Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA ■A List slovenskih .delavcev v Ameriki, NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POdn NAIATMOR HA SVOJ DOM (InI—i MMJ li pranOwT). ZA S6.-NA LETO NAD 300 IZDAJ iiilUilPhUMiii: Utlfise* J- 1 fcotered m Swond CUm MalterSeplember 21st. 1903 JU Um Poet Office mi New York. N. under Act of Congrese of Marrh 3rd. 1879. No. I 39. — Stev. 1 39. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 14, 1940 — PETEK, 14. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. ET3MCIV FAHIZt Poslanik Bullitt poroča: Nemška armada je znotraj vrat Pariza Danes zjutraj je \YOR radio postaja naznanila: Poslanik William <_\ Bullitt je potdal državnemu department naslednje poročilo: "Nemška armada znotraj vrat Periza. Mesto je mirno." Bullitt je telefoniral Antho-nyjti J. Drezel Biddle-u, ameriškemu poslaniku pri poljski vladi v Tours v Franciji, Bid-dle pa je sporočilo poslal *v Washington. General Weygand ima se vedno upanje Francoska vlada priznava da je položaj obupen, toda general Weygand pravi, da je nje gova armada še vedno v dobrem stanju. Po francoskem mnenju imajo Nemci na fron ti 120 divizij, ali 1 ,«00,000 vojakov. Nemško prodiranje ima namen prekiniti zvezo med Francijo in Anglijo, ločiti francosko zatpadno armado od Ma-ginotove črte ter za moralni učinek obkoliti Parijz. Francoska armada odšla iz Pariza km y Franciji. V Bizerti je Francoska vlada je nemške- nastalo več požarov in 9 fran-iiiu vrhovnemu poveljstvo na- coskili acroplanov je bilo uni-znanila, da je vojaštvo zaipu-stilo Pariz, wled česar je me sto odprto ter ni več izpostavljeno bombardiranju. Francozi pa bodo še vedno branili predmestja in bodo pustili, da nenuška armada gre okoli mesta, ne da bi mestu samemu prizadela kako škodo. FRANCOSKI VODITELJI NA VOJNI KONFERENCI Splošno mnenje • • Italijani se zdaj pripravljajo nanarl I U U U U kalija je sicer izvedla na mnogih krajih zraične napade, toda armada se še vedno ne gane. Fašistični krogi pa napovedujejo, da bo v kratkem pričela korakati. Tretji dan vojne je kralj Viktor Emanuel objavil oklic na narod, v katerem pravi, da naj vsi narodi rimskega cesarstva zastavijo vse svoje sile v vojno "za pravično stvar in za svojo lastno neodvisnost." E4ini spopad so imeli Italjani v Egiptu Neko poročilo iz Caire v E giptu pra'vi, da so Angleži v spojKidu z Italjani v puščavi na eglptsko-liibijski meji ujeli G2 Italjanov. Italjansko vrhovno poveljstvo natznanja, da so laški bombniki poleg Malte bombardirali Bizerto v Tuni*u in Tou- Workers Alliance je proti pomoči zaveznikom Izvršilni odbor Workers Alliance, organizacije WPA de lavcev in prejemnikov reliefa, je mnenja, naj bi se Združene države tako oborožile, da bi se zamogle ubraniti vsakemu vnanjemu napadu, dočim zaveznikom ni treba pošiljati ni-kakili letal in municije. — Mi smo proti produkciji orožja, — prari izvršilni od j bor, — ki naj bi "bilo rabljeno Iv evropski vojni; mi smo pro ti ,pošiljanju ameriškega voja-ištva v lat:nsko Ameriko, v Ho-landsko Vzhodno Indijo ali v kakršenkoli drugi del .-veta. V Centralni in Južni Ameriki nam ni trdba braniti interesov [ameriških bankirjev in ameri škili industrijalcev. Ameriškim General. Weygand, vrhovni po veljnik, Paul Bauin, tajnnik vojn. odbor, Paul Heynaudin maršal Petain. Nadaljevanje na 2. str. ♦enih Žrtve bombardiranja Turina Pri zračnih naipadih na Turin je bilo ubitih 14 oseb, .*il> pa ranjenih. Med tfbitimi pa je samo en vojak in dve ženski. Med ubitimi in ranjenimi je največ delavcev, iz česar je mogoče sklopati, da so angleški letalci bombardirali industrijski del mesta. \ Turinu so velilke tovarne za aeroplane in municije. Reynaud prosi za pomoč Po včerajšnjem poročilu iz Toursa, kjer »-e nahaja franco-i Včerajšnjo- -poročilo iz pre-... c .. . . Iska vlada, le ministrski pred- stolice h ranči je, Pariz, se je, i -i d i i ' sednik Revnaud prosil veštva. Nato pravi, da imajo Nemci premoč nad Francozi v vojaštvu in orožju. "Sest dni in noči sc bojujejo naše divizije brez ene uro počitka. Sovražnik je danes .-vkoro pred vrati Pariza,*' skončuje Revnaud svojo prošnjo. Potoni radija iz Toursa: SPLOŠNO IZSELJEVANJE V KANADO V slučaju nevarnosti se bodo izselile angleške ženske in otroci v angleške kolonije, predvsem v Kanado. — Na razpolago bo veliko število transportnih parnikov. Angleški minister za domini je, G. 11. Shakespeare, je rekel te dni v poslanski zbornici, da se bodo angleške in francoske žene z otroci izselile v Kanado, »V bo Hitler Še nadalje zmagoval ter ogrožal notranjost Francije in angleško otočje. V ta namen 1m» na razpolago več sto tovornih in transportnih parnikov, ki sedaj vozijo vojaštvo In materijal i/ prekooeeanskih kolonij v Fran ci jo in v Anglijo. Ko bodo par-li i ki za vršil i t<» ogromno nalogo, bodo spet vrnjeni vojni službi in bodo prevažali, kar je vojaštvu potrebno. Vpoštev pridejo u-e angleške in francoske kolonije, predvsem pa seveda Kanada, ki je sorazmerno najbližja angleškemu otočju ter ima na razpolago dovolj živil in drugih življen-skili potrebščin za pre s k ribo liadaljnih milijonov oseb. Poleg žena in otrok se IkhIo izselili tudi begunci, ki so si poiskali zavetja na francoskih ; temeljit WILLIAM GREEN IN NLRB Predsednik Delavske federacije zahteva preu-st rojite v Delavskega urada ter priporoča sprejem amendmentov kongresnika Smitha. ce V kongresu se vrši debata, naj bo Wagner jeva delavska postava amendirana in kako naj bo amendirana. Kot izvedenec v delavskih zadevah je ibil vprašan udi predsednik Ameriške delavske