Št. 86.
V Gorici, dne 27. julija 1901.
^TefiaJ XXXI.
Jihftja trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, sjatranje !z-dnnje opoldne, večerno isdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali v Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6*60
pol leta ....  .  . .  .   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta  .......  8 , 40 „   ,    ,1-70
Fos&intfme Številke stanejo. -ltiUrjjp,, .«,%^#>w„„ ^. NaroCnino sprejema upravniStvo .v Gosposki ulicT §tv. II v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsat dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. t."?. Na naročilu brea•doposlaue naročnin« se ne oziriuo.
„PUIMOBEC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in »PnmorecV se prOTajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu dolla Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerna izdanje.)
Uredništvo
» nahaja v Gosposki ulici 5t 7. v?Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8i do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici st 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroeninT*, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v dfclifeog uredništva, naj se poSfliajo le anravaiStvo.              _____
Oglasi in poslanic«
<e računijo po petit-vrstah, 8e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krct 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ~-Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loeo Gorica.
»GorlSka Tiskarna" A. Gabrfiček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se .Slovansko knjižnico^, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 po! ter stane veeletno 1 gld. 80 kr. ~ Oglasi v «8tov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
»Gorica" pred porotniki.
Odgovorni slamnjak .Gorice* ju bil obsojen na tožbo A. Gabrščekovo. — Dr. Šušteršič je podal pritožbo ničnosti. — 24. maja je bila na Dunaju obravnava pred najvišjim sodnim dvorom; pritožbo je zastopal dr. SuSteršič, tožitelja notar in poslanec Ivan Plantan, a poslušal je dr. — Gredolčič, ki je storil že silno veliko potij in imel mnogo troškov, da bi Gabrščcka uničil v zahvalo, ker je Gregorčiča spravil na najvišja mesta, katera mu narod more dati. Najvišje sodišče je zavrglo vse razloge pritožbe, ki je upala kar na oprostitev, ali sprejelo je edini razlog ta, da sodni dvor ni ugodil zahtevi tožitelja Gabrščeka, naj se v vprašanje porotnikom postavi doslovno ves toženi članek. — .Gorica* je zalajala, ko smo o tem poročali, da »Soča* laže. Evo tu doslovno razsodbo najvišjega sodišča v dokaz, kdo je nesramno lagal. Razsodba se glasi  tako:
z Zl 1C43.
Im Namen
S e i n e r M a j o s t a t des Kaisers!
Der k. k. oberste Gerichls- als Gassa-lionsliof hal heute am 21. Mai 1901 zu Rccht erkannt:
Der Nichligkeitsbeschwerde wird Folge gegeben, das angefoehteue Urteil des k. k. Sch\vurgerichles in Gdrz vom 1. December 1900 Vr. VII. n/«feo als nichiig aufgehoben und die Sache zur nochmaligen Verhandlung imd Eutsciteidung in die nftehste Schwurgc-richtssilzung des k. k. Kreisgerichtes in Giirz venviesen.
G r a n d e.
Unbegrundet ist die Nichtigkeitsbe-sclnverde, insoferne sie unter Anrufung der Z. 10 des § 344 St. P. O. vermeint, dass auf Grund des Wahrspruches e i n F r e i -spruch erfolgen m u s s t e, denn die dure h den Wahrspruch bejahte A n s c h u l d i g u n g, dass Jemand kein ver-lasslieher Kassier vvar, dass er der grdssere Schnldige sei, weil er die Schlussel zur Kassa .haita und dass er deshalb aus der Direction austreten musste, kann unter U m -s t H n d e n g e e i g n e t s e i n, den Vor-\vurf einer bestimmlen uuehrenhaften Hand-
lung also unter die im § 488 St. G. aufgestelllen Voraussetzungea eine straf-bare H and lung zubegrunden.
Insoferne aber die Nichtigkeitsbesehvverde unter Anrufung der Z. G des § 344 St. P. O. die Fragcstellung anficht, kann ihr die Berechtigung nicht abgesprochen werden.
Gemass g 318 St. P. O. ist die Haupt-frage darauf zu richten, ob der Angeklagle schuldig sei, die der Anklage zu Grundo liegendc Handluug verubt zu haben. Nicht die Anklage bezw. der Anklagesatz ist Ge-genstand der Hauptfrage, sondern die nach der Anklage als strafbar bezeichnete Handlung, was schon aus den Bestimmungen hinsichtlich der Individualisirung der That hervorgeht.
Der Gerichlshof ist daher bei Stellung der Hauptfrage keineswegs an den Wortlaut der Anklage gebunden, er bat vielmehr in die Frage die slrafbare Handlung aufzunchmen und ist mir insoferne beschrAnkt, als er keine andero Handlung und keine anderc rechtlieho Qualiflkation in die Hauptfrage aufnehmen darf. Allein anderseils darf er nur die Handlung selbst, nicht aber in der Anklage enlhaltene jedoch in dieselhe gar nicht ge-hftrige Schlussfolgerungen und Conclusioncn zum Gegenstando der Hauptfrage machen,
Wird jedoch die vorlicgende Anklage und die dersolben \vurtlicli angepasste Hauptfrage geprfift, so ergibt es sich, dass dieselhe keineswegs die Handlung selbst anfuhrl, sondern aus d e m I n h a 11 e des bcanslun-deten Artikels durch Herausnahmc einzelner Satzo, Wcg!assung von Z\vischeiKiUzcn und nicht v.oHgelreue Wiedergabe anderer SiUze nicht den w6rllichcn Inhalt des Artikels, sondern vielmehr von der Anklage ge-zogenen Schlussfolgerungen e n t h u 11 und somit nicht den Artikel oder Sutze desselben, sondern die von der Anklage gezogenen Schlussfolgerungen zum Gegenstande der Fragcstellung macht.
Allein diese Schlussfolgerungen sind aber nicht die strafbare Handlung. Es wird den Geschvvornen die Schluss-folgcrung als T h a t s a c h e — als d i e Handlung hingestellt und die Frage darauf gerichtet, ob der Angeklagte hindurch eine strafbare That begangen habe. Auf diese Art wird den Gesclnvornen ein Theil der ihnen obliegenden Aufgabe entzogen, indem
von vorneherein als feststehend hingestellt wird, dass der Artikel den in der Frage an-gefahrten Inhalt habe.
Statt aber dass die Geschvsrornen selbst zu prflfen hatten, ob dasjenige, was der Artikel enthftlt, die Beschuldigung einer unehren-haften Handlung durch Anfuhrung erdichteter oder entstellter Thatsachen enthalte, wurde ihnen eine vom Anklager gezogene Sehluss-folgerung zur Prufung vorgelegt, ob durch ditse die strafbare Handlung begangen war,
Dem Gerichtshofe war ttbrigens durch die Anlrage des AnkliCgers, die Frage dahin zu formulieren, ob der Angeklagte schuldig sei, den Anklager nicht durch die im dispostliven Theile der Anklage ent-haltenen S/itze, sondern durch den ganzen Inhalt des Artikels falsehlich unehrenliafter Handlung beschul-digt zu haben, welchem Antrage die Vertheidigung sich nicht wider-sctzte, die Handhabe geboten, die den Gegenstand der Anklage bildende Handlung (der Artikel) zum Gegenstande der Hauptfrage zu machen. Durch die vorgenommeno Frage-stellung ist denmah das Gesotz in den Bestimmungen des § 318 St, P. O. vorletet worden.
Doninach war, ohne in die Prflfung der weitest geltend gemaclitcn Nichtigkeitsgrflnde einzugehen, unter Staltgebung des Nichtig-kcitsgrundes der Z. G des § 344; St. P. O. gonuiss § 348 St. P. O. der VVahrspruch u. z. da der ganze Wahrspruch bczw. die ganze Fragcstellung von dem Niehtigkeits-grunde belroflon und eine Sonderung nicht mOglich ist, auch die Nichtigkeitsbeschwerde die Aufhcbung des ganzen Wahrspruches beantragt — der ganze VVahrspruch hinsichtlich der Haupt und der Zusatzfrage, sowie das auf diesen Wahrspruch beruhende Urteil auf-zuheben und die Sache zur neuerlichen Ver-handljmg und Entscheidung in die nachste Schwurgerichtssit/.ung des Kreisgerichtes Gčrz zu verweisen. —
Der k. k. oberste Gerichls- und Gassaiionshof Wien, 24. Mai 1901.
Leitmaier mp. Stocchetti mp.
Fttr die richtige Abschrift: Der k. k. Regierungsrath und Hilfsamteroberdirector: Jos. Klesl.
