10. številka. V Trstu, v soboto I. februvarja 1890. Tečaj XV. „E D I N 0 S T" uhaja dvakrat na teden, vsnko tredo in lotooto ob 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: i* TB« leto gl. 8.— ; izven Avet. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ za ietrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamično številke ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tntu po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po «* nov. Na naročfeo brez priložene naročnine se upravništro ne ozira. EDINOST Vgi dopisi so pošiljajo ufdniitvu v u lini Carintia it. 25 Vsako pi- ta domačin-okoličan ?! Odborniki so iato dotične vasi. Za želje ljudstva se magistrat na nogah; vsi so mamili ubogo ljudstvo,! tako sami domačini. Razcvitajočemu se ne zmeni, deveta briga mu je, kaj poreče nasprotujoč po politiškemu družtvu „Edi-' telovadnemu družrvu „Sokol" predseduje k temu domače ljudstvo. Le on sam je nost" postavljenim kandidatom in obetajoč starosta-okoličan. Voditelji okoličanskim absoluten vladar, ki ima izključno pravico, ljudstvu zlato gradove. Kaj njim zato, da i pevskim družtvom so tudi Batni okoličani, postavljati okoličanom župane! se te vzbujeno nade nikdar vresničile ne; Vidite, to ho tisti „agitatorji". Pohvalili Ti „župani" pokažejo še le o času bodo! Ti nesramni ljudje vedo predobro, j ste se sami ob nastopu svojim, da ste li-volitev svojo gnjusno nrav. ! da magistratu ni volja, spolniti to, kar letalec; rekli ste, da se je stranka Vaša Vai so jednaki, kot da bi bili po obljublja; da mu ni volja, pomagati oko- vedno klanjala liberalnim načelom. Dakle, jednem kopitu narejeni. Slepo služeči svo- liCanu na noge; kajti bavečemu se z oko-jako ste res liberalec, bodete-li hoteli trditi, jemu trebuhu, poznajoči le svoje lastne ličani, mu ne služiti v navodilo ljubezen' da domačini nemajo besede na svojej koristi, no imajoči srca do svojih soobča- }u dobrohotnost, ampak vodilo jim so za- hastnej zemlji P! Bodete-li zahtevali, da nov, prodali so telo in duSo uvojo onemu, vratni nameni, želja demoralizovati iu po-' naj se domačinu, zahtevajočemu piavice ki jim hleb reže. To je seveda slavni naš pačiti ljudstvo naše. 'svoje, šiloma usta zamaše ?! Ne zamerite magistrat. j ^.li 8tVar ima še drugo, žalostno stran.' g,»spod župan, to bi ne bilo liberalno. Teh podlih, demoralizovanih kreatur Župani naši neso le naši politični naaprot-1 Ako res tako mislite, potem neste libc-poslužuje so mestna oblast, da bi izpod- niki, ampak proganjajo ljudij tudi v za-ralec, potem neste govorili resnice ob rinila one okoličanske veljake, koji se sobnem življenju, vstvarjajoč prepire in svojem nastopu. Po Vašem menenju oko-neso izneverili za ljubeznijo do starišev razpor mej občani. Gorje mu, kdor ne hčanski ljudski glas ni božji glas. I)a bi PODLISTEK. Živenje na planetu Marsu. (Po R. D. M iLuu posnel L-n). (Dalje.) Jaz nesem mogel razumeti uzroka tej velikanskej posodi sladke vode, katera je stala na tisoče stopenj nad morskim površjem. Tem več sem se pa čudil, ker nesem videl niti rek, niti hribov, iz kuterih bi morala dotekati voda v ta prekop. Pred menoj no opazim niti najmanjšega holmca ali vzvišenega kraja. Da, uprav tako mora biti. MarB je brez dvojbe za velikansko število stoletij starejši od naše zemlje. Njega notranji ogenj je radi svojega manjšega obsega in gostote svojega telesa prej zgubil svojo moč, tako, du se nikakor ne čudim, ako njega morja in jezera obsegajo mnogo manjšo površino, nego kopna zemlja. Tudi ae ne čudim nenavzoČnosti hribov in holmov, kajti so se nekako sprali iz površja, ter se spremenili v neko plast po morskem obrežju in po zemlji sami. Vsled tega so morule ponehati tudi reke. Površina je čeloma ravna, le sem ter tja jo zajedajo jezera, prekopi in morja. Izhlapevanje oceana traje vedno, kar ! nam dokazu je zmiram se nanašajoči in j rastoči led na severnem in južnem tečaju, kajti, ako bi se led tu vedno v novič no narejal, ponehati bi bilo že moralo izhla-povanj e. Morje se namreč polagoma pomika, kaplju ali curlja v notranjost planeta. To se vrši ali po raznih zemeljskih plasteh planeta, ali na dnu morja. Odkod pač prihajajo te velikansko vode na površju planeta? To vode so izvestno sladke in merijo na tisoče milj širokosti in dolgosti. Brez dvojbe so to sladke vole, kajti, kakor vidim, napeljan« so po zemljiščah in seno-žetih, gotovo, da ja močijo in povišajo njih plodnost! Tudi prebivalci planeta najbrže pijejo to vodo, ter jo rabijo na domu. Ha, paj pa to ? Sledil sem or jaškemu prekopu z očesom do kraja in tu vidim, da se končava v ve-likanak reservoir ali vodoshrambo. Ta vodnjak je bolj podoben kacih 30 milj širokemu jezeru, nego vodnjaku. Vanj priteka voda, kakor vidim, iz petih vodotokov enačili onemu, ki smo ga ravnokar opazovali. Sredi vodnjaka pa vidim mogočno vrvranje voda, podobno strašanskemu tomunu, koji meri več milj širine in dolžine. Nad požiralnikom so dviga v zraku na stotine podob, koje pa ne morein natančno I razločiti. Te podobe zdaj pa zdaj potonejo v tomunu in so kmalu zopet dvignejo v zrak, ponuvljiijoč neprenehoma svoje delo. I Te podobe so sučejo jako hitro; za- 1 četkoma jih nesem mogel dobro razločiti; pozneje še-le sem, navzlic brzetnu preinin-| janju in vrtenju opazil, da so to orjaške ! pahljače velikanskega stroja, podobno nekako velikanskim lopatam ali koncem orjaškega sidra. Velikansko mehaniško delo 'jo v primeri z našimi umetniškimi čudo-tvori, nprnv čudežno. Nje velikost, teža, hitrost vrtenja, pušča za seboj vse naše stroje, vse kar mi poznamo, ali kar je na našoj zemlji izumila veda, tehnika. Nje orjaštvo si leliko sumi predstavite, ako pomislite, da je bil ta stroj podoben mlinu na veter, koji je zavzemal v premoru kake pol milje. Njega zunanji rob so je vrtel z brzino kacih sto stopenj vsako sekundo, ter srkal v so vodo in jo spuščal v reservoir, iz katerega je iztekala v omenjenih pet kanalov, ter preski