federacije William tireen, ki je predlaga! pre u »t roj I )elavskega tleh. Iz Londona je bilo že takoj ob izbruhu vojne poslanih nad poldrugi milijon otrok na kmete, kjer naj bi 'bili varni •»red nemškimi zračnimi napadi. Zgodovina pozna več takih pn*-el jevanj, predvsem ]>a izselitev Židov iz Kgiipta v Palestino. Biblija govori, da se jo pod Mojzesovim vodstvom preselilo šeststotisoč Zidov, južnejši viri pa pravijo, da jih je bilo nad dva milijona. gladilo: Pariz razgiažen za odprto mesto Neko poročilo iz Toursa pravi, da je vojaški governer Pariza general Hering razglasil Pariz za odprto mesto, kar pomeni, da pravega mesta Pariza Francozi ne bodo bra- prosil predsednika Roosevelta, da bi javno izjavil, da bodo Združene države nudile zaveznikom vso pomoč razun z vojaštvom ter ga prosil, da pošlje pomoč, p redno bo prapozno. Revnaud je rekel, da se bodo zavezniki utrdili v kaki viti Nemce, j-voji (provinci, ali pa bodo šli v Severno Afriko, ali pa tudi, FRANCIJA ZOPET PROSI POMOČI Ministrski predsednik Paul Reynaud se je že drugič obrnil na predsednika Roosevelta za pomoč in prosil, da Amerika pošlje Franciji "oblake aero-planov", da bo mogoče vsta- KAKO PA ZlVLJENSKI STROŠKI? Razmere, ki so vladale tekom svetovne vojne, se ne bodo ponovile. — Cene se bodo sicer nekoliko povečale, toda pretirane draginje se ni treba bati. urada (National Labor Relations Boa n la). Po njegovem mnenju naj bo preust rojen po priporočilih kongresnika Sini t ha iz Virginije. V zbornici je bila prečitana (ireenova izjava, ki je učinkovala kakor bomba na nasprot- nike Smithovih predlogov. — Smith je sestavil sedemnajst priporočil glede izpremenVbe Wagnerjeve postave. Najvažnejše je priporočilo, naj bo Delavski urad v svoji .sedanji obliki popolnoma odpravljen in naj njegeovo mesto zavzame nova oblast, ki bo ločeno poslovala v pravosodnih in u-pravnih zadevah. Poseben zbornični odbor je odobril Hatchevo predlogo, ki prepoveduje politično udejstvo vanje mestnim in državnim u-radnikom, ki «o deloma plačani iz zvezne blagajne. V obrambno Komisijo je i-inenoval predsednik Roosevelt i lirala cen, pač jili bo pa kon-sedem Članov, ki bodo zastopali troliralo javno mnenje. Po mnenju Klliottove se bo-nekaterim izdelkom oziro- nili, vslcd česar bi morali Nem- £e bi bilo treba, v posesti v ei (»o mednarodnem fjravu I Ameriki in se bodo dalje bo- ga ne , jcvali proti Nemcem, Parizu pri zanesti in ga ne bombardirati. Z razglašen jem • To prošnjo je ipodal Rev-odprtega mesta žele Francozi !lmu iko je predsednik Roo General Hering je ocipotovai Isevelt v Charlotteville, Ya., v h Pari7.a, da pr«vzanie po- >y»jem govoru dbljubil zavez-veljst-vo na fronti. Pred no pa je odšel, je se dal po mestnih ulicah nabiti naznanilo, da je n i kom pomoč. V svojem pozivu na predsednika Rooosevelt je rekel mefdo odprto. Poveljstvo v .Reynand, da se Francozi bo-Farizn je prevrel gen. Dentz, »re in žrtvujejo za svobodo člo- Svojo prošnjo je Revnaud izrazil po radio ter rekel, da je položaj Francije obupen, da se francoski vojaflci brez vsakega s])anja borijo po 24 ur na dan in da se bore za demokratska načela celega sveta. Francija se ne bori samo za sebe, temveč za 90 odstotkov človeštva, ki priznavajo demokratični način vladanja. "Ranjena Francija," je rekel, "ima prarvileo obrniti se [se znižala tudi odporna sila. na druge demokracije in jim j — V go t o vein pogledu je reči: 'Do vas imam zahteve{dandanes dežela na znatno Nikdo, ki ima kak čut pravice, .boljšem stališču kot je bila lene more reči, da nima prav." ta 1917. Vlada ne bo kontro- gah bodo bolje zaslužili in jim višje delavstvo, kapital, industrijo, zvezno vlado in javnost, to je Jdo odjemalce. Za zastopnico odjemalcem je bila imenovana Miss Harriet Elliott. Po posvetovanju z raznimi vladnimi uradniki je izjavila Miss E-l Iiott, da bodo v izrednem času nedvomno za vlade tudi izredne razmere. Vlada se bo .bo mogoče zmagovati brigala za to, da bo ohranjen [stroške in cene. sedanji življenski standard in I < lani obrambne koini-ije da bo mogoče še izboljšan, kajti narod mora l»i t i telesno sposoben za prenašanje naporov, ki ga čakajo. — Kaj nam koristi ves o-bramSbni program, — je rekla, — če 'bi bili ljudje lačni oziroma 'bolni * Narod mora biti duševno in telesno zdrav. Ako bi ■ znržali življenski standard, bi HENRY FORD NAVDUŠEN ZA FARME Znani ameriški avtni magnat pravi, da morajo postati farme prva obrambna črta Združenih držav. — Ogledal si je najnovejše vojno letalo. ma potrel>ščiiiaiii nekoliko povišale, kar pa nikakor ne bo imelo usodnih iposledic, kajti vsled povečane industrijalne delavnosti se bo nakupna >ila dustrijalec Henry Ford ter se zvišala. Delavci v vseli pano- za ameriške farme. Po V>a Amerika je pod vplivom evropske vojne. Strokovnjaki se bavijo s podrobnostmi |»i edsednikov ega obrambnega načrta, kongresniki razpravljajo boli so l>° Pa razvilo, ''-*" boelef*>ltih vojakov, veliko pomanjkanje vode. V Abesiniji je 80,000 italijanskih vojakov, ki jim bodo zaloge kmahi pošle. Angleži jim bodo preprečili dobavo življenskih poti*eibščdn. Fašista bi skoro linčali V Londonu je hotelo dvesto oseJb linčati fašista E. W. Smitha, ki je skušal prilepiti na steno nekega javnega poslopja seznam Židov, ki so «e baje izognili vojaški službi. Policija ga je komaj ribraiiila. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece . . *_________ f,0Li8 NABDDi»-NewToif Friday, June 14, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY * STREET, NEW 10RK, N. X. CHelsea 1—1241 POM A GAJ TI$ ni?