Prvi odstavek razlogov torej pove, da je bila zavrnjena pritožba v onih točkah, kjer je zahtevala oprostitev, kajti,,,, die bejahte
Anschuldigung.....   kann   unter   Umsl&nden
geeignet soin.... eine strafbare Handlung zu begrunden (potrjena obdolžitev more pod okolnostimi bili sposobna..,, utemeljiti kaz-njivo dejanje). Najvišji sodni dvor je torej spoznal, da žaljenje je »unter Umstftnden* obseženo v onem članku 1 Več pač ne moro reci! —
Ves ostali del razlogov se bavi pa edino s pogreškom, kateri je zakrivil sodni dvor, ker ni ugodil Gabrščeku v zahtevi, naj se vloži v vprašanje na porotnike ves toženi Članek, Čemur se toženec ni upiral, marveč je vložil le trditev v obtožnici, Iti pa je le ,einc Schlussfolgo-rung* iz celega Članka. Porotnikom naj bi se dalo v presojo .dejanje«, ki je o b s o ž e n o v celem članku, kakor je tožltolj tudi zahteval.
Dasi so porotniki potrdili tudi ono »Schlussfolgerung* ter izrekli, da je »Gorica" zakrivila žaljenje časti ter ni nič dokazala, vendar je najvišje sodišče iz tega formalnega pogreška, kateri je zakrivil sodni dvor, razveljavilo razsodbo.
Kakor znano, je najvišjo sodišče razveljavilo tudi oprostilno razsodbo proti Gabrščeku iz formalnih pogreškov v razsodbi. — Obema obravnavama je predsedoval de-želnosodni svetnik — Zorrer.
Spomini na IV. sokolski shod v Pragi
28.,29.,30.jun.iul.jul,U
(Dedje.)
5. Slavnostni sprevod in v mestni hiši. Tudi letos je bil postavljen v program slavnostni sprevod vsega Sokolstva doli z Vinogradov po Vaclavskem trgu, eez Pfikope in skozi Celetno ulico na trg pred mestno hišo. V nedeljo ob 9. zjutraj je naznanil strel, da sprevod priCne. Zjutraj že pred 8. uro so prikorakali Sokoli z vsemi zastavami, odznaki in 14 godbami na določena mesta Vinogradskega mesta in na dano povelje so korakali drug za drugim brez najmanjšega pretrgljeja. Bilo je nad 13.000 Sokolov. Letos smo se smeli udeležiti sprevoda tudi Poljaki,  Hrvatje in Slovenci, da korakali so
-   121   -
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
(Halje.)
VI.
Ljudje so se vtaborili v prekrasnih vrtovih cesarja, Domieija in Agripine na Marsovem polju ter v vrtovih Pompeja, Salusta in Mecene. Napolne se tudi portiki in stavbe, postav ii-jne za igre z žogo, razkošne poletne vile in kolarne, postavljene za zverino. Pavi, pelikani, labudi in noji, gazele in antilope iz Afrike, jeleni-in srne, ki so služili za okrasje vrtov, so popadali pod noži tolpe. Živeža so iz Ostije pripeljali toliko, da se je po splavih in ladijah lahko dospelo z jedne strani Tibere na drugo kakor po kakem mostu. Žito se je prodajajo za nenavadno nizko ceno po tri sesterce ter se revnim delilo popolnoma zastonj.
Pripeljala se je tudi ogromna zaloga vina, olja in kostanjev; iz gor so priganjali dan za dnevom karavane volov in ovc. Reveži, ki so se pred požarom skrivali po Suburi ter večkrat hudo stradali, so živeli sedaj mnogo bolje nego kedaj poprej. Nevarnost lakote je bila odstranjena, radi tega pa je bilo še tem težavnejše priti v okom ropu, nasilju in raznim drugim zlorabam. Nestalno bivanje je zagotavljalo krivce, da ostanejo njih lopovstva nekaznovana, a to tem več, ker so vprav lopovi proslavljali cesarja ter niso sledili s ploskanjem, kjerkoli se je prikazal. Ker je v
takih okoliščinah na prirojen način prenehala vsaka oblast in ker tudi ni bilo dovolj vojakov, ki bi mogli brzdati tolpo, zato so se v mestu, naseljenem z ljudmi od vseh stranij sveta, dogajale take reči, kakoršnih si človek ne more niti domisliti. Vsako noč so se dopri-nasali poboji in umori; vsako noč so se posiloma odnašale ženske in otroci. Pri porta Mugionis, kjer je stala čreda, prignana iz Kampanije, je prišlo vsak hip do bojev, na katerih je ginilo na stotine ljudi. Vsako jutro je bilo obrežje Tibere polno utopljencev, katerih nihče ni pokopaval; ker pa se jih je na solncu kmalu poprijela trohnoba, je to napolnovalo ozračje s strašnim smradom.
V taborih so se pojavile bolezni, in bilo se je bati celo kuge.
Mesto pa je še neprestano gorelo. Požar je jel pojemati Še le šestega dne, prišedši na prazno prostranstvo na Eskvilinu, kjer je bilo podrto mnogo hiš. Toda kupi žive žrjavice so še tleli tako močno, da ljudje še niso hoteli verjeti, da bi bil že nastal konec nezgode. In evo, v sedmi noči je izbruhnil požar z novo močjo iz stavb Tigelinovih, ki pa ni dolgo trajal, ker ni imel dovolj hrane. Samo požgane hiše so se še tu pa tam podirale, metajoče v višavo silen plamen in neštevilne iskre. Toda pogorišče, tleče v svoji notranjosti, jelo je na površju čmeti. Nebo je po solnčnem zapadu izgubljalo svojo rudasto zarjo in samo na pustem pogorišču so se še semtertje po noči pojavljali ognjeni jeziki, sikajoči iz kupa oglja.
Od štirnajsterih mestnih delov Rima so ostali samo štirje, vštevši med nje tudi del za Tibero. Vse drugo je požrl plamen. In ko so se naposled podrtije spremenile v pepel, videl se je od Tibere pa do Eskvi-lina samo jeden orjaški, siv, otožen in prazen prostor,
iznad katerega so štrleli kvišku samo neštevilni dimniki, slični kamenitim spomenikom na pokopališču. Ondi je bilo tudi videti po dnevu tolpe ljudi j, iskajoče dragocenosti, ali kosti dragih oseb. Po noči pa so tulili psi na pogorišču starih hiš.
Vsa darežljivost in pomoč, kakoršno je cesar ska-zoval ljudem, ni mogla zabraniti številnih psovk in puntanja. Zadovoljne so bile samo tolpe lopovov, tatov in malopridnežev brez postrešja, ki so mogle po svoji volji jesti, piti in ropati.
