Kako se radičevci razumejo na se- kvestre! Franjo Švikaršic, nosilec radičevske kandidatne liste za volitve v oblastne skupščine v konjiškem okraju, je dobil za novo leto lepo darilo od ministrstva agrarne reforme v Beogradu. Za nova lelo je bil namreč obveščen o odloku, ki ga je radičevski minister za agrarno reformo dr. Šibenik podpisal 20. decembra 1926 in s katerim se gosp. Švikaršič postavlja za sekvestra na veleposestvu Vincenca Thurna-Valsasina. Ako se vpraša o potrebnosti te sekvestracije, ni nobenega dvoma, da je potrebna za g. Švikaršiča, kateri je — ne vemo iz katerih razlogov, on sam to bolje ve — oehal biti sekvester na veleposestvu Bogdana Pušiča v Vitanju. Ker je vsled tega g. Švikaršiču pretila nevarnost, da ostane brez službe in zaslužka, je nastala potreba, da se sekvestrira Thurnovo veleposestvo. Predlog za to je izšel iz okrožnega agrarnega urada v Mariboru z ulogo na ministrstvo agrarne reforme v Beogradu 29. novembra 1926. Kot glavni razlog za potrebo sekvestracije se v tej ulogi navaja, da delavci, zaposleni na industrijskih podjetjih tega veleposestva, stojijo večinoma pod vodstvom ljudi, ki so nemške narodnosti ter vršijo nemško propagando na državni meji; dalje da so nameščenci tega veleposestva večraoma inostranci (Nemci) ali Ijudje, ki niso narodno zanesljivi, pa niti ne lojalni (zvesti) državljani; dalje da se od centralne uprave veleposestva, kateri leži v Nemški Avstriji, vrši sistematično — nemška propaganda, a zatira se slovenski živelj. K tem razlogom je treba pripomniti, da so delavci na tem veleposestvu Slovenci, da so uradniki i-n nameščencJ tudi Slovenci in naši državljani, samo eden je čehoslovaški državljan, da se knjige vodijo v slovenskem jeziku. Kar se tiče očitka, da delajo nemško propagando na državni meji, da niso narodno zanesljivi in niti ne lojalni državljani, bodo dotični nameščenci sami sebe branili ter bodo našli tudi sredstva, da ohranijo svojo čast. Priporaniti je tudi tre« ba to, da je ne okrožni agrarni urad, marveč politična oblast postavljena za to, da pazi na morebitno protidržavno propagando na državni meji. Thurnovo veleposestvo leži v okrajih Prevalje, Slovenjgradec in Konjice. Ali tamošnji srezki poglavarji nič ne vedo o protidržavni propagandi in nelojalnosti Tburnovih delavcev in nameščencev? Ali veliki župan v Mariboru mirno gleda. te reči, ki se baje godijo na državni meji na Thumovem veleposestvu? Ali je moral priti šele okrožni agrarni urad, da je opozoril na to nevarnost, ki preti naši državi na meji?! Okrožni agrarni urad v Mariboru je iz teh razlogov, za koje presojo on niti ni pristojen, za državnega upravitelja na Thurnovem veleposestvu predložil g. Švikaršica, dosedanjega komisarja na veleposestvu Pušiča v Vitanju. Za plačo se mu predlaga 4000 Din mesečno vnaprej, stanovanje z razsvetljavo, potrebnim kurilnim materijalom in postrežbo, v slučaju pa, da se to ne bi moglo dati v naravi, mesto tega še 1000 Din mesečno. Minister za agrarno reformo dr. Šibenik je na to ulogo izdal dekret, v katerotm se g. Švikaršič imenuje za sekvestra, ne za celo veleposestvo, marveč samo za poljedelske površine, ker po zakonu mora sekvester za gozdove biti strokovnjak, Švikar^ šič pa je po svoji stroki bil finančni preglednik. Če bi bU g. minister dr. Šibenik dosleden, ne bi smel Švikaršiča imenovati za državnega upravitelja niti za poljedelske površine, ker finančni preglednik ni strokovnjak tudi ne v poljedelstvu. Kljub temu je g. minister imenoval v sporaa umu z g. Puceljem, ministrom poljedelstva, g. Švikaršica, finančnega preglednika, kot sekvestra za poljedelske površine z mesečno plačo 3000 Din ter s stanovanjem in kur;vom v naravi. Za šumske površine bo pa imenoval, tako je obljubil v svojem odloku, nosebnega sekvestra. Zdaj pa naj kdo reče, da se radičevci ne razumejo na sekvestre! Samo to se ne sme pozabiti, da bo država odgovorna za škodo, ki bi se storila s sekvestrom Thurnovemu veleposestvu ter da bo to škodo, ako bi se storila, morala povrniti in plačati.