Prc^aiiianja hrl$Qanov. 2. preganjanje. Rimski cesar Domicijan (81—96.) ]• preganjal krlstjane le le v 14. letu svojega vladanja od leta 94 naprej. Zgodovinarji so mnenja, Je pred smrtjo preklical krute odredbe proti kristjanom. Mnogo jih Je bilo pod njegovim žezlom radi brezboštva in judovskih navad obsojenih, do smrti mučenih, Izgnanih in premoženje zaplenjeno. Domicijan je ostro kaznoval svoje najbližnje sorodnike, kl so bili kristjani. Njegov bratranec Flavij Klemens, konzul, je bil umorjen leta 95. Njegova iena Flavija Domitila je bila poslana v prognanstvo. Sv. apostol Janez Je bil pregnan na otok Patmos, potem, ko so ga bill v Rimu vrgll v kotel vrelega olja, a ie mu nl nič zgodilo. Dva Zveličarjeva sorodnika sta dokazala cesarju, da ne hrepenita po judovski kraljevi kronl in sta bila oproSčena vsake krivde. Povod ra preganjanje pod omenjenim trlnogom je bil tempeljski davek, katerega so morali židje po razdejanju jeruzalemskega templja plačevati za Jupitrovo pogansko svetišče ˇ Rimu ia kojega so iztirjevali posebno strogo pod Domicijanom. Kristjani so s« branili tega davka, ker sicer bi bili vsaj na zunaj in na videz zatajili sveto vero. Odločen nastop je razjaril tirana na cesarskem prestolu, ki se je imenoval — »gospod In naš bog Domicijan.« Obe kratko opisanl prvi preganjanji nista bili omejeni le na Rim, ampak sta se vršili po celem rimskem cesarstvu. 3. preganjanje. Cesar Nerva (96—98.) je prepovedal obtožbe kristjanov radi brezverstva In judovskih običajev. Nervi je sledil Trojan (93—117.) Izdal jo zakon proti prepovcdnnim družbam in ta je zadcl kristiane. l.cta 112 ie oirrilil postopanje na- pram kristjanom z odredbo: »Naj se ne stika za njimi (kristjani); ako so pa obeojeni in je krivda dokazana, se moraJo kaznovati. Če pa zatajijo svojo vero z daritvami, se naj oprostijo. Ovadbe brez imena (podpisa) se naj ne ovažujejo.« Pod Trajanom je bil mučen v Rimu (118) Ignacij iz Antiohije, 120 letni jeruzalemski škof Simeon in služabnika mlajše Domltille Nerej in Ahllej. V tem času je umrlo veliko kristjanov mučeniške smrti v Mali AzijL Vladarja Hadrijan (117—138.) in Antoninus Plus (138—161.) nista bila osebna sovražnika krščanstva. Od cesarja Trajana najprej Je začela druhal zahtevati preganjanje kristjanov in to radi večjih nesreč, ki ao šibale rimsko cegarstvo na vseh koncih. Rimski oblastniki so radi ustregli zahtev&m podivjanih pogano-v. In baš radi tega je izdal cesar Hadrijan na prokonzula v Aziji odlok, da ne sme sodnik napram kristjanom postopatl na krik množice, ampak mora nastopiti tožitelj, ki mora tudi dokazati, da se je obtoženi pregre8il proti zakonu. Antoninu Pius je tudi Ekušal krkstjane Sčititi, vendar je umrl pod njim 86 letni škof iz Smirne sveti Polikarp z 11 kristjani. 5. preganjanje. Cesar Mark Avrelij (161—180.) je delal na to, da je bilo češčenjs pogansklh bogov zopet vpostavljeno. Lakota, kuga in zunanje vojne so razkačile innožice, cesar je začel kristjane po vseh delih cesarstva preganjati, moriti in jim zaplenjati prernoženje. Še le proti koncu svojega vladanja je opustil preganjanje, ker je bila njegova vojska rečena v vojnl z Markomani in to po molitvi krščanskih vojakov, kl so bili v rimski armadi. Pod cesarjem Komodom (180—192.) so imeli kristjani mir najbrž radl njegove žene, ki je bila krlstjana in je oprostila veliko kristjanov prognanstva, Kljub temu pa so morili rimski oblastnikl kristjana po Afriki. B. preganjanje. SeptimiJ Severus (193—211.) ni bil sovražen kristjanom do leta 202. Kljub temu je bilo od leta 197 prelite veliko krščanske krvi v Rimu ter Afriki. Politični oziri in hujskarije so podžigale cesarja za preganjanje leta 202. Mučenja so bila posebno razširjena po Afriki, Galiji (Francija) in Egiptu. Med nasledniki Severa do Maksimlna je nastopil odmor v preganjanju. 