Toda ljudje, ki so izgubili v nezgodi najljubše osebe in premožne, se niso dali omamiti z odprtimi vrtovi, ne z delitvijo zrnja, niti z obljubljenimi igrami in darovi. Nesreča je bila prevelika m nečuvena. Nekateri, v katerih je še tlela iskra ljubezni do mesta in domovine, so razširjali obupno vest, da staro ime ,Roma« ima zibniti iznad površja zemlje in da cesar namerava dvigniti iz pepela novo mesto, ki se bo imenovalo po njem Neropolis. Nezadovoljnost je rastla vsaki dan in navzlic laskanju augustijancev ter lažij Tigelina, premišljeval je Nero, kateremu je bilo dokaj mar za naklonjenost ljudstva, s strahom, češ kaj bo, ako v obupni borbi na življenje in smrt, katero je imel s patriciji in senatom, pride naposled ob vsako podporo ? Pa tudi augustijanci so bili zelo razburjeni, ker je vsakega jutra zamogla izbruhniti očitna vstaja. Tigelin je že mislil na to, da pokliče nekoliko legij iz Male Azije. Vacinij, kateri se je smejal celo takrat, ko so ga psovali, je izgubil svoj humor, a Vitelij svoj dober tek.                                                                                        ¦ ¦ '
Drugi so se posvetovali med seboj, kako naj odvrnejo od sebe nevarnost, ker nikomur ni bilo neznano, da bi razun Petronija nemara noben augustijanec ne ostal Živ, ako bi slučajno preminil cesar? Njihovemu
m
z nami tudi trije Bolgari; i|orakali so tudi' odposlanci čeških sofcolskih društev iz Pariza, iz raznih  mest  Nemčije,   iz Petrograda in Tiflisa v Transkavkaziji. Na čelu ogromne so-kolske armade so bili sokolski koujeniki, lepa vrsta iz  raznih  društev;  vodila  sta jo poslanec dr. Petak ter iuženirja Gižek in Tili.   —   Pred mestno hišo vinogradsko je Čakal župan Višek sredi   mestnega zastopa (tudi dr.Heroid). - Dr. Podi i pn? je pozdravil in zahvalil mestni za3top vinogradski v vznesenem govoru, sledil je odgovor, hčerka županova v krogu odličnega venca  krasnih dam je poklonila dr. Podlipnemu kitico cvetja —  in sprevod se je jel pomikati dalje med nepreglednimi množicami na stotisoce bro-ječega naroda, ki je pozdravljal Sokole na vse možner načine.- Za jezdeer s* korakali Poljaki, Hrvatje, Bolgarji, Slovenci, češki Sokoli izven Avstrije, potem oni v pomešanem ozemlju češko-nemškem, z Dunaja, z Morave in Šlezkega in naposled iz Češke,   Štirnajst godb je dobilo svoja mesta v primernih presledkih.   —   Pot do mestne hiše pražke je precej dolga, ali povsod je bilo natlačeno naroda.   Vsi balkoni, vsa okna so bili zasedeni, največ je bilo dam v vkusnih toaletah. Celo po strehah so bili ljudje, da so le mogli odkod lepo videti.   —  Ali kakošen redi Na stotisoce je bilo tega ljudstva, toda ni bilo treba ne policajev ne  vojakov za red!  Po dolgem Vaclavskem trgu so delali špalir oni mladi Sokoliči.   In nikdo  ni stopil preko te šibke meje. Tako razumejo red v Pragi 1 (Jaz si le mislim,  kakošna konfuzija bi nastala kje pri nas; vsakdo bi hotel lepše videli in prosta pot bi bila kmalu zastrta.)  In vse to ljudstvo, mlado in staro, nežni olročiči kakor sivi očetje in matere, revni in bogatini, pri-prosto dekle in bogato opravljena  dama iz najboljših  rodbin, vsi, vsi od kraja so ves čas pozdravljali z  mogočnimi   .slavaklici*, vihteli   robce,  klobuke  itd.,   nežni  svet je metal Sokolom v pozdrav svoje seslerske poljubčke, — oduševljenje, radost, ljubezen do domovine in naroda, slovanska vzajemnost pa je vrela na dan v toliki  meri, da se je nehote blaženo solzilo na tisoče očes vsled tako kipečih dokazov, kako ta narod ljubi svoje Sokole, svoje slovanske  brate.   Kdor ni videl tega sprevoda, ne more imeti pojma o tej veliki ljubezni, ki veže češki narod na Sokolstvo*).   Tuji gostje smo bili deležni še posebne pozornosti!   Ko smo korakali Slovenci  za  zastavo   »Ljubljanskega   Sokola«, donelo  nam   je  nasproti:    ,Na zdar bratfi Slovinci!  Živili Slovmei!   Milujme se!"   In enako srčno so nas pozdravljali z zadnjega okna v višavi kakor vse ogromne množice na obeh straneh širokih ulic,  — Ogromna rampa ob češkem muzeju je bila natlačena s samo odličnejšim občinstvom!   Kako je to zavrelo in zašuiuelo  po  zraku, ko smo se prikazali! Sprevod ta je trajal skoro dve uri.
Na ogromnem trgu so se Sokoli postavili v določenem redu. Prostrani trg se je docela napolnil. — Pred mestno hišo (sfaro-mestska radnice) je bila postavljena tribuna, kamor so došli takoj po 9. uri  Supan  dr.
*) Pri nas v Gorici pa je hotel Mrci^o vrag pozobati, ker se je »Sokol* nekoliko povzdignit i™b na škodo .Čitalnice*. Bog ne daj, da bi bilo veliko takih »rodoljubov*. Članek v »Gorici" dokazuje, ka-košni cepci s filisterskimi nazori c. kr. buokratov hočejo pri nas imeti besedo t družabnem življenja!
Srb v čamari in s težko zlato primalorsko j verižico, podžupani, pozneje Francoasje v fraku, pet odličnih Črnogorcev v bogati narodni noši, zastopniki Bolgarjev, Rusov in Srbov. — Dr. Podlipnf je jezdil čistokrvnega vranca; pobočnik mu je bil br. Holoubek. Prijezdil je v elegantnem skoku pred tribuno in pozdravil tam zbrane dostojanstvenike. Potem pa je nadzoroval to svojo vojsko (— nad 17 polkov v mirnem času), ko se je postavljala po trgu. — Poljaki cso bili postavljeni na desno, Hrvatje in Slovenci na levo tribune. Nekoliko Sokolov je prineslo dar Sokolstva kraljevski Pragi v spomin na IV. shod, krasno plastiško delo mojstra Sucharda, odlito v bronzu, predočujočo: domovino, ki blagoslavlja Sokolstvo. Prijezdilje dr.P o dlip n f pred župana in spregovoril s svojim zvonečim in jasnim glasom iskreno zahvalo Sokolstva, ki v znamenje hvaležnosti poklanja kraljevski Pragi ta dar. — Župan dr. Srb je odgovoril isto-tako iskreno in oduševljeno, na kar so vse godbe zaigrale narodno himno: ,Rde domov mu j«, katero je gologlavo pelo uni-sono vse navzoče Sokolstvo in drugo občinstvo, torej nešteto tisoč v domovinski ljubezni prekipevajočih glasov, — vmes pa so se oglasili še zvonovi sloveče Tvnske cerkve. Eto zopet jeden onih ginljivih prizorov, katere treba doživeti, ako jih kdo hoče umeti; popisati se to ne da. Vtisek takega dne ne gre nikdar več iz spomina!*) Na to je Sokolstvo defilovalo pred tribuno. Korakalo je v stopah po 6 Sokolov, a delile v navadnem hitrem koraku je trajal ravno 1 uro 1 minuto.
Po 7» * šele je bilo konec defileja. Na to smo šli zastopniki Sokolstva in sploh na imena vabljeni gostje v prostore mestne hiše, kjer nas je mesto imenitno pogostilo z vsemi možnimi mrzlimi jedili in pijačami. Na galeriji je dobil mesto venec izbranih dam. Ko smo se nekoliko okrepili v glavni dvorani, je spregovoril župan dr. Srb iskrent r.ozdrave kraljevske Prage vsem povabljencem. Še po-sebe je v francoskem govoru pozdravit zastopnike mestnega sveta parižkega. — Odgovoril je predsednik Dausset. Rad bi podal prevod njegovega obširnega govora, toda spomini mi rastejo pod peresom že več nego jim more dati ,Soča* prostora; zato povem, da je izrekel najiskrenejo zahvalo francoskega poslanstva, ki je našlo tu stokrat več nego je pričakovalo. Videli so ljudstvo, katero občudujejo, katero mora ljubiti cela Francija. Med tem narodom so videli, kaj je pravo rodoljubje. Spoznali niso tu le prijateljev, več: svoje sorodnike po duhu in stremljenju. Slišali so češke fanfare zlivati se v glasovih marseljeze. Jedno smo! Jedni bodimo v sreči in težkih dneh! Napija Srbu, Podlipnemu in zakliče v češkem jeziku: Slava kralovske Praze! Slava Ceehum! Slava Sokolum! (Dviga čašo proti galeriji): Pfipijim ženam češkem!" (Sledila je viharna pohvala). Na to je govoril Poljak dr. Pišer, za njim pa Rus BojCev iz Moskve, ki je prinese! trobarveni trak za sokolski prapor kot pozdrav bele matere Moskve. — Dr. Pod-
*) Da je to čul Mer čina, bi dobil i oa ljubezen do himne »Kde domov muj*, katere ?e ni učil, in še posebe do Sokolstva, ako je le Se jedna slovenska iskra v njem, a »Gorica* bi ne prfoašal? »*fcih pod-lostij, kakorsne smo čitali! —
lipnf, ki je najprej zahvalil brata Rusa za pozdrav in dar iz Moskve — in prosil, naj pove, ko se povrne v sveto Rusijo, da tu živi sicer majhen narod, ki se pa čuti dovolj močnim in velikim, da bo sam skrbel za svoj obstanek biez ozira na zgori ali zdoli. Pozdravlja odposlanstvo mestnega sveta parižkega, s katerim je Sokolstvo prišlo najprej v prijateljsko dotiko. Na to so prišli gimnasti v Prago in sledili so nepozabni sestanki Sokolov v Nanci, Li-jonu, Touluzi, Perignenx, Pariza in naposled lani v Niči, kjer smo si vtrdili svoje pre-srčne zveze. Krono vsem dosedanjim sestankom so dali danes odposlanci prvega mesta Evrope. Napija Parizu in Franciji.