bljovala okolu ležečo deželo. Najčudnejše je pa, da tudi tu no moremo zapaziti gonilne sile, katera goni ta orjaški stroj. Ničesar ne morem opaziti, Vi znali čitati našega Gregorčiča poezije, gotovo bi vzkliknili : „Ti sam (magistrat) «i gospodar!" Čudimo ae, da neste še prišli do spoznanja, da ljudstvo noče vse to mirno gledati. Razni dogodki v Bar-kovljuh bi Vas vendar bili morali o tem poučiti. Menimo, da župani bi morali biti sami domačini, no pa, kakor v Barkovljah, kjer imajo župana — ptujca — bivšega s t r c ž a j a. Ljudstvo je do grla sito tacih županov in si želi, domačih, zanosljivih inož. Vi pa delate želji ljudstva nasprotno; če vidite, da so ljudje z županom zadovoljni — kar je pa zelo redek slučaj — ga pa odstavite. Tako se je pred leti zgodilo na Prošeku. Imeli so župana, katerega je ljubilo in spoštovalo vse. To pa jo bilo magistratu dovelj, da ga je nenadoma odstavil. Sedaj pa imajo tacega, da ga morajo sodišča vsaki trenutek kaznovati radi žaljenja časti svojih soobčanov. Vidite: ne rovanja proti poslancu Nabergoju, ampak skrb za blagor ljudstva morala bi biti zvezda-vodnica županom. Potem bi bili res župani v pravem pomenu besedo. Se spomnite, kako je bilo na Konto-volju pred tremi leti, za časa kolere P! Takrat Vas je moral zdravnik sam opominjati na Vaše dolžnosti in silno odgovornost. Še le zdravnikova skrajna ener-ži ja primorala je magistrat, da je imenovala župana-domačina. Tale poštenjak in resničen prijatelj ljudBtva bil je zdravniku desna roka pri njega težavnem poslu. A kaj se zgodi ?! Komaj smo se rešili kolere, že so jo na magistratu pogodili, da Kontoveljceu ni treba dobrega župana in — odstavili so ga. To so Vaši stari grehi, gospoda. V tem zrnislu grešite tudi danes in boste grešili zanaprej, dokler Vam kaka mogočna roka ne ustavi hoje na poti silovitosti. Zato mislimo, da je skrajni čas, da okoličani združijo glase svoje v glasen in iz česar bi lehko razsodil način in moč gonilne sile, ki pregiba ta orjaški stroj, ničesar, kar bi se moglo ustavljati silovitoj moči tega ogromnega hidravličnega stroja. Vsi smo z velikim začudenjem opazovali strašno moč in spretnost tega stroja, čemur ni para na našej zemlji in ki je tako silovito deloval pred našimi očmi. Bog ve koliko milijonov itotov vode izsrka vsako minuto iz zemeljskega osredja, v kojem se je stoletja zbirala. Bog ve, ali bi ne bilo žo prenehalo živenje na našem sosednem planetu, da ni genij prebivalcev plaueta Marsa iznašel in dovršil tega mogočnega stroja! Ko smo že našli uzrok in povod čudnih črt na planetu s pomočjo našega daljnogleda, sklenili smo ostali čas te noči posvetiti poskusu, opazovati nekoliko poli-tiške in socijalne odnošaje na planetu Marsu, ter smo odločili zopet oživotvoriti v Cambridgcportu nekdanjo astronomiško zvezo na znamenja z zvezdogledi na planetu. Sklenili smo s pomočjo našega telo-skopa opazovati in proučiti nekoliko tudi navade in razmere prebivalcev na Marsu, ter jih primerjati z našimi. (Konec prih.) jasen protest proti takemu nasilstvu. — Zadnji č a s j e, da priredimo v okolici tabor; ta tabor naj bi bil pravo ljudsko sodišče tržaškemu magistratu. Sodba bi iz-vestno odmevala po vsej našej monarhiji. Politični pregled. nacijonalni nemški listi posebno ne nasprotujejo. Poljaki pa tudi o tej priliki kažejo svojo nezanesljivost in svoj, slovanskega čutstva ne poznajoč egoizem. Dunajski dopisnik poljskega lista „Przegloud" svetuje Poljakom, da kmalu označijo svoje stališče, ako nočejo, da jih dogodki ne iznenadijo. Podajo naj Nemcem roko, a zajedno naj zahtevajo poroštva za njih narodni obstoj. No, kaj misli cenjeni poljski list, da bi taka poroštva tudi drugim Slovanom — vsaj jih je menda nekaj! — dobro ne dela P! Na Ogrskem čejo vendar enkrat pričeti z reformo pravosodja. Vlada namesto, se se naerava kmalu predložiti načrt postave o decentralizaciji sodišč 2. instance. Notranje dežel«. Nj. Veličanstvo imenovalo je vojnega škofa dr. O r u s c h o dunajskim nadškofom. Kdo pride na njega ne ve. Kakor znano, napenja se dvorni svet- Vlada misli tudi izdati naredbe v zatiranje nik Lienbacher neprestano, da bi filoksere. Organizovala je Žvepljanje trt in ustanovil v državnem zboru n e m š k o-' napravila tovarno za izdelovanje potrebnih konservativen centru m. Silijo ga mate rij ali j, katere bode moglo ljudstvo v to njegova centralistiška in germaniza-' ceneje kupovati. Vse okužene vinograde torična načela. Mož je iz vrste tistih sta- j mi «1 i j o za toliko časa oprostiti davka, da rodobnih birokratov, ki so veakemu na- se dovrše novi trtni nasadi, rodnemu in svobodomiselnemu gibanju j V državnem zboru nadaljuje se de-neizprosno protivni. Do sedaj pa mož nij bata o proračunu ministerstva nauka in imel sreče in posledica vsakemu njegaj bogočastja. naporu bila je — blamaža. Ako smemo | Županom zagrebškim izvoljen soditi po izjavah nemsko-konservativnih jo bil dne 29. p. m, gosp. dr. M i 1 a n listov in veljakov, tudi v bodoče nema A m ruš, podžupanom pa M i la n Stan-boljšega pričakovati. Nedavno je bil na k o v i Č. Oba pripadata hrvatske« opozi-Predalskem shod katoliškega tiskovnega ciji. V svojem nastopnem govoru rekel je družtva. O teh naporih Lienbacherja in novi župan, da v tem trenutku ne more urednikov Regner, Opitz in Beruth, po- razviti natančnejšega programa. Obljubi! ročal je poslanec Thurnher. Rekel je, da pa že sedaj, da hočo svoje sile upotrebiti se je že pri prvemu pogovoru izjavil, da v razcvit glavnega mesta Hrvatske. Skrbel se ne strinja s programom Lienbacherje- bode, da se dohodki mesta čimpreje ulože vim. Poslanec Kohler je rekel, da so v prepotrebne investicije. Mesto mora po-Lienbaeher in drugi že pri prvem poskusu stati pravi sanatorium. Ponosno reče: napravili fiasko. „Grazer Volksblatt" pravi Hrvat sem; hrvatsk je naš Zagreb! Žu- se je pa vlada bala Angležem sovražnih demonstracij ob prihodu sedaj zelo popularnega majorja, naložila mu je drugo