8. preganjanje. Maksiminu3 Je bil osebno versko brezbrižen, vendar je preganjal kristjana radi svojega prednika, katerega je umoril in kl je bil krščanstvu precej naklonjen. Izdal je odlok, da se morajo usmrtiti predstojniki cerkev. — Veliko kršCanske krvi je bilo prelite v Mall Aziji, kjer je razgrel ljudsko jezo groten potre«. 7. preganjanje. Nekako 40 let so imeli kristjani precej miru, ako izvzamemo preganjanie pod ravnokar omenjenim cesarjem — Maksiminom. Krščanstvo sa je bilo zelo razširilo. ko se je zagnal vani ccsar Decij (249—251.) V possbs-em odloku je zahteval od svojih podloŽt-Ai daritve in uživanje darovanega mesa. Povsod so nastopale posebne komisije, ki so strogo pazile, da se je cesarjev odlok tudi upošteval. Kristjane so mučili po cele meseca po ječah in natezalnicah. Peklenske muke so ostrašile veliko kristjanov, da bo odpadli. Nekaterl so darovali bogovom, drugi so nasuli kadila pred cosarjev kip, tretjl ao se pustlli vpisati v posebne seznam« za pogane, ali pa si izstavitl potrdilo, kakor bi blli darovali. Cesar Decij j« padel leta, 251 t bojlh i GotL (Konec prihodnjič.) AngloSkl mnčenci. Dne 15. dec«mbra 1929 je bilo v Rimu proglašanlb blaženim 136 angleških mučencev, ki so prejeli krono mučeništva pod vlado Henrika VIII., Elizabete, Jakoba I. ln Karla II., to se pravi v času od leta 1537 do leta 1680. Med mučencl Je 68 posvetnlh duhovnikov, 35 lajikov, 3 ženske, 21 jezuitov, 8 benediktincev, 2 frančiSkana, 1 malteški vitez in eden iz reda manjših bratov. Razprava o angleških mučencih je pričela v 19. stol. L. 1847 Je bil predan sy. stolici seznatn 360 mučencev. Dne 29'. decembra 1896 je dovolil Leon XIII. vernikom češčenje mučencev. Preganjanja katollfianov na Angleškem so lsila nekaj hu¦dega. Nobeden katoličan ni mogel postati advokat ali oficir. Se 1« leta 1829 so bili zakoni proti katollčanom omiljeni ln ]e bil katoličanom dovoljen vstop t javne službe. V letih svetovne vojne so se posebno izkazali katolitani in so radi tega črtall iz zakonika zadnje odredbe proti pripadnikom katoliške cerkve. Še danes ne sme po zakonu bitl na Angleškem kralj in mlnistrskl predsednik katoličan. Katollška vera se danes na Angleškem od dne do dne bolj razcvita. Straina verska slika Iz sovjetske Rnslja. Kakor smo že kratko poročali, so zatvorili sovjeti s 1. januarjem 1931 vse corkve, židovske molilnice in mohamedanske mošeje. Dne 24. decembra 1929 je oznanila sovjetska vlada Solski mladežl, da to leto Jezušček ne bo več prišel in ga sploh nikdar več ne bo, ker ga nikoli ni bilo in božični prazniki so odpravljenl. Nobeno božično drevesce ni smelo goretl, zvonovi niso smeli zvonlti. Ravno za božič so nudila ruska mesta grozno žalostno sliko, ker Je slavila boljševlška dnihal »pogreb vere«. Na mestnih trgib so javno sežigall podobe svetnikov, katere so naropali po cerkvah. Na grmade so metali cerkve iz papirja in v duhovnlSko obleko oblečene pupe. V Moskvi se je pomikala ljudska množica preko »RdeCega trga« v cerkev Zveličarja, kjer se je vršilo zborovanje brezbožnikov. Ko se je bližala sveta noč, so se podali brezvercl v razne cerkve, kjer se]& darovala kljub prepovedi polnoCnica. — Duhovnike in vernike so pretepall ti podivianci z biči ter jih naganjall iz svetišč. Oltarje so razdirali, ostanke svetnikov so razniotal-j in dokaj duhovnikov mufili do smrU. Po vsoh ruskih ceikvah snemaio svonove in jiii topijo.