« UST • tem, d* imate vedno yi^Rj^,plačano naročnino. Casopi* npvp o^tyrjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je :a IZBOLJŠANJE LISTA. POTOPLJENA BOLNIŠKA LADJA * r -r-4- MUSSOLINI V VOJNI S pogumom šakala, sledeč krvoločni zveri, je> stopil Mtcssolini iz zajede. Kot bdi dan je jasno, čemu je palniil Italijo v vojno proti zaveznikom. Hoče »pač delež pri plenu, o katerem jo uverjen, da "bo pripadel Hitlerju, v vojno je pa stopil v trenutku, ko lipa doseči svoj cilj z najmanjšimi stroški in najmanjšo nevarnostjo. • ■ S tem je končano tedne in mesece trajajoče ciucanje iu čakanje, nestrpno pričakovanje, previdno vohanje po zraku. Zdaj je sproščena korajža, ki je tako pazljivo čakala, kdaj bo žrtev onemogla. Fašizem začne prodirati, ko se mu zazdi, da je zasmrdelo po mrhovini. Vprašanje je, če je kakšen državnik našega časa storil svojemu narodu večjo krivico. Kajti visi, ki poznajo Italijo, vedo, da bi se italijanski narod odločil za mir, če bi mu bila dana wo/bodna izbira, in če bi ne bil pod vplivom silovite uradne propagande, kateri je povsem podvržen. Ree je, da Italijanom niso Angleži prav posebno pri s>rcu. Prepričani so, da Francozi niso ž njimi tako ravnali kot bi morali rajvnati, toda s Francozi jih vežejo kulturne vezi, ki so g$obje kot pa vsi politični nesporazumi. Italijani so po svoji tradiciji, po načinu mišljenja, po dedni pravici del zapadno-evrqpskega sveta, čigar del je tudi Francija in čigar del ni bila Hitlerjeva nacijska Nemčija nikdar ter nikdar postati ne more. Italijani nimajo radi Angležev, neizmerno bolj so jini pa zoiprai Nemci. Ce bi imel Italijanski nairod modrejše vodstvo, jasnejši pogled v bodočonst ter priliko slediti svojim lastnim nago nom in željam, bi gotovo ne bil stopil v vojno. Italijanom bi bilo mogoče uravnovešati Evropo, ne je pa rušiti. Zamogli bi biti čuvarji zapadnega prava in latinske kulture. Svojo moč bi bili lahko prihranili za ustanavljanje novega reda na razvalinah rajribitega sveta. Žal, da se ni to zgodilo. S pomočjo vseh propagandnih sredstev, z neznosim pritiskom diktatorstva, s palico in z bičam je odvrnil Mussolini Italijane od miru, od uglednega stališča, ki bi ga laflrko zavzemali in od njihovih lastnih interesov. V slučaju nemške zmage utegne dobiti šakal del ubijalskega plena. Kaj lahko se pa tudi zgodi, da se bo ubijalec, ko bo imel enkrat svoj plen, obrnil iproti šakalu. Če bodo Nemci poradeni in če bo uničen nacijski sistem, bo Italija ob koncu vojne 'brez prijateljev, bankrotna in onečaščena. Sedanja odločitev je pahnila Italijo v temo noči in jo napravila za moralno sovražnico -slehernega demokratskega nt roda. Edpio razveseljivo je, da je to odločitev storil italijanski diktator, ne pa italijanski narod. V tej deželi je dosti Auieriikancev italijanskega poko-lenja, doto rili iu zvestih ameriških .državljanov, ki po vsej pravici smatrajo Hitlerjevega zaveznika odgovornega za ta zločin. Smatrajo ga za izdajlca svojega naroda. S plaipolajočo zastavo Rdečega križa se potaplja zavezniška bolniška ladja, katero je bombardiral nemški acroplan. HENRY ETTA, Okla. —Itak mraz pritisnil, da je vse Priloženo Vam pošiljam naroč [zmrznilo, kar je bilo posaje-nino za nadaljnih šest meso- |iio, in je zemlja zmrznila dva cev za list "Glas Naroda", in jinča globoko in od tega časa obenem par vrst dopisa, ako1 je pa zmenim hladno vreme. ste ga pri volji objaviti. I ■ , , xt • ~ , f .. mikaj je dobilo vec možem- Naj pranem kakor vccma v llržJiVijansUe pravi „„„, dopisnikov, z delavskimi raz- Ljjmi ,lu1i,Slov,ne«' Slo- merami. • - ,, , M t i j ■ . , , .venci so v si stan blizu /U let. Kar se dela tiče, je slabo pri nas. Promogovi večinoma ne] Poročali tndi, da sem prejel obratujejo, kar jih pa še dela, jPisino lZ *t"rcga kraja, v ka- imajo pa vsi konvejerje za na- [tereni poročajo med drugim, kladati premog v vozičke. umrl llloJ stric France Ravnotako imajo wtroje za SP od rezo vanje premoga. Pri Rakef v starosti 80. let in njegova žena. On je bil večletni takem delu pa ne rabijo dosti Ižupan občine Loka pri Meng-izučenih prenlogarjev, ker vse KU gospodar posestva in kmetije po domače rečeno pri Jergelnu v Loki. Zapuščata ver odraslih otrok. Delo »MDocbnke zveze. Balkanskega sporazuma Beograd, 5. junija. — Gospodarska zveza Balkanskega sporazuma je nadaljevala tudi včeraj skozi cel dan z zasedanjem sej komisij, ki so se predvčerajšnjim organizirale in se nanašajo po svoji iporazdelbi na trgovske odnošaje za promet na kopnem, za pomorski promet in zratkoplovni promet, potem za pošto, telefon, brzojav in turi^tiko. Razpravljajo vprašanja o zameni blaga, o turistih, balkanski plovbi, avijaciji, brzojavni in telefonski službi pa o turisti'ki. 6e preje, za za -*t4anja v Carigradu, je fbila ustanovljena vzajemna kancela-rjia sekretarijata z zastopniki vseli pa miški h dražb vseh balkanskih dežel, pa je bilo sedaj v Belgradu predloženo poročilo o dehi te organizacije, iz katerega se vidi, da je bilo že mnogo storjenega. Vse redne črte parniških družb iz dežel BaUnnakcga sporazuma so sepodvrgle družbam, kakor n. pr. med našo parniško družbo "Oceanijo" in grško "Eleute-rai" j« doseženo tudi trajno ^odelorvanje. Dosežena so spora-«iHn»a izenačenja in -poeo^tavljenja tudi v vprašanju nekaterih (pristaniških tako ip Turek em in Romunskem, a dela se na unifikacijo in poenostavljenje in v nekaterih vprašanjih eelo na likvidacijo pomorsko-trgovske zakonodaje in ustanovitev »vzajemnih institucij za p omorsko kreditiranje, zavarovanj* in registriranj«. (Avala) masi ne -opravijo. K sedmimi delavci kompanija več premoga produx'ira, kakor