misijo v Afriki. Vse kaže, da se bodo morali Portugalci vdati v svojo usodo glede konflikta z Angležko. Zato se pa poostrujejo nasprotstva mej posamičnimi strankami; prišlo je celo do krvavih pretepov. o teh izjavah: „V rečenej tarokpartiji (tu meni Lienbacherja in njega tri somišljenike) so trije, koj i niti mandatov nemajo in uprav ti kličejo vedno po „novih možeh". V faktih tiči vedno nepremagljiva logika". Lienbacher je bistra glava in vender je še ni pngodil, da sovražtvo do slovenstva še ni program, vsaj ne program, odgovarjajoč obstojnim pogojem Avstrije. Državni zakonik razglaša mi-nisterjalno naredbo, glede izvršitve postave z dne 19. aprila 1885, tičoče se zboljšanja dotacije katoliškega duhovenstva. Knez Schonburg, posredovalec mej Čehi in Nemci, dobil je veliki križ Leopoldovega reda. To odlikovanje izraža posebno zadovoljstvo krone in vlade. Vsi listi bavijo se s češko-nemško spravo. „N. Fr. Presse" je zadovoljna; a odkritosrčna je dovelj, da pove, da Nemci pričakujejo pravega sadu še le od posledic te sprave. To je jasno povedano; zmisel teh besedij moral bi razumeti tudi najtrdovratnejši slovanski optimist. Nas vznemirjajo tudi zadovoljnost izražujoči pojavi naše domače nemško-liberalne žurnalistike, kakor one iz države „der Gottes-furcht und Sitte". Poznajoči dobro naše nemške protivnike, menimo, da je bojazen naša dovolj osnovana. Tako sodijo tudi Brnski „Moravski Liaty" pišoč, da je dognano spravo smatrati zanikanjem onih zahtev, katero so stavili Staročehi, kakor tudi zanikanjem državnega prava. Rieger in prijatelji so zapustili fundamentalna načela svoje dosedanje politike in so izgubili pravico,^ da ekzistujejo v političnem življenju. Čehi so za celo tretjino svoje dežele ubožnejši. Ne da se sicer tajiti, da ne bi bili imeli Staročehi težavnega stališča, ali mož, za katerim „stoji ves narod", ne sme zapustiti svojih načel nobene j stvari in nobenemu na ljubo. Rieger innje-gova stranka sta izgubljena. Kot vznemirjajoče simptome moramo tudi smatrati, da jedna nemška občina za drugo v sejah svojih zastopov izjavljajo posebno zadovoljstvo ; da vsi ogrski listi, brez razločka politiške barve, pritrjujejo dognanim dogovorom in da celo skrajno- panu so odločili plačo 4000 gld. Vnanje države. Srbska skupština snide se 13. februvarja. Slovanom neprijazni listi širijo J vznemirjajoče vesti o oboroževanju, reaktiviranju umirovljenih generalov, o nezadovoljstvu v oficirskih krogih itd. „Odjek" dementuje vse te vesti. Črnogorski minister vnanjih zadev bavil se je na Dunaju. Pogovarjal seje se sekcijskem načelnikom Sz6geny-jem in z našim ministrom vnanjih zadev, grofom Kalnoky-jem. Sedaj je v Belemgradu. Vlada bolgarska odgovorila je na protest Rusije v posebnej, turškej vladi izročenej noti. — Bolgarska ima pravico — tako trdi nota — najemati posojila. Da so hipotekarno obremenili železnici Cari-brod-Vakarel in Jamboli-Burgas, je to le notranja zadeva Bolgarske. Ruskej dolžna vojna odškodnina je shranjena v bolgarskej banki. Pravoveljavnost najetega posojila je nedotakljiva. Bolgarska ne more umeti korakov Ruske, a se nadeja, da ne bodo dovedli do novih homatij. Volitve v nemški državni zbor se bodo vršile dne 20. februvarja. Bismark je pri zadnjih volitvah zverižil nekako zvezo različnih strank, tako imenovani kartel, da je tem gotovejše spravil pod streho svoj septenat. K tej zvezi so pri- i padale stranke: konservativci, prosto-kon- j servativci in narodno-liberalci. Glede nove i socijalistiške postave — katero je odklonil državni zbor — prišle so te stranke v navskrižje. Potem so se pa sporazumeli, da vprašanje glede te postave, nema biti vzrok, da bi prenehal kartel. Kakov bojni klic si bode za sedanje volitve izbral Bismark — mož ima vedno kaj posebnega v žepu — še ni znano. V rimskem mestnem zboru stavil jo Ferrari predlog, d a se dostojno hrani ostanke pesnika Revere, dokler se ne prepeljejo v Trat. Župan je odgovoril, da mestni zbor ni niti trenutek pozabil svoje patrijotiške dolžnosti. Želji Ferrarija se bode ugodilo. To je že skrajna nesramnost. Italjanski irredentovci kar očitno hujakajo naše tržaške upornike. Znani portugalski major Serpa Pinto imel se je vrniti v domovino. Ker DOPISI. Iz Ptllja. 29. januvarja t. 1. [Izv. dop.j Gospod urednik! Leto sem udarjate na prave strune; taka bodi „Edinost", tako smo si jo vedno želeli. Odločna, možka beseda je dostojna zavednemu narodu. Popustljivost ne dovede nas nikdar do zaželjenega cilja, na dvigne nas nikdar na ono stališče, da bi mogli reči: tu je naša zemlja, tu smo mi gospodarji; nikdo ne sme kratiti nam narodnih naših pravic. Ako hočemo, da nas bode svet spoštoval, moramo to energično zahtevati. Onim načinom, kakoršnega nam priporočajo tam iz Gorice — — — o gospod urednik, da bi Vi vedeli, kako nas prsti srbe, kako radi bi prav naravnost povedali svojo misel! Ali kaj pomaga, ko nam ne dovolite, ker ste dali slovesno obljubo, da pravda Vaša z nekimi ljudmi je za zmiratn in definitivno končana. Torej prst na usta, pa molčimo! To pa nam morate dovoliti, da Vam rečemo samo to: mi živimo tu mej najljutejšimi protivniki, katere predobro poznamo, kaki so. Pri teh ljudeh ne opravite prav čisto nič, ako se jim bližate v gla^e-rokovicali, no opravite ničesar, ako jih hočete z dobro boscdo prepričati o naših pravicah. Tu velja se na noge postaviti, veleč: tako hočemo, tako bodi! Od tega ne odstopimo ni za las! Zato pa odobrujemo Vašo pisavo, zato Vam bo-demo hvaležni, dokler bode „Edinost" taka, kakoršna je. Domače vesti. Ob obletnici smrti cesarjevi ča Ru-dolta. V četrtek 30. t. m. je preteklo jedno leto, od kar je cesarjevič Rudolf izdihnil blago svojo dušo. Bil je to grozen udarec vsej presvitlej cesarskej rodbini, grozen udarec državi našej, grozen udarec nam vsem. Kdo ni poznal odličnih, izvanrednih duSevnih svojstev blažega pokojnika ! V njem smo videli poosebljene vse one čednosti, katere morejo dičiti