Govoril je se od gostov prof. Andonovič iz Belgrada v imen* »Dušana Silnega*, a končal je za vse Sokolstvo dr. Pipich iz Chrudima s prav presrčno napitnico kraljevski Pragi in narodu češkemu.
Po vseh dvoranah se je govorilo, prepevalo, stiskalo roke, poljubovalo, sklepala so se nova poznanstva in prijateljstva, utrjevala se stara med znanci iz vseh slovanskih krajev, ki se dolgo niso videli. — Pomen tega sestanka je tako dalekosežen, da ga povedati ni mogoče; treba imeti srce in glavo na pravem mestu, da se ga more umeti, raje molčati in se po njem ravnati. — Tako bratje Čehi umejo pomen Sokolstva! (Pri nas v Gorici ga pode v telovadnico! Niti navadne veselice ne bi smel prirediti, ako ni dovolil mogočni .akaderaično" izobraženi čitalnični pevovodja).
1,200.000 kron za - norce!
Ko je šlo za neznatno povišanje plač uči-teljstvu, je bilo veliko nepotrebnega javkanja: odkod dobimo denar?! — V četrtek pa je deželni zbor odobril načrt, da se zgradi velikanska norišnica, ki bo veljala po sedanjih načrtih blizu 1,200.000 kron, v resnici pa — kakor navadno — mnogo več, najbrže do 1,500.000 kron. — Ako računamo obresti le od manjše svote in nove upravne troške, pojde na leto 100.000 K za — norce!
Slovenski poslanci so igrali v tem vprašanju najžalostnej«o figuro! Italijani ne potrebujejo nikake bolnišnice; tudi vedd, da deželna bolnišnica ne bi mogla tekmovati sedanjima (ženski mestni in moški usmiljenih bratov); hočejo pa norišnico in sicer na vsak način v Gorici, in ako tu ne, pa raje v Furlaniji, le ne na slovenskih tleh. — Lani so ujeli dr. Roje a, da je brusil pete za nakup znanega silno dragega prostora, češ: da se bo zidalo skupaj norišnico, bolnišnico in hiralnico.
Ko je bil pa enlcrat kupljen prostor, so se skrili za izvedence, ki izključujejo, da bi se zidala skupaj bolnišnica in norišnica; zato so predložili znani načrt edino za norišnico, ki naj bi toliko stala našo ubogo deželo!
Dr. Roj i c je vzrojil proti tej nakani; spisal je celo nemško brošuro, pisal v »Gorico*, grmel v deželnemu zboru, in alarmo-vale so se občine, naj se izrekd za Rojčev načrt. — V soboto so slovenski poslanci zapustili deželni zbor, da ni mogel veljavno sklepati. — Do tu ni bilo  kaj  prigovarjati I
V četrtek pa so šli naši poslanci zopet v zbornico in čez noč postali iz Savlov — Pavlici: odobrili so načeloma zgradbo ene silnodrage norišnice za 1,200.000 K! — In kako imenitno so jih Italijani naplahtaii! Dovolili so slovenskim klerikalcem vratica, skozi katera bodo lahko volilce tolažili, ker to je zdaj pred volitvami silno potrebno! — Sklenilo. se je edino to, naj se še enkrat poprašajo izvedenci, ali bi bilo vendarle mogoče, zgraditi skupno norišnico in bolnišnico; ako se izreko edino za norišnico, se bo tudi zidala!
To vprašanje se vlači že dolgo; izvedenci so se že izrekli — in enako se izreko tudi vnovič edino za norišnico, kajti sami sebe ne bodo tepli po zobeh. Saj so že tu izjave onih veljakov, psihijatrov, katere dr. Pajer zopet popraša!
Zdaj vprašamo: čemu je bil ves dosedanji odpor, čemu so zapustili naši v soboto zbornico, čemu vsa ta — žalostna komedija? Ali dobe slovenski klerikalci v zahvalo deželni užilninski urad, ki bo žrl deželi na leto novih tisočakov? Ali se je prof, Berbuč zbal, da ne bo ime! prilike, citati svoje famozno poročilo in udrihati po dr. Turni? — Rojaki, le pripravite svoje žepe! Mi pa bomo govorili tako, kakor zasluži ta igra z našim ljudstvom!
DOPISI.
Iz Bole«. (Klerikalci uničili m le kar ni co). — Odkar je sam peklenšček poslal v Bole kaplana Abrama, ni več miru; on vodi vse zdražbe. — Takoj od začetka si je okoristil nezadovoljnost nekaterih delavcev, ki so hoteli imeti posebno bralno društvo. — Domači možaki so menili, da v Bolcu ni potrebno še jedno bralno društvo; hoteli so ohranili slogo, ne cepiti moči. Abram pa jih je razcepil in cepi jih dalje, da zdaj cvete le sovraštvo med sosedi, ljubezen pa je šla po Soči v morje. — Potem je ustanovil še katoliško politično društvo, s katerim hujska dalje! —- Kdo se ne smeje, ko vidi n. pr. znanega Ek se l j na med prvaki katoličanstva ?! On, ki je bil vedno najhujši .liberalec*, ni kazal vere ne v Boga ne v hudiča, preklinjal je farje, da je bilo grdo! Ali ga je res obsenčil sv. Duh ? ! Pojte, pojte! Že povemo, kaj ga je obsenčilo!
Na to se je spravil Abram na m 1 e-karnico. Na čuden način so se izvršile volitve, in v roke so jo dobili Abram o vi kimovci! — O, da bi Abrama ne bilo nikdar k nam! V mlekarnici je šlo vse rakovo pot, dokler ni letos vse zaspalo, ko je bilo največ m 1 eka. Mlekarnica je ustavila delovanje! Ljudje, ki so vso pripravo za mlekarstvo že oddali, so morali na hitro roko nakupiti iz drugih krajev sklede in vse potrebne priprave!
Mlekarnica ima v zalogi veliko sira (pravijo, da ga je do 50 kvintaiov), kije pa pokvarjen. Cena navadna je 50 gld., pa ga prekupci nočejo niti po 40, ker ni gotovo, da ga prodajo. Saj smo še te dni čitali, da oblastnija v Gorici je zaplenila več kvintaiov pokvarjenega sira.
Škoda je torej očitna in velika! Namesto napredka —je zdaj ta udarec!  Bol-
vplivu na rovaš se je namreč pripisovala vsa Nero-nova znorelost in vsa zločinstva, katera je doprinesel. Sovraštvo proti njim je bilo nemara celo večje nego proti njemu. Lomili so si tudi glave nad tem, kako naj odvrnejo od sebe odgovornost za požar mesta ? Toda hoteči odvrniti odgovornost od sebe, spoznali so za potrebno, odvrniti sum tudi od cesarja, kajti drugače bi jim nihče ne bil verjel, da niso oni povzročitelji nezgode. Tigelin se je posvetoval v tej zadevi z Domicijem Afrom ter celo s Seneko, dasi ga je sovražil. Popeja, ki je takisto spoznala, da propast Nerona bi bila obsodba tudi za njo, je iskala soveta pri hebrejskih duhovnikih in drugih zaupnih ljudeh, ker se je že več let skrivoma govorilo, da ona spoznava vero v Jehova. Tudi Nero je mislil na razna sredstva, katera, dasi strašna in neumna, je hotel vpo-rabiti v svoj prospeh, toda najpogosteje se ga je po-laščeval strah, da je tarnal kakor otrok.
Naposled se je v Tiberijevi palači, katera jedina ni postala žrtev požara, vršilo dolgo, toda brezvspešno posvetovanje. Petronij je predlagal, naj se odložijo vse skrbi na stran ter odrinejo zopet na potovanje na Grško, v Egipet in Malo Azijo. Saj potovanje je bilo že davno določeno, čemu je torej odlagati sedaj, ko je v Rimu vse otožno in nevarno?
Cesar vneto pritrdi temu nasvetu, toda Seueka pomisli za trenutek, pa reče:
»Oditi je lahko, toda vrniti se — težavno.«
»Pri Herakleju!« odvrne Petronij »vrniti se moremo na čelu azijatske legije.«
»Tako tudi učinim!« zakliče Nero.
Pa tudi Tigelin se jame vpirati. Sam ni bil sicer zmožen izmisliti kaj pametnega, in ko bi bil Petronijev predlog njemu  prišel na misel,  zdel bi se mu bil
gotovo brez dvoma najprimernejši; toda njemu je bilo | mar za to, da izpodrine Petronija, da bi tako ne bili on jedini človek, ki bi v dnevih nezgode jedini znal j vse rešiti s svojim svetom.