pa poprej s 50-timi, ko smo ga še z lopatami nakladali v jamske vozičke. Seveda pri takih ma-šinah rasbijo samo mlade delavce, ki so urni in jfiibčni, ter delajo tako kot jim kompanija ukaže, pa če je prav ali ne, njo morajo ubogati, ako hočejo delo Obdržati. Kar je pa nas starih po 50 ali več let, pa sploh nobeden več dela ne dobi v ja mi, pa čeprav smo še zmožni in učeni premog kopati in nakladati. Večina odpuščenih premoga rje v je delalo pri WPA., sedaj so jih |»a tudi tukaj veliko odpustili, tako da za delavec je tukaj slabo, posebno za na< stare. Tukaj v tej okolici ni fa-brik, je ena steklarna in ena topilnica svinčene rude, v kn-terili pa inozemec ne dobi dela in vsak se mora podvreči zdr**v uiški preiskavi, predno ga kompanija nposli. Vreme je pa letos v Oklaho-mi od muh. Prejšnja leta je bila suša v tem čajsu, letos je pa *koro vsak teden dvakrat po malo dežja in po dežju hladno Posebno v jutro kaže toplomer 55 do 60 stopinj gorkote, popoldne se pa vzdigne na 80 do 90 stopinj. Desetega aprila, ko sem krompir ravno okopal, je pa ŠIVALKE NA MAJHNE STROJE — MOŠKE SLAMNIKE. GOOD VALUE HAT CO., 19 WEST 4th ST., NEW YORK CITY 2x Peter Zgaga PRAZNIK OČETOV • 1 'H. In tako napoči jutro za želje-(bomo imeli tebi na čast veliko nega dne. Mati mora še neko- 'koiupanijo. Kot sem rekla, dve hiko poležati, ker je bil prej- imaš dovolj. Kar fajfo kadi, snji večer skoro do polnoči saj si fajfe bolj vajen kot ci-''tbingo mlada dva pa ob ne-garet. delja'h ponavadi šele ol) desetih | Hčerka mu je kupila dva vstanela. jkvarta žganja. Tudi tisto Žga- Slavljenju ne kaže dragega nje naj bo za kompanijo, je kot skuhati zajtrk. No, pa saj (odločila mati. Ljudi se mora je tega dela vajen, saj u;a vrši post reč i, če pridejo v hišo. Navzlic temu pa odpre steklenico in pravi: — Jaz ga bom pa zdaj en tflažček. Se nič kaj do- že nad petnajst let. Okrotf enajstih »e oblečejo in mu čestitajo. Prva mu čestita žena, rekoč;!,>ro ne Politim. — Novo s raje o sem ti kupila' sla'vljeracu prazen in novo kravato, pa me je sin ^ozar<,°k rekoč: — \a, podu-prosil, če jo sme za danes oble- videl, da je res oIoiia^sti,nk ,na5i» s,avl.ie1«-jaz pa znam iabrati. ' eu Pa naroči žena: • ! — Ti Pa krompir <»lupi. In Sin mu je kupi bakso cigar. jullo pri.tiivif pa pazi? da s, Alati vzame bakso. jo rnlprelne bo prevrela. In malo solate in vzame iz nje dve cigari: To je za danes—odloči. — Eno po kosilu, eno pa po večerji. Druge bodo na mizi, da bodo lahko moški kadili, kajti danes Ne vem zakaj se noben Slovene«' ne oglasi iz Oklahome s kakim dopisom. Morda sem pa jaz edini naročnik na list Glas Naroda" v celi državi Oklahoma. Pozdravljam vse rojake in čitatclje "Glas Naroda", posebno pa moje ožje rojake, ki so doma iz Mengeške fare, o-zi-roma iz vasi Loka pri Mengšu. John Rakef f. SPLOSNO MNENJE... (Nadaljevanje s 1. str.j vojakom ni treba prelivati krvi ' za zaščiten je tržišč profit i r-' jeni. »Zagovornike ameriške intervencije v evropski vojni je o-značil izvršilni odlbor Workers Alliance kot člane "pete kolone', ki hočejo žrtvovati cvet ameriškega moštva za tuje interese. Poudarjajoč, tla je gospodarsko blagostanje ameriških državljanov temelj narodne o-brambe, zahteva izvršilni odbor razširjenje WPA, razširjenje socijalne in delavske zakonodaje, $ti0 mesečne pokojnine za use nad GO let stare o-sebe, sprejem protilinčarske postave ter razširjenje stanovanjskega, zdravstvenega ter vzgojnega programa. Na svoji zadnji narodni konvenciji leta 1IW8 v Clevelandu je Workers Alliance odobrila princi|> 'kolektP^ie zaščite." GOZDARJI, POZOR! Rabimo gozdarje l>eliti pulp. !>lača orl korda je $4.25. Kogar veseli, lahko takoj pride, ali pa naj piše za pojasnila na: F. OBREZA, c. of H. Bonon Camp, MEADOWS, N H. (2x) BRUNO'S BEAUTY PARLOR 756 Franklin Ave., Med St. Johns Place in Sterling Place Brooklyn, N. Y. Telefon: MAin 3-2559 EDINO SLOVENSKO PODJETJE TE VRSTE V GREATER NEW YORKL Bruno's Posebni Croquignole Helen Curtis Park Avenue brez stroja $5,— Fredrirlt's I'osebno Tesen Wave Borrat Padol Pristen Oljnat Wave brez stroja $7.50 SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFBKE M^WiE. — Plate za ceplk. J. MARSICH, INC. M W. 42 Street New Imrk KRONSKI NOVEC MU JE REŠIL ŽIVLJENJE. T>elavec Jožef Vojtek j<* bil zaposlen v kanmolomli v CHn1-bu na fVškem. Pri »leln mu je oa patlel iz z<*pa kronski kovanec, se »> ikotalil precej vo ob priliki narodnega praznika. OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastava: 5 čevljev dolga in 3 Pevlje Široka; Izdelana i* najboljšega blaga (eotton butlng) in obrobljena ter ročno vezena, barve najbolj trpežne; vse zvezde so Šivane na obeh straneh. Drog: Iz trdega lesa, pobarvan. 7 čevljev dolg. In sestoji iz dveh delov. — Ročaj in vrv. Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA USTA $2.50 (Vsi poSiljalnl stroški plačani.) naberi, jo dobro operi in glej, da ne bo prišla kakšna gosenica med jed. Cikne bova že med ve z Millie sfiksali, saj ne gremo prej jest kot ob štirih. Da bo vse obenem, kosilo in večerja. Slavljenec se loti kuhinjske ga dela. Žeja ga. Kako bi ga j ne, na praznik očetov vsakega Veta žeja. V kleti je že nekaj steklenic vina, spravljena za j današnje slavje, toda klet je (Zf%prta. Žganje, ki ga je dobil od hčere v dar, je zaprla žena v omaro. j Gostje fciieiio prihajati že zgodaj popoldne. Podajajo mu 'roko, ga-(|)odinja jim pa nata-.ka in jim daje moževe cigare, j Pri kosilu ga seveda posade na častno mesto. Gospodinja ssačne deliti z drugega konca lepo zarumenele kose kokoši. Ko pride do njega, so na krožniku samo še štirje vratovi. ' — Naš ima najrajši vrat, kaj ne, da imaš vrat najrajši-' — sladko vpraša in ga sune z nogo, da bi ja kakšne druge ne bleknil. — Nicer mu pa ni dosti za kokoš, ima raje govedino. Kaj ne, da imaš rad govedino? Kaj mu kaže drugega kot pritrditi, kajti že spet je dobil sunek z nogo. Po kosilu mu da kljue od kleti in mu naroči, naj prinese, kar je še ostalo od noveui-berskega pridelka. i— Koliko jih je.