vladarja, odgovarjajočega duhu sedanjega časa. Ljubezen in spoštovanje, ki so ja gojili vsi narodi do našega Rudolfa, bili ati toli intenzivni, da se nam je vsem vidilo, kakor bi bila v njem vtelovljena vsa sijajna bodočnost Avstrije. Koliko sijajnih nad smo žnjim pokopali v grob! V onih strašnih dneh navdajal nas je tudi še drugi strah, da ne bi po tej groznej nesreči provzročena dušna bol potrla dobrega, plemenitega očeta. Ali trdna vera v božjo voljo pomogla je našemu vzglednemu vladarju, da je možko prebil tudi to nesrečo, nepretrgano vršeč vzvišene svoje vladarske dolžnosti. Hvalimo Boga na tej milosti! Sedaj pa nam ne preostaja dru-zega, nego da pokojniku ohranimo lju-beznipolen spomin in molimo za izveli-čanje duše njegove. Zadušnica za pokojnega cesarjeviča Rudolfa bila je v tukajšnej župnej cerkvi pri staremu »v. Antonu. Cerkev je bila primerno odičena. Navzoči so bili g. namestnik vitez Rinaldini, dvorni avetDik pl. Reya, vice-admiral Wipplinger, deželnega nadsodišča predsednik dr. Defacis, predsednik pomorske oblasti pl. Alber, župan Bazzoni in mnogo druzih dostojanstvenikov, kakor tudi obilo pobožnega ob- činstva, osobito ženstva. Državni uradniki so prišli v civilnej opravi. Pri sv. Antonu novemu bila je zadušnica za družabnike in družabnice de« lalskega podpornega družtva, kateremu družtvu je bil pokojni Rudolf pokrovitelj. Zadušnice so bile nadalje v pravoslavnej in v grško-iztočnej cerkvi, kakor tudi v izraelitskemu tempelnu. Gosp. namestnik vitez Rinaldini bavil se je te dni v Pulju. Vsprcjemal je razne deputacije in si ogledal novo gimnazijalno poslopje. Pri admiralu baronu Pitner-ju bil je njemu na čast diner. Admiral Pit-ner nazdravil je gospodu namestniku. Mesto je bilo razsvitljeno, namestniku so napravili serenado. Soareja v mornarske) kazini je bila sijajna. 0 zadevi Revere. Da ne bi se stvar krivo tolmačila, konstatujemo, da gospod mestni svetovalec N a d I i š e k radi bolezni ni bil navzoč pri onej znamenite) seji. — V zadnjej seji mestnega svetovalstva stavil je svetovale R. Luzzatto predlog glede proste luke. Spominjal se je spomenice, katero sta mestno svetovalstvo in trgovinska zbornica leta 1886 vladi izročila in v katerej spomenici so nasvetovali razno naredbe, ki so potrebne, da bi ljudstvo tako živo no občutilo škode, prouzročene po odpravi prosto luke. Spomenica ni imela vspeha. Govorniku se umestno zdi, da se zopet ponove te prošnje. Predlaga torej: 1. Municipalnoj delegaciji se nalaga, da sestavi novo spomenico, v katerej je izraziti vso želje mesta tržaškega. 2. Izvoli naj se odposlanstvo, katero ima spomenico na Dunaju predložiti in ustmeno podpirati, Burgstaller je podpiral ta predloga ; Venturi se je pa zdela stvar prenagljena, kajti čakati je treba, da dobijo v roke spomenico trgovinske zbornice. Vsprejme se posredujoči predlog svetnika Consola, da se sestavi spomenica ozir je-maje na spomenico trgovinske zbornice. Drugi predlog Luzzatijev glede izvolitve odposlanstva ostane v manjšini. V tajnej seji bo določili plačo županu z 9000 gld., prvemu podpredsedniku z 1500 gld. in drugemu podpredsedniku 1000 gld. „Slovanski Svet" piše o našem listu : „Edinost" izhaja na veliki poli po 2krat na teden v Trstu ter stoji na leto G gld., na četrt leta pa 1 gld. 50 kr. List ima prevažno zadaćo ob jadranskem morju, kjer italijanski živelj s svojo kulturo, a svojim kapitalom, še bolj pa s svojim terorizmom in lokavim vedenjem izpodko-puje in uničuje slovansko, zlasti pa slovensko prebivalstvo. „Edinost" postopa zlasti zadnjih let kaj neustrašno in dosledno proti nakanam slovenskih nasprotnikov, razkriva, kar drugi zamoleujejo v slabo in nalašč napačno um Ij enem interesu, poučuje narod v jako jasnih in lepih člankih, po obširnih dopisih, podlistkih, sosebno pa tudi po raznih in obilih novicah, zlasti iz Tržaškega mesta. V političnem pregledu jako dobro označuje dogodke slovanskega sveta. „Edinost* je popolnoma na stališču narodnih avtonoinistov tudi za druge Slovane, ne samo za Slovence ter je poteguje tudi za cirilo metodijsko cerkev. List je vreden, da ga čitajo rodoljubi po vsem Slovenskem, pa tudi med drugimi Slovani, ki se zanimajo za slovanske borbe ob Adriji. Mi jim „Edinost" toplo priporočamo, kolikor bolj smo preverjeni, da ostane vedno dosledna in zvesta svojim načelom. Pravic našega jezika pri deželnem sodišču v Trstu menda nekateri gospodje nočejo poznati. Nedavno so bile zaslišane nekatere priče iz Barkovelj. Dotični sodnik ni znal slovenski ali pa ni hotel znati. Jedna priča je zahtevala, da so žnjo slovenski govori, ker ne ume italijanski. Sodnik jo pa je zavrnil s to, vsakako opravičeno željo. Znamenje časa ! Časnikarska značajnost? Dve kavki, obe črni, oba strastna Lahona — glavna reditelja lahonskega »Mattino" in babnika „II Piccolo", —sta si menda javnim potem k plesu I gld. za gospode, sedež 10 kr. Pevsko družtvo „Zarja* v Rojanu vabi na domačo zabavo, katero priredi v prostorih gostilne gospoda Matije Bole v Rojanu v nedeljo dne 9. svečana. Uspored veselice: 1. Godba. 2. I. Milakovič: „Bojna pjesma", poje zbor. 3. Ruska (narodna): „Sarafan", dvospev, izvršujeti go-spica F. in šestletna deklica. 4. Godba. 5. Stritar: „Orest", kos tragedije, izvršuje razžalila še ono pičico „časti" in poštenja, zvečer. Ustopnina k besedi 20 kr. za osebo, ki sta ga uživala. Eden je tirjal od dražega opravičenja ali nikdo se ni hotel udati. Radi česar sta poskusila svojo čast rešiti kot prava kavalirja. Napovedala sta si dvoboj in šla „nel bel paeae dei cen-tesimi e della polenta", ter se neki tam nekje blizu Vidma — pobila. „Piccolov« urednik je neki hudo ranjen, Mattino je zmagal. — Ta vest širi se že ves ta teden po mestu, a vsi listi o njej modro molče. Mi jo prinašamo, kakor smo jo čuli pri-| g. B. 6. Hajdrih: „V sladkih sanjah", povedovati, pri tem pa opozarjamo dotično ćveterospev. 