»Poslušaj me, božanstveni!« reče, »ta predlog ja poguben! Poprej nego dospeš do Ostije, se tu začne domača vojna, in kdo v6, rito se nekateri še živeč potomec pokojnega Augusta ne proglasi za cesarja, in kaj hočemo učiniti, ako legije stopijo na njegovo stran?«
»Učinimo to,« odvrne Nero, »da se že naprej pobrinemo za to, da bi ne bilo nikakih potomcev Augusta. Ni jih sicer mnogo, in lahko se jih bo odkrižati.«
»To je m6či učiniti, toda ali so mar res samo oni ? Moji ljudje so še včeraj slišali v gnječi, da cesar mora biti tak mož kakor je Trazeas.«
Nero se vgrizne v ustnice, toda čez malo časa dvigne glavo kvišku ter reče:
»Nenasitljivi in nehvaležni so ti fjudje! Imajo dovolj žita in oglja, na katerem morejo peči kruh, kaj torej hočejo še več?«
Tigelin odvrne na to:
»Maščevanje.«          ;
Nastane molčanje. Nakrat pa cesar vstane, dvigne roko kvišku ter jame deklamovati:
»Srce išče maščevanje, a maščevanje žrtev...«
Na to, pozabivši na vse, nadaljuje ponosno :
»Dajte mi ploščico in klinček, da napišem ta stih. Lukan m nikdar zložil kaj podobnega. Ali niste videli, da sem ga zložil kakor bi trenil?*
»O, neprekosljivi!« zakliče nekoliko glasov.
Nero napiše stih ter reče:
»Da, maščevanje išče žrtev!«
Na to pogleda po onih, ki so ga obkoljevali.
»A kaj bi bilo, ako raztrosimo novico, da je Va-cinij zapovedal, naj se sežge mesto ter ga žrtvujemo srdu razdražene tolpe?«
»O božanstveni, kdo sem vendar jaz?« zakliče Vacinij.
»Resnica, treba je, da je nekdo večji od tebe.., Vitelij ?«
Vitelij prebledi, pa vendar se jame smejati.
»Moja mast,« odgovori, »bi utegnila znovič zanetiti požar.«
Toda Nero je nekaj drugega imel na mislih; iskal je v duhu žrtev, ki bi v resnici mogla pomiriti srd množice, toda ni je našel.
»Tigelin,« reče čez nekaj Časa, »ti si sežgal Rim!«
Vsi navzoči so strepetali, ker so spoznali, da se cesar več ne šali in da je sedaj napočil čas strahu in groze.
Tigelinu se zaokroži lice kakor glava psu, ki hoče ugrizniti.
»Sežgal sem Rim... na tvoje povelje!« reče.
In jela sta se gledati kakor dva demona. Nastane taka tišina, da se je razločno culo, kako muhe letajo po atriju.
»Ti veš to, gospodar.«
»Žrtvuj se zA-me!«
»Božanstvet * ce3ar,« odvrne Tigelin, »čemu mi ponujaš sladko pijačo, katere mi ni mogoče dvigniti k ustom? Narod mrmra in se punta, ali mar hočeš, da se jamejo puntati tudi pretorijanci ?«
Občutek groze stisne prsi navzočih. Tigelin je bil prefekt pretorijancev in njegove besede so zvenele kakor nekaka grožnja. Nero ga je razumel in njegovo lice je pokrila bledica.
(Dalje pride.)
Cani naj se zahvalimo zanj kaplanu Abramu! Saj je priporočal našo mlekarnico le po fa-rovških listih, četudi ve, da nunci radi sprejemajo »štruce* in sirce, ali — zastonj. Se prodajajo jih, ne pa, da bi kupovali! In tako je tudi ono »priporočilo* mlekarnici le Škodovalo, ker je kupovalce od nje le — odvračalo!
Klerikalci so nasprotniki trgovine! Tu pa ima pač prvo besedo trgovina! Kaj nam pomaga najlepše blago, ako'gT3ie^tfrein~0' prodati?! — Le narodno-napredna stranka more povzdigniti trgovino. z maslom in sirom, ker ona ima vse zveze v tujem trgovskem svetu! — Bolčani, zganimo se!
Domače in razne novice.
Poroka. — V sredo se je poročil gosp Josip Z orni k z gospodično Marico Krava nj a v Brucku na Muri. 6. Josip Zornik je trgovec ter otvori v kratkem v Gorici v posojilnica! hiši v Gosposki ulici trgovino z modnim in drobnim blagom (kakor Oblaščak.) Nevesta je iz trgovske hiše Kravanja v Brucku, gospodar Kravanja pa je iz Cezsoče, Novo-poročencema mnogo sreče 1
Jamo predavanje. — Naznanjeno predavanje v Čitalnici o borzah in borzovnih poslih se je vršilo sinoCi ob zadostni udeležbi. Predaval je g. Albert Ž n i d e r š i C prav temeljito, lahko umljivo in zanimivo, tako da so bili poslušalci zadovoljni s predavanjem, in je g. predavatelju Čestitati na lepem govoru. — Javnih predavanj bi potrebovali pač večkrat!
Deželni zbor goriški. — XIII. seja dne 25. julija 1901. Po preCitanju zapisnika in doslih peticij se je pričela podrobna razprava o deželni norišnici, Posl. B e r b u C je podal izjavo, da so Slovenci zadnjic zapustili dvorano, ker se ni oddala zadeva finančnemu odseku, a ker so se vršila pogajanja med obema kluboma, in so tudi Italijani prišli v glavnem momentu Slovencem nasproti, so se zopet vrnili v zbornico. — Posl. dr. Turna je pa podal izjavo, da ni mnenja posl. Berbuča, da bi bili Italijani v čem prišli Slovencem nasproti, in da to prihodnjost pokaže. On je tudi proti temu, da bi se prešlo v podrobno razpravo, ker se splošna po njegovem mnenju ni sklenila, in ker mu je bilo preprečeno pri splošni razpravi povedati svoje mnenje, si pridržuje pri podrobni razpravi tsto povedati. Potem se je sprejel cel načrt, kakor ga je predlagal odsek. Posl. dr. Turna je ugovarjal pri vsaki točki posebej, posebno pa je povdarjal finančno stališče, da se ne sme dati za norišnico več nego 300.000 K ter da je kupljeno zemljišče ob cesti in železniškem tiru popolnoma neprimerno za norišnico. — K zadnji točki se je sprejel še dostavek po zahtevi dr. Rojca, da se pokličejo izvedenci, ki določijo, ali se sme na onem prostoru zidati tudi bolnišnica. Dovolilo se je torej za zidanje norišnice 1,200.000 K z vsemi glasovi proti naprednim slovenskim. Iz cele razprave o norišnici je povzeti, da je šlo slovenskim klerikalnim poslancem samo za to, da se izpolni Rojčeva kaprica, da se morajo izvedenci izreči o njegovem mnenju, da se smete norišnica in bolnišnica zidati na istem prostoru; dr. Roje se je v tem ožiru tudi izjavil.
O odstopu 500 osnovnih delnic vipavske železnice kot prispevek vladi k zgradbi druge železniške zveze s Trstom je poročal posl. Panigai. Na predlog posl. Berbuča se je zadeva oddala deželnemu odboru, posebno iz tega vzroka, ker Slovenci zahtevajo 1000 delnic za krajevno železnico do Bovca.
O načrtu zakona glede mestnih ljudskih šot je poročal dr. Marani. Isti se je sprejel, kakor ga je predlagal poročevalec. O podpori 40.000 K, zaprošeni od c. k.kmetijskega društva, je poročal idr. Verzegnassi. Podpora se je dovolila s pogoji, da se porabi za izboljšanje domače živine, ter da se mora kmet. družba obvezati, da eno polovico zneska vrne deželnemu zakladu brez obresti v lOletnih obrokih, začenifi od 6. leta po sprejemu podpore naprej. Nato se je na predlog posl. Panigai-a seja zaključila. BiH so za to vsi poslanci, izvzemšt nekaterih slovenskih.