* — ga vipraša, ko jih sklada v ledenico. — Nedem! — Kaaaj; — se začudi. — Pred štirinajstimi dnevi sem jih štela iu jih je bilo še deset. — Kje so pa tri? Si jih, kaj' Ti pa si nadloga, da ga nimaš para! No, dobro, ga pa danes ne boš ! Si že spil svoj delež. In ko so »pet pri mizi sili goste: — Kar pijte, kar pijte! Moj ga ne bo! Pravi, da mu vino nič kaj ne diši. lipa stokrat raje limonado. Kaj ne" Hpet sunek v nogo, da mož vdano prikima. In tako gre slavje do večera, lil ko se gostje razidejo, ga čaka veliko zadoščenje za vsj krivice, ki jih je moral preko dne prestati. Žena mu namreč pra'vi: — Ker je danes tvoj dajj. ti ne bo treba posode pomiti in obrisati. Samo pomij jo, dbrisa-la jo bom že sama! Ko je vse podelano in pospravljeno, slavljenec svojo ženo vdano prosi, naj mu da za časopis. Gre na kornar, se vrne, sede v kot in začne brati. — Koliko je bil časopis? —Tri cente. — Nikelj sem ti d*la. Kje je drobiž? Ni ouda, če nimamo nič, ker delaš z denarjem ko svinja z mehom f "GLAS N A E O D A" — New Toric Friday, June 14, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY MIRA PrOOVA: To -e ni zgodilo v Ljubljani. Saj ima še naša zemlja bojda nekje v vsemi rju nam neznano, v tujeni ozvezdju vrtečo se dvojnico — zakaj bi r»o-tem naše nwsto nekje na svetu ne imelo sebi polobmga naselja, ki v njem prebivajo ljudje z «nakimi slabostmi kakor so rame. Ijena reka, ki v mehkem polkn'irii deli stari del mesta rd novejših, širše grajenih predelov, je tisti čas nerazločno vonjala po mokrih cunjah in po gnilih cvetlicah. Nad hišami je nfačna soparica o-lxtala prihod j>oletja in s stalili kostanjev ne je v počas-nem dežju vsipalo bledorume-no cvetje. Bilo je torej — ste uganili? — nekako proti koncu maja, ko je gospodična Ra-dovasnikova prinesla novieo v kavarno, da se je gropa Gon-tarjeva zastrupila z lizoloin. J"Wi so poznali gospo Gontar-jevo. Bila je visoka, vešče pobarvana plavolaska. ki je imela dt*-et let mlajšega moža in z gumijastimi podvezami tesno stisnjene krčm> žile. V družbi, ki se je tolikanj zanimala za osebne zadeve soljudi, da si je izmislila resnic«., če je ni niojrla takoj dodati, je bilo že davno znano, kako trpi go-»l>a (Iontarjeva na posledicah mladostne i)odjetno~ti «A*ojega soproga. ("V ste vprašali gospodično Radovasnikovo, ste lahko izvedeli imena menja joči h se soigralk v tej -odoibni tneščan>ki tragikomediji. Iz- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V t Hi kritttitHi fesih je vaakrmH titatrlju darvnih veati potreben U priročni ATLAS, ki gm poilJemo nuiai naročnikom po najnižji ceni. — Naročite s* *e danes! Velikost t* X 14)4 48 Tcllkib Hrani; 31' barva ni h zemljevidov tujih drtav la 0 zemljevidov Zrtr. držav in aastav vodilnih drtav; 45 svetovnih slik popolnoma o-snač^nih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kale celi svet In tndl: RAZDELITEV POIJKKK MED NEMČIJO IN RUSIJO ITAIJJANSKO OSVOJITEV alBANIJE! PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-ftKR K NJEUfClJI nova finsko ruska meja Cena 25 cen tor PoAljlte svoto v znamkah po 3 os. po 2 centa._ Posebnost : * hammondov sam KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga izpolnite in poSljete k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravfeo. da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojaku jo Oh se drtav, kakor bodo njene po sedanji vojni. Naročile Atlae prt; - GLAS NAROPA m n ■ v s • B ■ . N. T. Tf Skoda vedeli »te jih tndi, če niste vprašali. t Vsakomur je torej že prvi hip bilo jasno, zakaj je gospa Gontarjeva segla po lizolu, da-si marsikdo ni razumel, kako da se ni |>oslužila bolj odličnega srei z govorjenjem krajšale brezdelne dneve. iT'ez čas so se gospe pomirile. Gospa Si mi če va je sklenila pred se'boj svoje tolste roko. Xjeno njfc^o je bilo meli-ko in zelenkasto, kakor iskuta. C\} bi jo stisnil, bi pritekla iz nje -irotka, ne kri. Obrnila se je k Radovasnikovi. 4'Vi ste jo videli, pravite?" 14 4 Videla 'sem, kako so jo na nosilnicafli prenesli v rešilni avto." I44Kdaj je to l/ilo?" '"Snoči ob devftih. Vračala sem se domov iz kina. Pred njeno hišo je Iše om Gontarja. Kako jo srospej. sem vprašala. Ni nj/i oo-Žjo voljo!" IGcvpodična Radovasnikova je torej za hip pri sedla. Pri-povedovala je. Sladko se je smehljala. Kajpa, v njenem smehljaju je bilo kakor vselej, mnogo grenkobe — kakor v preveč žganju sladkorju. Moški so jo ogoljufali za prihodnost, veste. Njen sladkor se je bil deset let predoljro cma-ril na ženitovanjskem trgu, ni bil več užiten. Sedaj je včasih sovražila ves svet zavoljo kupčka zagonetnih upov, ki ji jc težil srce. 