7. T. Samberk: „Ultra", ve-oblast, da ta srčna dvobojca prežene stalno seloigra v enem dejanju, izvršujejo do-tja v obljubljeno deželo, naj se bijeta in, mači diletantje. 9. H. Ipavic: „Domovini", če je potrebno, razbijeta svoji prevneti p0j0 zbor. 10. Ples in prosta zabava. Za-glavici! — | Četek ob 6. uri popoludne. Ustopnina : 40 Slavjanskega pevski zbor je sedaj v za osebo ; sedeži po 10 nvČ. Rado-Budimpešti, kjer bode štirikrat koncertnval darnosti so ne stavijo meje. v madjarskem narodnem gledišči. Ravnatelj Dekanska čitalnica ima dne 2. febru-Evva mu je za 4 koncerte zagotovil 10.000 var-u t , 8VQj redni ob(^ni zW ()b 5 uri gld. Prvi koncert imel je velikansk uspeh, popo|udne< Dnevni red: I. Predsednikov vsi madjarski listi »o polni najlaskaveje nagovor# Poročilo tajnikove. 3. Poro-hvale. Dne 3. februvarja priredi Slavjanski £i)o blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 5. na Dunaji svoj sedmi koncert. In V Trstu ? Ra?ni nattvetii k udeležitvi vabi Veliki ples slovanske čitalnice bode Odbor, v soboto 8. februvarja. Naznanja se tudi p. n. gg. članom, da odbor ne preskrbi cvetlic. Veliki ples delalskega podpornega družtva je nocoj v gledališči „Fenice". Upamo, da ho dvorana polna. Novo pevsko družtvo. Kakor se nam Vabilo k veselici, katero priredi dekanska čitalnica dne 9. februvarja t. 1. ob 4 uri popoludne v prostorih g. Iv. Grisona z nastopnim usporedom: 1. Godba: Naprej, Jenko. 2. Pozdrav. 3. Godba : U boj, Zaje. 4. Petje : Predobri Bože, zbort istrska hymna, Brajša. 5. Godba : Potpouri javlja od gotove strani, snuje se v okolici 8jovan8kih pe8Iflj5 Valentič. novo pevsko družtvo, in sicer na NezakoI18ka matij 8aul08pev K o n t o v e I j u. Živeli vrli Kontoveljci! Veselični odsek pevskih družtev „Adrija" „Velesila" in „Zarja". Piše se 0. Petje: se spremlje-vanjem glasovira, F. S. Vilhar. 7. Godba: „Atto secondo, Scena e Duetto nell' Opera: il trovatore, Verdi". 8. Igra: Pijanec, ša- nam iz okolice: Ta veselični odsek je l0jgra v 3 dejanjih. 9. Godba: Ilercegov- imel svojo sejo v nedeljo 28. t. m. Skle- 8ka, Hajdrih. 10. Petje: Mornar, samospev nilo se je mej drugim, da ostane ta od- 8premljevanjem glasovira, F. S. Vilhar. sek tudi nadalje kot začasen veselični n, Godba: Što čutiš, Jenko. 12. Petje: odsek, kateri ima pravico, vabiti vsa oko- Naša zvezda, zbor, F. S. Vilhar. 13. Godba: ličanska pevska družtva k posvetovanju ^Cavatina nell' Opera Scaramuccia, Ricci". za mogočo skupno veselico. Mej pevci se l4 srefikanje na 5 dobitkov. 15. Ples. iiri ideja, da bi so napravilo to poletje Ustopnina k besedi 20 kr. za osebo, k pod milim nebom zopet skupno veselico, pie8U j gj, a Rdečin, dnevnim tako malo v mestu živečih Slovencev n.- redonj . j Pozdrav jn nagovor predaed. žjega stanu udeležilo skupne vesehce v nikoy % Poroailo tajnikovo. 3. p0r06ii0 .Fenice" ; z zadovoljstvom se je pa ome- blagajnikovo 0 preteklem letu in o prev- njalo mnogobrojne udeležitve mestne in- da(.ku 7a bodoće ^ 4 Morebitni pred- teligencije. Odkritosrčno rečemo, da je logj 5 VoHtev novega odbora K oW|n. vsestransko užalilo postopanje v mestu živečih sobratov, kateri bo pozabili na bratsko vzajemnost, mesto da bi se v mnogobrojnom številu udeležili veselice I pravih domačih družtev! Tudi pri zadnjej ! odborovej seji „Adrije* izjavljali so se v j takem zmislu! Pri seji vesoličnega odseka skupnih družtev pa se je zahtevalo, da ne v „Edinosti" izrazi sožaljenje na tej prikazni. Darila. Za veselico pevskih družtev vdeležitbi vabi odbor. Vabilo na ples, katerega priredi Pulj-ska Čitalnica dne 15. februvarja 1890 v spodnjej dvorani „AlPApollo". Svira oddelek godbe pešpolka št. 97. Vstopnina 1 gld. za gospode. Vstop dovoljen je samo vabljenim. Začetek ob 8i/» uri zvečer. Odbor. Trgovina z železom in ogljem. Trg»- „Adrija" „Velesila" in „Zarja" v gledišču T'na z železom je ostala Živahna. Cen« „Fenice" je nadalje darovala sledeča go-, obdržale «0 svojo rastočo tendenco. Po spoda: g.čna M. K. 1 gld., Josip Turek BUr°™m žele™ povprašujejo močno ; isto 2 gld., Anton Pogorelec trgovec na Gr.ti tftko povprašujejo po valja i.-m železu; 2 gld., H. V. 1 gld. Anton Škabar 1 gld., |tudi temu 80, cene trdne- Rudokopi imajo 4 osobe na Opčinah t gld. 20. kr. Vese-|obHo de,a- ^ajarski rudokopi zvišali so lični odsek imenovanih družtev se vsej;cone za žel««ne *ice (Eisendntht) za 1 gld. tej gospodi najtoplejše zahvaljuje. Bog' P" ""©terekem centu. Tudi z jeklom je dal še mnogo enacih podpirateljev vrlim jživulina trgovina. Vse tovan.iee za stroje okoličanskim družtvom ; kajti narodno in ,ivarne »maj° obilo naročil. — Kupči a petje probuja najvspeftneje narod po oko-1z ogli*111 Je trdna in 86 cen'' višajo. Ku-lici! — G. V. M. Živic je daroval v isti PuJej° obi,0> ker hočejo konzumenti svoje namen 1 gld. 40 kr., in ne 2 gld. 40 kr., ^g0 popolniti. kakor je bilo po pomoti natisnjeno v „Edinosti". Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku Izvoz Češpelj so je v letu 1889 znižal ; osobito je glavni konsument tega sadu, severna Amerika, manj p kupila, nego - 1 j r i-----* — o vabi na veselico s plesom katero priredi prejšnja leta. Znani so nam naslednji podne 2. februvarja 1890. v dvorani gostilno | datki: Čez Trst po morju se je izvozilo „Lukša". Uspored: 1. Kocjančič: Venček j 114.754 meterskih centov (proti 179.460 narodnih pesmi, možki zbor. 2. Stritar : v letu 1888); čez Reko 71.938 meterskih „Junak in detett deklamuje g.čna G. 3.1 centov (proti 109.880 v letu 1889); vsega Vilhar: „Lunica* mešani osmospev. 4. i skupuj se je izvozilo torej Češpelj 186.692 Hajdrih: „Vspomin Val. Vodnika", čvete- meterskih centov, proti 289.340 v prošlem ros p e v. 5. Nedved : Popotna pesem, možki letu. Zmanjšal so je torej izvoz za 102 648 zbor. 6. Gluh mora biti, burka v jednem meterskih centov. V izvozu češpelj napre-dejanji. 