XIV. seja dn<§ 26. julija 1901. Na dnevnem redu je bilo 61 točk, rešili pa so jih le 10. Poročilo posl. dr. Verzegnassi-ja o odpovedi gledž pobiranja deželne davščine na opojne tekočine se je sprejelo soglasno. Načrt deželnega odbora za ustanovitev deželnega hipotečnega kreditnega zavoda (por. Verzegnassi) je pozdravil dr. Turna tembolj, ker je dal temu inicijativo deželni glavar sam, kar daje jamstvo, da se stvar tudi izvrši. Opomnil je pa tudi, da se v naši deželi premalo ozira na trgovski in obrtni stan. Dežela ima sicer bolj poljedelski značaj, a vsak kmet je pri nas pravzaprav tudi trgovec in od trgovine je odvisna tudi bodočnost naše dežele. A naša dežela nima niti filijalke avstro-ogrske banke, in ves denar, ki se daja za prospeh trgovine in industrije, je izključen iz naše dežele. V hipotečnem kreditnem zavodu bi se centraliziral denar kmetov in veleposestnikov; zato izraža željo, naj bi se ustanovila vsporedno tudi banka, kamor bi se stekal trgovski denar cele dežele. Ravno tako je tudi dr. Venuti pozdravil z vso dušo, da se je dala inicijativa takemu zavodu; izrazil pa je tudi željo, da bi se združila s tem
zavodom tudi hranilnica. Oba govornika sta izrazila le željo, nista pa stavila predlogov, in zato se o tem ni razpravljalo ter se je naložilo deželnemu odboru, da izvrši proučevanje o tem zavodu ter ukrene potrebno za sestavljenje primernega pravilnika i. dr. — Računski sklep deželnega zaloga za 1. 1899. (por, dr. Verzegnassi) se je sprejel brez razprave. Predno se je razpravljalo o proračunu deželnega zaloga za 1. 1901., je predlaga! dr. Turna, da se tajočka dene z dnevnega reda, ker se ne mbre*6 proračunu poprej sklepati, hrejgir*so se-dovolile razne podpore, ki se mislijo še dovoliti, in predno se je sklenil posebno zakon za ureditev učiteljskih pokojnin, in ker poslanci paC niso imeli Časa, pripraviti se za proračun v tako kratkem času. Lahi so temu ugovarjali ter se je razpravljalo o proračunu. Isti je bil sprejet kakor predlagan po odseku. Dr. Tuma je predlagal sicer več sprememb, a se-jiiso sprejele. Le predlog, da se vsakemu steno-grafu poviša nagrada 300 K letos na 480 K, se je spremenil tako, da se pooblašča deželni odbor, da lahko stenografe renumerira. Drugi predlogi, kakor da se porabi preostanek od štipendijev učencem obrtnih zavodov za podporo male obrti, da se povišajo predplačila za obnovitev vinogradov na 40.000 K ter da se da posestnikom podpore 10.000 K za nabavo strelnega orodja in streliva za streljanje proti toči, so se odklonili.
Tudi je izrazil dr. Tuma željo, da bi vlada, ako se ji da za zakonik in ukaznik 700 K, ista prej, kakor še le po dveh letih izvršila. Pri bilanci je dr. Tuma predlagal, da bi doklade ostale tako, kakor jih je predlagal deželni olbor; kajti njemu se ne zdi pravo finančno gospodarstvo, ako doklade znižamo tako, da ne pokrijemo troškov. Ako ne bomo letos pokrili troškov, jih bomo morali pa drugo leto, tako da je bolje, če letos pokrijemo trofke, ker bi sicer morali v prihodnjih letih staviti še višje doklade na zemljarino, hišno najemnino in hišnorazredni davek ter na pridobnino in dohodarino. Kur se pa tiče dcklad na užtlnino, je predlagal, da se znižajo na toliko odstotkov, kolikor jih ravno potrebujemo za pokritje deželnih troškov; kajti z visoko doklado na užitnino zadenemo samo ubožne sloje, Posl. Grča se je izrekel proti predlogom posl, dr. Turno ter je rekel, da užitninski davek zadene vse, in bogate bolj kot revne. Posl. dr. Marani je opomnil, da bogate zadene manj užitninski davek, nego revne, a posl. dr. Verzegnassi jo bil drugačnega mnenja ter se je izrekel sploh zoper predlog dr. Turno, ki se je tudi odklonil. Preko deželne davščine na petijot in sodino- vodo se je, kakor je predlagal poročevalec dr. Verzegnassi, prešlo na dnevni red. K načrtu zakona o razredbi nekaterih cest in mostov v Stopniku in Tratah je predlagal poročevalec dr. Tuma, da bi se preči-talo tudi poročilo posl. Muhe o uvrstitvi ceste od Ovčjedrage nimo Vogerskega po lijaški dolini, ki je že pripravljeno in spada sera. Posl. dr. Marani je dejal, da nima nič proti temu. Posl. Grča se je pa protivil temu ter se je predlog tudi odklonil z italijanskimi glasovi in kakimi tremi slovenskimi. Nato je prečital dr. Tuma najprej poročilo o nujni potrebi mostov v Stopniku in Tratah ter ju toplo priporočil in se je sprejel zakon v vseh čilanjih. Utemeljevaje svoj predlog gledč Železnice Sv. Lucija - Log je rekel dr. Tuma, da druga železniška zveza s Trstom za našo soško dolino ni one važnosti, kakor bi imela biti, ker ostanejo glavni trgi, od katerih razvoja je odvisna bodočnost doline, ob strani. Prebivalci bodo morali še v naprej voziti svoje blago v Gorico, kakor dosedaj. Zato naj priskočile dežela in država tem krajem na pomoč z železnico. Njegov predlog naj bi se izročil deželnemu odboru, da bi se bavil ž njim vsporedno z odstopom delnic vipavske železnice za bohinjsko. Konec svojega predloga pa modificira v toliko, da naj se deželni odbor obrne na prizadele občine, da podpišejo 10/^VO K za predhodna dela, ker bi delalo deželi težavo, takoj darovati to svolo. — Pri glasovanju pa se je predlog izročil finančnemu in pravnemu odseku. Potem je čital posl. dr. Waiz predlog gtedd deželne davščine na pivo, ki se je sprejel, kakor predlagan. Predlog posl. Berbuča, da se skliče preiskovalna komisija gledč sviloreje se je sprejel potom nujnosti. Po prečitanju nekaterih interpelacij se je seja 'zaključila. Prihodnja seja se naznani pismeno, to je r; deželni zbor je odložen.
Klasično Interpelacijo je podal v voerajšni deželnozborski seji deževni poslanec goriške okolice Blaž Grča, kakor je vse klasično, kar ta mož zine. Interpeliral je namreč deželnega glavarja, zakaj ni proti deželnemu odborniku dr. Turni postopal disciplinarno, in ali misli to sploh še storili, ker je govoril na "shodu v Vrtojbi proti temu, da bi se ustanovil, deželui užitninski urad, ker je bil mnenja, da bode imela dežela izgubo, in da bo urad v italijanskih rokah dr. Pajer-ja, ki bo potem šikaniral oni stan, ki je najvažnejši za bodočnost našega naroda na Goriškem. Seveda mu je deželni glavar primerno pojasnil, da je dr. Tuma odgovoren za svoje govore samo svojim volilcem in zakonu, nikakor pa ne njemu.
Kaj takega interpelirati je mogel pač le en Grča. Ta bi bila lepa, da bi deželni odbornik, ki je np.Celnik stranke v deželi, ne smel govoriti drugega, kakor to, kar mu narekuje deželni glavar, čudne, čudne reči se gode pod ono imenitno  vlasuljo deževnega
poslancajin napeto pričakujemo 'od dne do dne, kako osreči poslanec, goriške okolice zopet deželni zbor s kakim proizvodom za kratek čas.
CahoJ v hribih. ~ iz Kobarida nam pišejo: »Cahej je že cel teden tu in zahaja tudi pridno v okolico. — Ima menda dovolj »vinklanja*, ker s politiko ukvarjati se je nevarno*. — Prosimo natančnejih poročil. Niti Cahejevega .vinkianja" med našim ljudstvom ne bomo trpeli! Capito?
Na gorlLkI gUmiazIj! je razpisano mesto začasnega gimnazijskega učitelja za klasične jezike. Prednost se daje onim prosilcem, ki so usposobljeni tudi za poučevanje slovenščine alt italijanščine.