'Gospa Gontarjeva ne bo tako kmalu zvedela, čemu je ob vstopu v kavarno zbudila med mizami takšen popi ali. To ni po «pravilih dobre družbe, da bi nekomu povedali neprijetno zadeMo naravnost v dbraz. Resnico izveš šele po ovinkih in takrat celo več ko resnico. iPr va minel vznemirjene gospe Gontarjeve je veljala nje-nc*m,u novemu klobuku. Bil je podoben narobe obrnjeni ročki za mleko, toda nucdistka ji je bila sveto zatrjevala, da jo dela za najmanj duset let mlajšo. Zato ga je vzela. Sedaj )pa ti zaprepatsčeni pogledi! Mogoče se jim je zdela smešna .. . Saj ni mogla vedeti, da je kavama ta hip uzrfa dirha-pri-kazen. ki se je nadnaravnim potom -bila izmotala iz zemeljskih ostankov, in prišla semkaj, da jih maščevalno vse pretrese z grozo, vse tiste, ki še pravkar niso vedele o njej nič dobrega povedati. Šla je naravnost proti mizi gospe Si-mičeve in gospa Simičeva, ki je verjela v spiritizem, si je s tolstima rokama zakrila prestrašene oči. »"•Klanjam se, gospa. Saj smem -prisesti f" je sladko vprawala. Že se je polastila praznega stola. Sedla je. Vse ok-dli nje je molčalo kakor o-kamenelo. (Počasi je gospa Simičeva prišla k sebi. Ne, to ni bila prikazen. Bila je živa ženska, ki je sedela tukaj in vsiljivo vonjala po dragi dišavi. Toda še vedno se jc ni upala dotakniti. . "Torej ste ,si opomogli,, draga nloja," je potetn za jecljala. "TVxrej ni bilo tako hudo?" I" Kaj pa naj bi ibilo hudo, draga go^pa?" "Nu, ti'sta reč z lizolom, saj v?este." je zacepetala gospa Simičeva. *4Mifc-lim, da jo bodo rešili." *1 Koga rešili, za božjo voljo!" < t" Mojo kuharico. Izpila je pol litra lizola, ker jo je zapustil fant." (Nekaj v gospeh se je razočaralo. Samo kuharica . . . Koga pa naj še dirne žalostna wgodba, ki ji primanjkuje ostre prknesi škandala? Nekdo je trpel, nekdo je mislil« da n© more več prenašati te groze, ki se ji včasilh 'pravi življenje — toda to je bila sanuo kuharica, prosim vas, in namesto nje lahko najdete sto in sto drugih. Z onemoglim oarorče-njent Ko gospe čutile, da jih je ■Slučaj po krivici' bil oropal pod ži ga joče ga vzn em i r jen ja, ki so ga od časa do časa nujno potrebovale. . r(fŠknda," je poli£la-no zali !»rnirala srospa Simičeva. potem pa se je hitro popravila: "Hvala Bogu — me vse smo r/e mislile . . ." '"Kaj ste mislile?" je vprašala gospa Gontarjeva. 44Nič." je odvrnila gospa Simičeva in zakopala glavo v modni časopis. Vsako željo jim je treba samo telefonirati hišnemu upravitelju, ki je bodisi sam, bodisi po svojem namestniku stalno v svojem uradu, a ta urad ima telefonsko zvezo z vsemi stanovanji. Najemniki ne potrebujejo nobenih služabnikov in 'služabnic. Dama v pdten\ nadstropju bi svojega psa na primer rada poslala na sprehod. Telefonira upravitelju, in ji pdšlje takoj enega izmed razpoložljivih pomočnikov, ki pospremi p^a na prosto. Družina v sedmem nadstropju bi rada ob 1. uri obedovala, ne da l»i ji bilo treba kuhati. Telefonično obveščeni upravitelj »priskrbi za vse potrebno. Obed prinesejo točno ob .določeni uri. V k'otn ka žena" v Vemor Hall Bar and Grill, Havs i de, N. Y., velik piknik, ki se prične ob 2, uri popoldne. (Za prigrizek bodo na ražnju pečena jagnjeta, v katerem poslu so Srbi zelo spretni. IZ a slučaj dežja bo zabava v veliki dvorani.' Kažipot: — Z 1RT ali BMT vlakom do Main St.. Flushing, tarn pa Rosewood ali Northern Boulevard bus do 211th St. Piknik pa je na 4G-T>2 — 211th Street, Ba>fcidc, L. I. POPLAVE V MEZOPOTA-MLTI. Tz Bagdada poročajo da sta Rvfrat in Tigris v Mezopotamiji pre-topila svoje bregove in povzročila ogromno Škodo. Velikanski predeli so pod vodo in tisoči' družin je moralo zapustiti svoja bivališča. Zveza med Bagdadom in Basro je bila dalj časa prekinjena. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar". — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — urad Ro-jinje. — Goli da. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zoher. — Tugomer. VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd« ri^d bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — dpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeL — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo Orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tn-nel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 »trani . . . $1.20 % t 1 f( 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spisi Bogovec Jeme} ODISEJ IZ KOMENDE. — Lanspreškega. 269 atrani. Zapiski gospoda (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana uo-trehna pojasnila. Cena $1.50 V tem m. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večeraiška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 1 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. btatL tLčO 11 " ■ ■ ■ ■ g lB Naročite pri: Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. ■»GLIB N ABO D A" — NewYorS * Friday, June 14, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY (gozdar Anton Boman: Spi.-al L. G. — Za "G!as Naroda" priredil X. X. ^ 27=——r Mariia je stala nepremično, na pragu je pa Fronc pretil i» pestmi proti nal>u: "O, ti sveta neumnost! Vea«si be mi je zdelo, via sem Mazen. . Zdaj pa vem, da sem pameten. Edini pameten med v^emi." Iz koče je prišel Tone golorok. Na rami je imel puško, v naročju spečega otroka, pokritega s sv o jim suknjičem, S ntopnic je brcnil Andrejevo puško in rnratal: 44Tako! Torej je že izginil! f Da, pogum mora imjeti človek, pogum. V božjem imenu, otroka bom nesel v dolino, kajti tu zgoraj bi se mu utegnilo kaj pripetiti." . /Dospevši do Marije je trpko dejal: I Danes pa nfemf prišel o pravem času, kaj ne, da ne! Od danes naprej boš imela mir pred menoj. Z Bogom!'* •"Človek!" je k ričal Fronc. 4 Ali ti res ne pade nič drugega v glavo?" Tone je bil že na stezi. "Tone?" je kliknila Marija, -tekla kakor blazna za njim jn se oklenila njegove roke. 1 *'Cakaj, da ti povem . . . Jezus Marija!" VJezno se je opiustH njene loke, pa se je takoj spet pomiril, "'Je že dobro, je že dobro. s Za otroka se ti ni treba bati.^ Pri moji materi bo dobro preskrbi jen.'