7. Ples. Začetek točno ob 6. uri duje Reka, a Trst nazaduje. Avstrijsko-ogrskl Lleyd naznanja, da; parnik v Brazilijo ne bode odplnl, kakor je bilo odločeno, dne 15. februvarja. Odhod so preložili na poznfjši ćm. Za Železnico Dlvača-Loka. Istrski deželni odbor odposlal je vladi in državnemu zboru spomenico, v katerej se prosi, da se dozida železniška črta Divača-Razdrto-Loka in tako dopolni istrska državna železnica. Dolenjske železnice „Fremdenblatt" piše : Napori skupine interesentov za gradbo železnic po Dolenjskem irn^Ii bodo vspeh, kakor kaže. Načelu te skupine je Baron S c h w e g e I. Načrt železnice Ljubljana-Novo mesto se s t ranako i r t o do Kočevj a za-dobil bode menda v kratkem jasnejše oblike. Oderuhi. Zadnji čas .4C je močno ropotalo in pisalo proti tein človeškim pija-vicam. ki srkajo kri iz uboščika, ponujajoč mu denar na visoke obresti. Tacih mož je v Trstu mnogo in uprav oderuštvo je marisikogar vrglo na ulico, Nesramnost barantačev in posojevalcev v Trstu je naravnost nečuvena. Ubožen človek priteče v potrebi k oderuhu, ter si izposodi svotico denarja. Od 50 gld. mora čestokrat plačevati 5 gld. na teden; od vsacih 10 gld. tirja so od njega celo 12. Ljudi, ki posojajo denar 12 za 10 je povsod mnogo. Ako revček ne more plačati v jednem tednu izposojene si svote, plačevati mora dalje obresti; in če ta komedija traje jedno leto, mesto 10 gld. narase njega dolg na 62 gld.! -- O tej žalostnej prikazni so tukajšnji in vnanji časopisi že mnogo pisali ter nasvetovali primerno zakonito naredbo, koja bi tolikemu zlu v okom prišla. Ali vse pisarjenje je dosedaj bilo zaman ; odrt-nikov povsod mrgoli, ki molzejo in izže-majo ubogo ljudstvo. — Ali ne samo zasebnih oderuhov je v Trstu obilo; na čelu oderuštva stoji tu mestni zavod, kateri bi moral ubogemu ljudstvu v potrebi pomagati. ki je pa neusmiljeno odira. Menimo namreč mestno zastavljalnico (Monte di PietA). V tem zavodu človeka oderejo do kože. Kake obresti ti tirjajo, svedoči naj ta-le dokaz. Moj prijatelj nahajal se je slučajno v potrebi; rabil je namreč petak. Ker je potreba bila nujna, nesel je zastavit zlato uro, vredno 25 gld. Na njo so mu dali 14 gld. — polovico vrednosti. Zvečer, namreč čez dobre tri ure, šel jo jo zopet rešiti, a plačati je moral 14.40 kr. Za tri ure 40 kr. obresti 1 Enacih slučajev bi lehko obilo navedli. Radi česar svarimo naše ljudstvo, naj se ne da v roko brezvestuim sleparjem in oderuhom, kakor tudi naj ne išče pomoči pri mestnej zastavljalnici, katera je pravi uzor oderuštva. Iz toga je pač razvidno, kako Živo pogrešamo v Trstu slovenske ljudske posojilnice, kam r bi se lehko obrnil naš delavec in mali obrtnik v silnejših potrebah! — Sodna obravnava pred porotniki proti nadepoluim mladeničem Do Franceshi, Rascovich & C.i, zatoženim javnega naNil-stva z narejanjem in metanjem petard, bodo dne 6. t. m. Ljudske knjižnice. Ako hočemo, da si vzgojimo zavedne, trdne in stalne domoljube, moramo gledati pred vsoni, da se širi mej narodom omika. Osobito v tržaške j okolici nam je v tem obziru še mnoge mnogo delovati, predno si vzgojimo zrel narod. V to pomagajo sicer mnogo razna družtva, shodi, veselico itd. ali največ bi po našem meneuju pomagala bralna družtva in 1 j u d s k e knjižnice. Tržaška okolica broji nad 30.000 prebivalcev a še nemajo niti v jednej vasi svoje knjižnice, kamor bi ljudstvo prihajalo izposojat si knjigo, koja bi mu blažila um in srce. Storili so se že posamezni poskusi, kateri pa neso imeli še zaželenega uspeha. Naj bi n. pr. podružnice sv. Cirila in Metoda skušale v svojih okrajih zajedno ustanoviti tudi ljudske bibljoteke, iz kojih bi se razposojale knjige. Tudi naši literarni družbi sv. Mohora in Matica imati pri nas še premalo udov. Naj bi podružnice sv. Cirila in Metoda in draga pevska dru/tva posnemale podružnico za BeljaAko okolico, katera si je ustanovila že svojo knjižnico. Pevsko družtvo „Adrija" je tudi začelo ter nakupilo že nekoliko knjig, ka ere nje udje pridno berejo. Tudi družtvo „Zarja* v Rojanu Ntorilo je enak sklep. Slovenske rodoljube prosimo, da bi jima v tem pomogli z podarevanjem raznih knjih, koje izvestno najbolj širijo in krepe narodno zavednost. Nakaza. Mestna babica A. Driussi je prinesla v mestno bolnico novorojeno dete, katero radi svoje spačeuosti se sme imenovati pravi fenomen, kakoršnoga se ni že dolgo videlo. Dete ima na spodnjem životn veliko luknjo, iz katere vise čreva, mehur in jetra; druge odprtino nemn. Hrbtenica je deloma gola, a mozeg in možgani so zaviti v nekako vrečo, ki visi na desni strani gla^e. Otrok pri vsem tem še živi, ter so ga v bolnici krstili pod imenom „Malnata'4 — slaborojenec. Mestni magistrat v Trstu je izdal ukaz vsem poljedelcem, naj pridno zatirajo zalege goseničnih jajc po sadnem drevju in po gozdu. V ukazu se govori o „larve, rughe, bruccbi itd"; — slovenskega prevoda temu koristnemu priporočilu pa ni dodal Lahonski magistrat. Luške brozge, v katerej je razglas napisan, naš slovenski okoličan in kmetovalec ne razume! Ali sta morda ta razglas in priporočilo namenjena babam na stari Ren i, katerim se priporoča zatiranje — stenic Pl — Giljotino, oni strašni morilni stroj, ki je toliko krvi prelil ob času francoske prekucije, menijo vpeljati tudi v Avstriji. Parlamentarni odsek državnega zbora se je že izrekel za njo. Stvar se je dala v proučenje višjemu zdraviškemu svetu, koji je tudi se izrazil, da se vislice odpravijo, ter vpelje smrt z giljo ino ali z električnim tokom. Stare obrabljene vislice bodo menda oddali Zidom v razprodajo. Nov kazenski zakonik prinese vendar nekaj novega — hudodelcem! — Umrljivost V Trstu. Tudi prošli teden je bila umrljivost v Trstu izredno velika; skoro tretjina smrtnih slučajev je bila prouzročena po boleznih na Bopilah. Od nedelje 19. t, m. do sobote 25. t. m. umrlo je 84. možkih in 63 žensk, skupaj 147. V odgovarjajočem tednu leta 1888. umrlo jih je samo 97. RAZNE VESTI. Parobrodno družtvo „Norddeutscher Ll< yiw odpovedalo se je avatrijskej koncesiji in je zaprto svoje dunajske pisarne. Blagajno so okradli. Okradli so blagajno agencije podonavske