Farška poštenost. — V bližnjih hribih je bila umrla uboga Marijana. Nikogar svojih ni imela okoli sebe na zadnjo uro, le enega _brata je še imela, ta pa je bil z doma^ na Koroškem že 25 let. Zapustila ,mu je, kar je imela, to je 500 gold. Sporočila se je batu zadnja volja sestre. Prišel je domov, da dvigne dedščino. V to potreba dokumentov. Stopil je v farovž po osmrtnico. Kako pa se je začudil, ko je čul iz ust kuratovih, da tisti denar naj pusti cerkvi itd., napravil je bil kurat starega župana celo na to, da mu je predložil nekak račun, da ta denar mora ostati cerkvi. Dedič pa se ni udal, marveč je zahteval, da naj se mu da, kar pritiče, da dobi denar. Potem je odšel. Ali kaj stori tu zvita buča kuratova ? Napravil je neko pisanje, da tisti dedič je pijanec in zaprav-Ijivec, in koroška sodnija na podlagi tega ni hotela takoj izplačati dedščine. Ni ostalo drugega nego to, da je nastopil dedič pol tožbe radi razžaljenja časti. Dne 7. junija letos je bila obravnava, h kateri pa ni bilo kurata, marveč poslal je rajši starega župana. Tam je bilo govora o »uglihanju* in skončalo je tako, da se je »uglihal* dedič, kurat ali župan pa mu je moral povrnili stroške za pot v znesku 30 K; globa pa mu je bila tako pri-zanešena od dobrega dediča,
Torej tisti kurat ni vedel ničesar o onem dediču in tudi poznal ga ni, dokler ni prišla na dan omenjena dedščina. Ko so je mož čez dolgih 15 let prikazal zopet v svojem rojstnem kraju, da dobi dedščino po svoji sestri, ga je hotel kurat najpoprej opehariti za dedščino, češ, naj jo da cerkvi (?). Ker pa ni hotel, ga je pa naslikal za pijanca in zapravljivca, vslcd česar je moral tožiti. Z lepa torej ni šlo opeharjenjo fc dedščino, radi tega je poskusil z lažjo in podtikanjem o Človeku, o katerem ni nič vedel m ga ni poznat, da bi le dobil denar za cerkev (?). Kaj tako se dela »za cerkev* ? Na tak način se iztiska denar iz ubogega človeka, kateremu se vzame celo dobro ime\ da se le kaj dobi za cerkev ?! Ali je tako učil Kristus ?
Potem pa se čudijo, da vera peša! — O ni čuda, da peša, ako se hoče v imenu vere in cerkve ljudi — slepariti ter jim krasti čast!
Jauez Evangelist Krek, doktor svetega pisma, profesor bogoslovja, za dr. Lue-gerjem prvi krščanski socijalist v Avstriji itd. je blagovolil na shodu v Bovcu v nedeljo zlagati se, da mu je rekla »Soča* ob lanskem shodu v Bovcu, da je ose I. G. doktor se je zlagal, pa še greha nima, ker ravnal se je po zvitarskem načelu: Namen posvečuje sredstva! Namen mu je bil »farbati* Bolčane na .katoliški podlagi*. Za tak namen in tako podlago pa je dovoljeno vsako sredstvo, torej tudi laž.-------
Pa da se je zatekel baš k oslu, da mu je »Soča* rekla, da je osel?! Res je, da si človek skuša pridobiti tiste naslove in pridevke, kateri ga mičejo in vabijo, nd in če se duhovna posoda gosp. Janeza trudi za »epitheton ornans* osel, če misli, da mu pritiče, moj Bog, »fiat voluntas ejus!" — G. .Janez", na zdravlje!
Razglas. — Podpisano društvo je sklenilo, da sestavi zaznamek zanesljivo dobrih stanovanj v Gorici za šolsko mladino z dežele, da še roditelji izognejo zamudnega iskanja o pričetku šolskega leta. Izvolil se je tudi poseben odbor, ki bode nadzoroval šolsko mladino v mestu, pazil na stanovanjske razmere ter sporočal o tem roditeljem, če so se za to oglasili, in po mogočnosti podpiral pomoči potrebne iz zaloga, ki se je ustanovil v ta namen.
Za sestavo zaznamka je treba vedeti, oziroma dobiti 1. ime, priimek, stan in bivališče gospodarja, oziroma gospodinje; 2. iz koliko in katerih udov sestoji družina; 3. zagotovilo, da ni nihče v družini bolan, na tuberkulozi; 4, kakošne ugodnosti ima stanovanje; 5. občevalni jezik na stanovanju; 6. je li stanovanje primerno za učence (ke) pod ali dijake (učenke, učit. kandidatinje) nad 14 let; 7. mesečno plačilo za stanovanje in hrano.
Gospodarji in gospodinje, ki želd sprejeti na stanovanje in hrano šolsko mladino z dežele, so uljudno vabljeni, da se oglasijo pri podpisanem društvu s sedežem v Ajdovščini, ki potrebno terene, da roditelji zvedd za dobra stanoanja.
Deželno učiteljsko društvo za Goriško in Gradiščansko. Predsed.: Fr. Bajt, tajnik: Ign. Kri ž man. Trgi. —- Županstvo v Štanjelu na Krasu je vložilo na okrajno glavarstvo v Sežani prošnjo za 4 trge, in sicer dva v Štanjelu dne 21. maja in 21. avgusta, druga dva pa v Kobdilju dne 6. marca in 6. septembra.
*•• Zveza slovenskih koUsarjer je napravila letos 13 novih pomočnih postaj, med temi na Goriškem: v Bovcu v gostilni »pri pošti« g. Al. Sorča, v Kanalu »pri zlatem levu« (Ulaga), v Kobaridu »pri Fedrigu (A. Juretič), v Sežani pri MohorčiCu, v Tolminu v hotelu »Modrijan* (Osk. Sabršcek.)
Tombola t Nabrežlni je ustavljena na nedoločen čas, ker stavkajo Mesarji.
Bralno društ70 »Lipa* na Slapu priredi jutri koncert in ples na senčnatem vrtu g. Ig. Bizjaka s sodelovanjem prvaške godbe. Med koncertom in plesom bo šaljivo srečkanje. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina h koncertu 40 v, k plesu 20 v.
Drobiž. —¦ Iz Kojskega nam poročajo, da je bil nastal požar v četrtek ob 1, uri pop. pri g. M. Lenardiču v Štegrčah. Požar je nastal, kakor se je^ opazilo, v spalnici,_ kako^pa je nastal, se ne ve; gospodarja ni bilo doma. — Pogorelo je celo poslopje in kar je bilo notri. Gospodar je čevljar ter je bil šel v Brestjo šivat, gospodinja pa je bila šla prat ter vzela otroke seboj. Ko je začelo goreti, torej ni bilo nikakega doma.
Skozi okno je padla 18-letna deklica Veronika Velikonja v ulici Corno štev. 14. Iskala je skozi okno ključ od stanovanja, ki je visel na zidu, zgubila ravnotežje ter padla. Poškodovala se je na čelu, na nosu itd. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Ivan Gratton iz Chioprisa in Katarina Gratton iz Nogareda sta bila obtožena razžaljenja veličanstva. Obravnava se je vršila v četrtek pred tuk, okr, sodnijo, ki ju je oprostila. Državno pravdništvo se pritoži proti oprostitvi.
Štefan in Fran Kraševec iz Lofinika eta bila obsojena, prvi na 6, drugi na 4 mesece, radi javnega nasilstva, ker sta pretila in se zoperstavljala občinskim redarjem v Ločniku, ko so ju radi razgrajanja hoteli arelovati.
V  Mirnem je bila strela vrgla na tla Frančiško Jaxbet, da so mislili dlje časa, da »e mrtva. Trpela pa je še drugi dan na nasledkih strele. Strela jej je ubila tudi 2 kokoši.
Mizar Jurij Kralj, star 31 let, iz Dcskle, je delal pri g. Konjedicu v Plavili, Zvečer je šel spat na senik, Zjutraj, ko je vstal, je padel po nesreči kakih 5 m globoko, Zlomil si je 2 rebri na desni strani ter se poškodoval v trebuhu, Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico,
V  Rihembergu se je kregal neki Al. Hcnrih radi malenkosti, Brat Miha ga je opominjal, naj odneha, na kar se je prejšnji še bolj razjezil, potegnil nož ter ga zasadil bratu v prsi do pljuč. Prenesli so ga v bolnišnico v Gorico,
Iz občinskega zapora v Gradišču ob Soči je ušel neki Tos, Marta. Posrečilo se mu je zmuzniti se skozi okno, odstranivši železo, skočiti kaka 2 m na bližnjo streho in od tam dalje po strehah na cesto. Visokost do okna s tal je kakih 12 m. Če se to upošteva, se razvidi predrznost begunca.
Razgled po svetu.
Državni zbor se snide — kakor baje želi vlada sama — začetkom oktobra. V prvih sejah predloži vlada proračun za prihodnje leto. Želi, da se rešita ta proračun kakor tudi proračun za tekoče leto do konca decembra, da bo potem I. 1902. na razpolago za parlamentarno rešenje nagodbe z Ogersko in novega carinskega tarifo. Da bi vlada mogla pridobili državni zbor za hitro rešenje proračuna, je pripravljena zagotoviti za pričetek prih. leta daljše zasedanje dež. zborov.