* >Sc nekaj je hotel reči, pa mu je beseda zastala v grlu. Vaglih korakov je odšel. Marija je hotela zakričati. pa ni "pravila iz ~e.be nobenega glasu. Hotela je steči za gozdarjem, pa so ji odpovedale noj; o in >e je zgrudila. 'Fronc je |»risk«»čj|. jo dvignil in jo odvedel na stopnice. Tam je bridko zajokala. 011 je pa začel modrovati. "Who je sinje in jasno, je vseeno nevihta . . . Sam ne vem. kaj je z menoj . . . Kot da mi je v glavo treščilo. . . . Ko me je Andrej v kamri davil, se mi je zdelo, da vidim ogenj pred >oboj. Mogočen ogenj . . ." < h Is koči je, ko4 da bi ros gorelo pred njim. Njegovi napeti živci so popa-trli, in pogledal je, kot da >e je zbudil iz globokega spanj.« 14Hej sestra! Kaj je?" Stresel jo je za ramo. "Kaj ne znaš druy««ra k:ikor jokati?" ♦ » 44 So smela bi pustiti," se je komaj vidno nasmehnil. "Toda kaj hočeš! Po toči zvoniti je prepozno." Pogledal je proii stezi in nekai svečanega je bilo v nje-goven< o nji nizdol. T^ovca ni bilo več videti, slišati je bilo pa udarjanje njegovih okovanih čevljev ol> kamenje. '4tNaj človeka ponoči še tako mora tlači, zdrzne se, pa je dobro. V človeku mora biti nekaj, kar je s soncem v sorodu." (Zopet je oprezoval v senčno dolino pa veselo zavriskal v jasen večer. Tisti vrisk l»i bil moral Tone Ise slišati, toda njegova uše--a fO bila gluha in slepe njegove oči. Tako je <1 rvel v dolino, da je večkrat preprečil padec le z nadaljnini drznejšjni kokom. Za |K>t se ni brigal. Oči je inetajočo dušo. Po glavi so >c mu podile misli. Nobene ni mogel za-Inžati in se je oprijeti. Kri imi je udarjala v senca, rana na licu ga jc pričela peči. «I)lo. Hlad urokre rute mu je nekoliko pomiril razburjeno kri. Toda čim jasnejša mu je postala glava, tem bolj je čutil hromeče utrujenost v vseh udili in breme otroka v naročju mu je postajalo čedalje težje. « Večkrat je obstal, se naslonil k drevesu in nekoliko počival. Toda počitka ni bilo. Gnalo ga je proti donta. Po wm tel«»su ga je mrzlo spreletavaflo. Preko nizkega gorskega slemena je -o!n<*e še enkrat zažarelo. Tone ni mogel prenašati rdečega bliska in je zaprl oči. Pa jih ni imel dolgo zaprte, kajti sliko izpre«! svojega duševnega pogleda ni mogel pregnati z mižanjem 1 Vidri je dekleta, ki ji je pošastna greza s pačil a obraz v strahu za otrokovega očeta, ki jo je izdal in zaradi katerega je ona izdala njega, čigar srce ji je pripadalo z vsako kapljo krvi. Potom se mu je zdelo,- da je imel hude sanje, iz katerih ?c mora prebuditi, da uzre ljubo resnico in smejoče se lice svoje s reče. Toda trdo kamenje na stezi, kričoča bolečina njegovega srca, pekoča rana na licu, otrok v naročju — vse to ga je opominjalo: Res je, res! Navzlic temu pa te resnice ni mogel pojntiti. Vedel je le, kaj jc storil. <*Vmu je to storil? Komu v korist in konra v ljubezen? Na to vprašanje ni vede'l odgovora. Kaj mu je bilo, da je v trenutku odločitve pozabil maščevanja, presli-•al svojo lov-ko kri in zanemaril stanovsko dolžnost, ki mu je ukazovala prijeti divjega lovca in ga gnati pred sodnika? Za seboj je slišal rahle skoke živali. (Ne da hi se ozrl. je vedel, da je njegov pes Belin, ki je bil izsledil mrtvega gamsa ter je naposled po dolgem beganju na-hcI pot do svojega gospodarja Tone ga ni pogledal, kajti wielo se mu je, da je Belin vsega kriv. Tako je bil jezen, da bi najraje snel putško z rame ter ustrelil žival, toda v naročju je nmsil otroka. Takoj se je pomiril. P.sa ni mogel dolžiti nobene nepravilnosti. kajti imel ga je na vrvici in če se je s-potaknil ob njo, ne more zastran tega psa dolžiti. Pot do vasi je vodila skozi ozko sotesko. Pes je postal nemiren iu začel lajati proti skalovju. Tone je (»ogledal ter videl, kako se j e tik nad njim :>d ogromne skale o itrgalo dvoje rok. Skala se je nagnila Tone je kriknil. z roko zaščitil otroka ter bliskovito planil nazaj. V istem hipa je padla skala na pot, zmečkala psa, ^e prevalila ter zgrmela v potok. (Nadaljevanje prihodnjič.) Bitke v starih časih Vojna se je naslanjala že tisočletja pred našim štetjem na izvežbano pdioto, ki je bila vajena povelj. Težišče je fce danofc ua tej pohoti, ki predstavlja falango, združeni nastop močke skupnosti, ki je pripravljen ramo ob rami zmagati ali umreti. Falango srečujemo v sprem« njenih oblikah na vseh bojiščih zgdd o vine, sanuo srednji vek je s svojimi vitezi dal prednost konjeništvu in potisnil pehoto v ozadje. Viteške bitke za to niso bile nič drugega nego množestveni turneji — zbadanje s sulicami, ki ni imlelo in ni potrebovalo višjega jrenijalnoga vodstva. Šcio v 13. in 14. stoletiu -o pozivi ljudskih množic 'bojišče spet o-živi L Ftmodnik in svinec sta storila nadaljnje, da je dobila konjenica, taktično gibljiva cd i niča. svoje naloge spet v razširjen<*m strateškem ok vini. Sklenjene pehotne množice. falange«, so postale spet težišče ^bitk. Tako je ostalo, dokler ni moderno orožje raztre-slo armado spet na širen pro-tor. V začetkih vojne zgodovine .»e s red išče armad na bojišču prestavljala težko oborožena p'hota, na levi in na desni je stala lahka pehota, lokostrelci in mota'ci kaminov. Številčna premoč, hrabrost, boljša olx>-ro^'teV in l>o1|ša izvožbanost >0 odloeale o izidu. Vse razpoložljive pripomočke so vrgli hkrati v bitko in tako se je dogajalo. da je mogla kdaj ena sama bitka odločiti o izidu vojne. Bitka pri Maratonu je bila takšna izrazita paralelna bitka z linearno taktiko. Aleksander Veliki je na obe strani falange postavil konjenico. Bitka >e je začenjala potem večinoma na krilih. Konjeniki so morali pregaziti nasprotnika pred selmj, potem so se morali obrniti proti središču in skupaj s pehoto uničiti