paroplovne družbe v Nusdorfu pri Dunaju. V pisarno rečene agencije prišla sta ob 9. uri zjutraj dva človeka, še precoj čedno oblečena. Ko je hotel poslujoči uradnik Teodor Anton pogledati neke tarife, vrže nm jeden do&lih pest paprike v obraz, kar je uradnika za trenotek čisto oslepilo. Zločinca vrgla sta se na blagajno in vzela i/, nje, kolikor sta mogla. Vzela Hta 1700 ^id. v gotovini in raznih druzih predmetov. Velika tatvina, v predhišjn dunajske družbe „Giro-und Cassenverein" zvr-šili so velikansko tatvino, katere žrtva je bil skontiBt jedne znamenite firme. O tem dogodku pišejo: Skontist Viljem Geiner, firme „Ignac Mautner in sinova", — kateri se že več dni ni dobro počutil, pal je v vestibilu gori rečene družbe v omedle-vico. Ko se zave, vidi, da manjka zavitek, katerega je popred v reki držal. V tem zavitku bilo je 36.700 gld. in jedna delnica avstrijsko-ogerske banke. Izvestno je izvršil tatvino jeden onih, ki so omedlelemu „na pomoč*1 prihiteli, kakor jim je dobro njih srce velevalo. Vabilo na naročbo. Z novim letom začela je „Edinost* svoj petnajsti tečaj. Kakor do-sedaj prizadevala si bode svojim naročnikom vsestranski zadovoljiti prinašajoč raznovrstnega gradiva. Vabimo torej vse slovenske rodoljube, da si jo mnogobrojno naročajo ter jo širijo mej svojimi prijatelji. Cena listu je: za vae leto . za pol leta za ćetvrt leta . gld. 6.-. gld. 3.-. gld. 1.50 Vse one, ki so nam za pretekli tečaj kaj na dolgu prosimo, da čim prej svoj dolg poravnajo, kajti izdajanje lista je združeno z velicimi stro.sk i. Tržno poročilo. Cen« ne rnirumo, kakor io prodaje na debelo blago za gotov denar). C«n» od Tor. do for, Sava Mooca.......100 K. 131,— 183.— Rio biser jako tina . „ —.— — Java „ , „ . „ m.- 116.- Santos lina............107,— 109.— srednja ... „ 103.— 104.- Guatemala..... „ 114.— 116.— Portoricco..... „ 12*.— 130.- San Jago de Guba . „ 1^4.— 136.— Cevlon plant. flmi . . „ 13?.— 1H4.— Java Malang. zelena . „ 116.— 118.— Campina*..... „ —.— —.— Hio oprana .... „ — — — „ lina...... „ 106.— 108.- „ srednja..........1U0,— 102.— Oasiia-lignea t zabojih . . „ 31.— 3L.5J Macisov ovet.......420.- 430.— Ingter Bengal..............21.— 22. - Papar Bingapore..... „ 74.— 75 — Penang...... „ f)ti.— 58. - Butar ia...... „ tiO.— 62.— Piment Jamaika..... „ 39. — 40.— Petrolej ruski v sodih . . lUU K. 7.75 8.— v zabojih . „ 10— 10.25 Ulje bombažno atnerik. . . „ 3B,— 'M,— Lecce jedilno j. t', gar. , 42.— 43 — dalmat. h certifikat. . „ 42. - 43.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 53.— 5l.- Aix Vierge .... „ t!4 — t>6. - „ fino..... „ tU) — l>2.— Rožiči pulješki ..... „ 8.- 8.50 dalinat. s cert. . . „ —. - —.— Smokve puljeske v sodih . „ —.— —.— v vencih . „ 13.- 13.50 Limoni liesina......zaboj 4-— 4.50 Pomeranća sicilijanske . . „ r. 50 6.- Maadlji Bari r.a.....11)0 K. !>2.— 94.- dalm. I.u, s cert. „ 98 — 100.- Pignolli......... „ 69.- 71.- Eir italij. najlineji .... „ 1«.— 19. - „ srednji .... „ 16.50 17.— Hangoou extra .... „ 15.75 —.— „ I.a..... „ 13.75 14.— II.a..........12 50 12.75 Sttltanina dobre vrsti . . „ 34.— 38.— Suko grozdje (opaia) ... „ \H.— — Oibebe....................19.- 20.- Slaniki Yarmouth I.a . . . sod 10.50 11.- Polenovke srodne velikosti „ 37.— —.— velike..... , —.— —. — Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. ... 100 K. 31.50 31.75 FaiclCoks................9.— —.— Ma.idoloni..... „ 8.— —.— sTetlorudetJi .... „ 8 75 — • — temnoradečl .... „ 8.50 - .— bohinjski...... „ 9.50 —.— kanarček...... „ 9,75 —.— beli, veliki .... „ 7.50 8.— zeleni, dolgi .... „ —.— —.— okrogli ... „ —. - — .-■ [Utišani, štajerski . . „ 7.— 7.25 Maslo . •........ „ 9h,— 92 - Seno konjsko....... „ 2.10 3.00 „ volovsko...... „ 2.00 3.10 Slama....................3. 3.60 Dunajska borsa 31. januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld i-O.Gj „ v srebru — — — „ t-9 U5 Zlata renta— - — —---— „ 110 10 5°/« avstrijska renta — — — — — .101.95 Delnice narodne banke — — — — „ '.«34.— Kreditne delnice — — — — — — „ 3.24.30 London 10 lir »terlin — — — — — , 118.15 Francoski napoleondori — — — — „ H 37'u C. kr. cekini — _ _ _ ^ _ — n 5.58 Nemške marke — — — — — __ — m 57,70 Slavnemu občinstvu naznanjam, -delskej službi božjoj. Dasiravno nosmo imeli potrebnih sredstev, položili smo pomladi temeljni kam^n novi cerkvi Jezusovega sri a. Pri napravi temelja novi cerkvi smo imeli velike težave, kajti zemeljska plast bila je sestavljena iz puška in nižjo doli srno naleteli na v'»d<>. To j- oviralo gradnjo in je povišalo stroške z» 2">.0i O mark. Ukljub tem oviram smo z božjo pomočjo v poletju dozidali velik del cerkvice. Sedaj so nam pa pošla vsa denarna sredstva. Močij občini* smo upotrebili do skrajnosti. Bogatin in ubožec dala sta po svojej moči Celo dninarji poklonili so svoje darov«; učenci svoje prihranjene vinarje. Več nam ni bilo moči storiti. Kako naj nadalje zidamo®! Družili virov nemamo. Obračam se torej ie enkrat do V a«, katoliški bratje, s prošnjo, da podarite vsak po en kauien našej cerkvi. Ne smein pričakovati pomoći od drugje, nego od Vaše krščanske dobrodelnosti. Dajte torej, kolikor Vam ljubezen veli dati; vsaki po nagonu svojega srca, n« z nevol jo, kajti le dobrovoljnoga d iritolja ljubi Bog (2 Kor. 9, 7|. On bode pomnožil tudi sad Va5e dobrodelnosti, kateri podaja sejnlcu seme in kruh za živež. Pomagajte nam, ljubi kristijani, da dozidamo našo hišo božjo! Sladka je zavest, da Kino poklonili dar v slavo božjo ! .Sladka je zavest, da je sam Bog postal naš dolžnik. Bog je veren plačevalec, kateri plača tudi obresti, ne da bi pa bilo treba v to opominjati. Katoličani, pomagajte nam! Bolje je, da daste nekoliko, nego nič. Z malimi darovi dozidali bodetno našo cerkvico. Vsak dar — ali po pofttnem povzetju, al; v pismenih markah — uain bo dobro došul. Bog te blagoslovi, ljubi čitatelj. Weimar, Thiiringen. i 5 K. Jungst, župnik. Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron TRST, ulica al Teatro štev. 3. bila je vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnice in jedilnn sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih conah. pristoja tudij 1 pohištvo za spalnico, staro-nom. slogu iz svitle orehonine gl. 255J bogato za odlične j ] „ „ baroko „ B „ „ 2S5l narez- družine | 1 „ za jed. Bobo, „ „ „ „ 3SoJ ljano V zalogi se dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delanega in po jako nizkej ceni. ltadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva so jo izdatno skrčila in do nove razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah. _Ceniki se na zahtovanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. Podpisani naznanja hI. občinstvu, da je odprl v via delle Poste St. 8. MLEKARIJ® v kateri r« bode prodajalo vsak dan fi išno mleko iz St. Petra in Krasa po 12 nove. liter ; kdor vzame več od 20 litrov dobi liter po 11 novč. Trat meseca januvarja 1890. 6—8 Franc Geržina. P U Z, gostilničar „Al Giardinetto" (preko vrta Roaaetti). 2—2 Lastnik pol. družtvo „Edinost". Sadna drevesa. Hruške, jabolka, marelee, breskve, ringlote in česplje najboljših vrst po 15 do 45 kr. po debelosti drevesa. Jajca za lego 15 najboljih kokošjih plemen, komad 15 kr. Josip Stiegler upravitelj veleposestva 3—1 v Št. Petru pri Gorici. fRiccardo Dinellii Lfi Via S. Lazzaro št. 15, Trst. liki r lift Lfri Zaloga alabastr« vsako kvalitete ii'1 jjk) in oblike. Ll"| 1 Tovarno za gips I pil ujjl različnih vrst na drobno in debelo. ^J Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih ji^J M conah. 1—44 liirf 15-13 Nezaslišano začudenje vzbudil je The Patent „Darning BWeawer" aparat za krpar\je (Stopf-apparat.) Vsak otrok j?a lahko rabi. Na parižkej izložbi bilo je predanih 330.000 kom Ta naprava je patentovana po vseh delih sveta od jedne ameriftke družbe. — Krpa vse vrste blaj;a in tkanine, srajce za lovce, nogovire, perilo itd., da se vidi vse kakor novo. V vsej Ameriki in na Angožkem, tako tudi na Duuaji je ni liiso, v kateerj se ne bi našlo itvrstne to. pre-koristne naprave. Razširila ae bode mej ves ci-vilizovani avet, zato pa nuj se slavno občinstvo požuri, da si jo naroči, dokler jih je dosta v zalogi. Komad stane 2 gold. proti kasi ali po postnum povzetju za vse dežele monarhije Razpošiljavni zavod : Sch m i dt, Wi en, Margaret h en. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski bolgijski pustni parobrod «RED STEARN LINIEU iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfijo korinesijonovaiia črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprasHtija odgovarja točno: kon-cesijonovani zasfop 2—42 Ludwig Wielich na Dunaju, IVr Weyringergasse 17, ali pri Josip-u 8trasser-u Speditionsbureau fiir dio k. k. Sraatsbahnen in Innsbruck. Pošilja blago doliro cpravljeuo in poštnine prosto 1 Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelii št. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare re<5i popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 2.1!—5 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto: Slučaj!! VBled zapoznele sezone mi je bilo mogoče, nakupiti celo zalogo jrdno velike fabrike za ogrtače (UmhangtUcher-fabrik) : mogoče mi je torej ponuditi vsaki dami jeden velik, debel In gorak ogrtač za čudežno nizko ceno 1 gld. 35 kr. a. v. Ti povsem moderni ogrtači morejo se dobiti v tr«h barvah (svitle srednjo barve ali temne); obrobljeni so •/, tinimi franžami, temno borduro in no dolgi en meter in pol. Čiroki pa tudi en meter in pni. To jo pai^ največji ogrtač. — Razpošilja ra/.pošiljavni zavod. Kxporthaus *w "" D. KLIKNE!* Wien, I., PostgasHe 20. S 13—15 Kwizda-ja c. k. izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje konjj. Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jnče-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40. Kwizde Vasclina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde lćp /a kopita (uiiieteljni rog). 1 drožič 80 kr. Kwizde milo za prinife domaČe živali, kositrova akatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60. (C) Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w i z d e preparate in pa se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po po&ti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/. Joh. Kwizda, . c. kr avstrijski in kralj, romunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. ; 15—13 Z novo izumljenim čudežnim žepnim mikroskopom vidi so vsaka stvar 500 krat povekšana. Potreben jo torej za vsnkega trgovca, učitelja, dijaka, da celo za vsako hiAno gospodarstvo ker se more ž njim preiskovati jedij in pijače 1'ride-jana mu j tudi lupa, katera vrlo dobro služi kratkovidnim. Komad stane samo I gl. 25 kr. proti gotovini ali po poHtnem povlietju. D. KLEKNER, I. Postgasse Ste v. 20. Čase nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja I ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnostl i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU i U TRSTU Ista prima i obavlja svaku liaruČbil bilo koje vrsti knji^otiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-jkanic kao n. pr.: I za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladiftću) svo potrebne tiskanico i knjige zu crkvene urode. Onda ima mi prodaj sliedeuo knjigo : Kmetijsko burilo ssa nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk oienu prijo 50 nv6. sada tvrdo vuzana......n. OO Bodnijski obrazci sastavil 11. Trnovec . . n. "4© Vilim Tel, prevod Cognera ... , n. 40 Ljudmila prevod I Lobariu.....n* 20 Filip prevod Križmnna.......n. *© Antigona prevod Krizmana...... Trst in okoliua od Sile •...••• n- ®0 Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. T© Istra pjesma „ A. K. * . . n. SO Ovo su knjige jako prikladne zn darove o praznio ih zato ih si.' občinstvu proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Izdajatelj in odgovorni uradnik Julij Mikota. Tiskarna Dolonc v Trstu