Istrski deželni zbor je sklican na dan 30. t. m. v Koper. Italijani vstopijo. Kaj so dobili za to, kdo ve?
Nemški cesar se je ponudil, kakor čitamo v današnjih listih, za posredovalca pri angleški vladi glede na vojno v južni Afriki,
Požar t Trebčah. — V sredo popol. je padel papirnati balon v občinski gozd v Trebčah pri Trstu ter je povzročil požar, ki je zajel kakih 1000 m*. Požar so v kratkem pogasili; škoda je neznatna.
S Kitajskega poročajo, da v jugozahodnem delu Mandžurije so vstali porazili kitajske in ruske čete ter razdrli brzojavne zveze. Miru na Kitajskem še ne bo kmalu, kakor se vidi.
Soprogo KrOgerJa so pokopali 21. t. m. v Pretoriji. Kroger je neutešljiv radi tega udarca.
Raznotero. — V Nevvjorku štrajka 50.000 krojačev in krojaških pomočnikov. — Ljubljana je imela 31. dec 1900 prebivalcev 36.547; torej se je pomnožilo prebivalstvo za 6042 oseb, to je 19*8%. — Vročina v Ameriki ne preneha, posebno v srednjih in vstočnih krajih, kjer je nastala tudi velika suša. Ljudje mrjejo za solnčarico. Vrednost letine na turšici je za 50 milijonov dolarjev veča nego pred sušo. ~ Cerkveni tatovi so se pojavili v Hrušici pri Podgradu. Oropali so cerkve v Sapijanah, kapelico v Jelšanah, v Rožicah itd; poprej pa so se vršile take tatvine okoli Št. Petra na Krasu. Baje so prijeli enega tatu. - V Malem Lošinju se je zadavil z nekako lirpo v bolnišnici neki Iv. Rodinis, imenovan Ribič. Od 51 let svojega življenja jih je preživel 30 v zaporih, —
Boria lista posojMca
regisfrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici.
Gosposka ulica h*t- 7, I- isadsfropjo
v lastni hiSi.
---------------mm>---------------
Hranilne   vloge  se  sprejemajo  od vsakega, če tudi ni  član društva, in se obrestujejo po 4Vt#. Rentni , davek plačuje posojilnica sama. Posojila  se  dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6%  in na vknjižbe po 57tL. Uraduje vsaki dan od 9. do 1§. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.53.? Poštno-hran. račun štv. 837.315.
se dol 6 pri skladatelju na Št, ViSkigori p.
Slap ob Idriji in sicer po znižani ceni še
sledeče:
1.  „Sveta maša", za mešani zbor. Op. 1. 80 v.
2.  »Gorske cvatfice". Slovenski na-pevi za čvetero in petero mešanih' glasov. Op. 4. 90 v.
3.  »Pomladanski odmavi". Pesmi za sopran, aH, tenor in bas. Op. 5. 1 K 20 v.
4.  „Glasi radosti". Za možki zbor n (sopran in alt ad libilum.) Op. 7. 50 v.
5.  »Gorski odmevi". Zbirka možkih zborov in čveterospevov. Op. 8. t K 40 v.
III ii 380 |M. ¦enim
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludvrlo ostnrrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
C. kr.
piivil.
oivilni, uradniški in vojaški krojač
in trgovec v Gcriei, na Travniku št 22 L nadstr.
2H. Poveraj.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Lepa priložnost m letno sezono!
Kadi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št, 5 v pritličje
se prodaja blago pi tovarniških cenah!
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
'J
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo No lvovski razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
Tovarna uzoriih lelovadaib priprav JOS. YXNDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Fraha-Srolchov) Vinohradska ulica eislo 816. se priporoča
k popolnemu uzomsaiu prirejevanju sokolskili iti Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-jočib sprical domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno lete. Cene ze\6 zmerne, pla&ijG se pa na mesečne obroke po volji it zmožnosti.
/v*ayadrie priprave se vedno v zalogi.
Ceniki, proie.?uni in načrti za popolae telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno ii poštnin« prosto;                                                        -3
Ffterive Iz>nfcje po najnižjih cenili.
„Qoriška Tiskarna" A. Gabršček je izdala ravnokar:
t
„SaIor>ska kt>jižoica" III.
"71^
Zbrala in uredila
Ivai Vesel in Anton Aškerc
slovenskih
prevodih
„awiška Tiskarna" A. aahrltok
Cena po pošti K 3*20
imm&^m&^if&fMMM^M
Venec
slovaoskib povestij
i      i
Prevodi in raznih slovanskih jezikov
IV.
V GORICI 190! Tisluia In založila ..Goriška Tiskarna" A. Oibrsiek
i^ItM^'M^Si^e
Cena po pošti K 1-30
Dobre ure in po eenU
s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna nr ter Izvoz alatnlne
Most (Češko). Dobra ura Hem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; badilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate lin srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih bisem. —- Ilastrovan cenik zastonj!
DRUŽBE
SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Ivarina je najboljša cikorija.
IV.dEiACIHtg
V LJUBLJArJj.
Cenjena gospodinja/
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobov!
kavi, to je cikorija ali: „Kava družbe sv.
Cirila in flletodr v Ljubljani'.'
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANO JEBAČINU v Ljubljani.
Lekarna
Cristofoletti ? Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moc teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice tv»//i^0 redno prebaoljanje, le se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-
znamka).    kmrjeni   želodeC
store, da zgine v kratkem času
omotica in živofna lenost (mrtvost).
Te kapljice tudi store, da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.

Balzama leirnarja A. Tfiierry-ja
z Koleno varstveno znamko nuna
se razpošilja  12 malih nli 0
dvojnaMh steklenic za t krone
poštnine prosto,
A. Thlerry-jevo
centifoiijiio ustno mazilo.
% lončka K 3*50. •   Razpošilja poštnine prosto proti predplačilo zneska A. Thtcrrv -Jovn lekarna h Angeiju varuhu v Pregradi pri Itogatai-Blatlni. Dnnaj,   glftuia  zaloga:   lekarnar  (,',   Hrudj,
Flelgelitiutrkl 1. B udlinpe.štJi: Leknrnar J. pl. Tortik in dr. Eggcr.
Agram: Lekarnar S. Mitlelbach. — Povsod se dobiva na drobno. —
Vinko Podgornik
posestnik in trgoTcc, ima zalogo
vsakovrstnega jedilnega blaga
kakor tudi turšice
po najnižjih cenah. Sorica, ulica Sv. Patra it. 68.
3ožjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v 8ch na nnen-Apoteke, Frank-fnrt A. M.
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Morelli štev. 29.
Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom. — Izdeluje bodisi priprosto ali najfineje obuvalo. Izdelek je trpežen, delo pa ukusno po ugodnih cenah.
Zdravljenje kile brez
operacije.
Profesor Anton de Casagrande
komamler reda Bolivar-Venecuele, vitez tuniSki. odlikovan večkrat
se zlatimi kolajnami, ordopedist,   specijalisl za  kiiastc bolezni,
doset iz Pariza
se ustavi v lOTidmu (Udine) en mesec.
Naznanja cenjenemu občinstva, da
odpre svoj aSelje v ul. Baniele Manln St. 14. kjer bo ordlniral od 1. do 31. julija t. i. od 9« ura predp. do 5. ure pop.
Eden največjih napredkov znanosti, na katerem se je zahvalili profesorju de Casagrande, je metoda, kako se ima zdraviti kito.
Vsak dan se množi število nesrečnih, ki trpijo na tej strašni bolezni.
Zasluga gre torej prof. Casagrande, ki je izumil sredstvo, s katerim je mogoče mnogim nesrečnim darovali zopet zdravlje.
Dve električni ploči se postaviti na prostor, kjer se je pojavila kila, ter se iste zvežejo s pomočjo elastičnega traka, tako da bolnik ne občuti nikake ovire.
V kratkem času se mora kila popolnoma odpraviti.
S pripomočkom prof. Casagrande se odstranijo vsa druga zdravljenja, ki so večkrat zelo nevarna.
Profesor Casagrande sprejme honorar Se tedaj, ko je bolnika popolnoma ozdravil.
Soproga prof. Casagrande stavi gospem in otrokom zdravilne pasove.
Profesor Casagrande ima veliko zalogo električnih aparatov za bolne na živcih itd.
Zdravniška preiskovanja so brezplačna.
738