nasprotno falango. Te krilne bitke so bile potem dolga stoletja strategom vseh bUk. Tudi v časih Aleksandra Velikega niso mislili na izločitev rezerv. Falanga > korakala sicer ve več zaporednih vr-tab proti sovražniku, v boju pa se je 2lila v enotno črto in tako ■o se vse poedine sile hkrati borile za zmago. Bistvene taktične novote -o prinesli Ri.m<-ljani. Z njihovimi legijami se je falanga zrahljala, postala je gibčnejša in udarnejša. Tu so uporabili Rimljani zlasti svoje izkušnje iz bitke pri Kaneji, ki so jo izgubili na tako strašen način. Ta bitka je prešla v zgodovino kot prva obkolje-vahia »bitka vseh časov. Ha-nibal se je boril s 50,000 'do 60,-000 menami proti 70.000 Rimljanov. Razširil je tradicionalno krilno bitko s tein, da je s svojo številčno močenjšo konjenico obe rimski krili toliko časa gazil, da sta se obe njegovi krili združili za hrbtom rim- so Tako obko-združfne Iskega \ red itšča 1 jene Rimljane jlfanihalove silo potem poklale ,moža za .možem. T^e z bspolnje-,no taktiko so Rimljani 14 let mogli potem pozneje Hani- balu pri Zanii ta strašni poraz pO»»'HČMti. V bitki proti Helvetom pri Bik' ekteju je na igt uialne iši rini ki vojskovodja Julij Cezar ))»-vič v zgodovini vojne postavil po-ehno rezervo. fM-t ej njegove in nadaljnje bitke nitrani. Ujetniku preiščejo pliiusko masko, da bj dognali, proti katerim strupenim pli-so se gilbale najbolj Šele okoli noni je nasprotnik zavarovan, opoldanske ure. Preiščejo mu orožje, eksplo- Ob začetku po'etja to rihn!iČ-!Zjvno učinkovitost ročn0 gra-no gibanje rastlin po))olnoma nrte. probc/jnost krogel iz nje-preneha. njih razvoj se končaj povili nabojev, če im i pravkar Ti ko je vsaj v naravi. V la-j ujeti vojak pri sehi velike Ijoratoriju je bilo malo druga- j množine ročnih i^rnnat in sveče. Tam so rastline tudi v tem žo <4že'ezno" zalogo živil stadiju dražili s svetlobe, in j hi siv. tega sklepali, da toploto in li ti >0 se začeli na 1 pravi ja n sprotnik napad, novo gibati ter so zrasli preko l>tniknVo Izj,vo jo frol,a }>ri- 1 svoje naravne mere. KAKOR RASTEJO LISTI. Umno zgrajene priprave znanosti {pokazale na zelo nazoren načrt, da se zelo mnogo rastlin v -pomladnem času vede naravnost noro. Njih stebla in li>ti bi jejo okrog sebe, kakor da si morajo s silo priboriti svoj prostor na soncu. ICelo vn-to rastlin so izpostavili deloma solnčni svetlobi, deloma trajni umetni svetlobi, na njih liste in peci je pa so pritrdili majhna pisala, ki so \Vak rastlinksi gib beležila na okajeno ploščico. Tedaj se je izkazalo, da se peelji in listne žile dvigajo ter nižajo v nekem določenem ritmu. Ti ritmični nihaji >e ojačujejo ali slabijo v skladu s trenutno vlažnostjo in temperaturo, vse-kako pa se rastline v svojem aribanju diže strogo nekega do-ločonega dnevnega penzuma. Višek dviganja nastopa na primer kratko po sončnem vzhodu zjutraj. z rastlinami ki so ras tie v -talni umetni luči. pa je bilo drugače. Sro-io 24-n roo delovno periodo «0 sicer obdržale, toda listne žile ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI ZASLIŠEVANJE VOJNIH UJETNIKOV. {Zasliševanje vojnih ujetnikov ni tako lahka stvar, kakor si jo predstavlja laik. Nikakor ni tako, da bi kateri častnik s pomočjo tolmača zastavljal ujetniku vprašanja po kakšnem predpisanem obrazcu in zapisnik odgovorov poslal potem svojemu glavnemu stanu. Vprašanje je treba zadajati spietno in biti morajo prikrojena individualno. Večinoma izberejo za zasliševanje zato dobro izvežbano in tujega jezika posebno vešče častnike, ki jih še posebe pripravijo za ta posel. Ti častniki morajo predvsem vedeti, da ne zaslišujejo kakšnega zločinca in to posebno častnika, ki je v svojem ei-vilnem poklw'u morda kriminalni policist ali preiskovalni sodnik ni vedno laliko upoštevati. Voj:iški reglementi imajo po navadi stroge predpise, da je treba z ujetniki ravnati spoištljivo, kakor pritiče njihovemu činu. Če se ujetnik brani govoriti, tedaj zasliševalec skoraj nima na razpolago diu-irili možnosti da bi iz njega kaj j tudi važrtejše. spravil, nego svojo spretnost. •Vsakega ujetnika vprašajo najprej po imenu,, činu. registrirani številki in polkovni pripadnosti. Na to bo gotovo odgovoril, kajti potem je R*le-čriMira križu dana možnost, da mu priskrbi zvezo s svojci v domovini. R^leči križ je v tej vojni na ta način mogel ira primer posredovati za izmenjavo sto tisoČev pisem,. Seveda pa arre težnja zašlišujočega čast- Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAYORMK Pisatelj v kujigi pove isto, kot pove naslov: sret-al se je z ljudmi, med katerimi so n<'k:iteri že mrtvi, drugi še živi. Xjiliova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa popisuje resnično življenje IM»sameznih. cena $ 1 .— MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN C ANKAR Najboljši slovenski pri|M>vedii;k in pisatelj je rank.-tr. ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenj:;. cena 75c. je natančno prekontrolirati. in to tem b ilj. čim bol j zgovoren je mož. Izjave o kakšnem nanve-'•avanem bližnl ni napa Iu -o lahko past. Mogoče je. da ie nasprotnikovo vrhovno poveljstvo nalašč sporočilo vojak« m. k ij napačnegii. da bi prav? načrti ik» kakšnih nezanesljivih vojnih ujetnikih ne pnU'i na dan. ^^a^-ikateri zjisliševalec ki ima potem težavno nalogo, da loči pravo od nepravilnega, si je ž- želel, da bi ne bil za-slišanec sploh ničesar izpovedal. V franeokeni vojaškem rejrlementu upaštevajo tudi takšne stvari z določbo: "Xa ujetnika se ne sme izvrševati noben pritisk, da bi ?4e dobile navedbe o stanju njegove vojske in njeni oborožitvi. 1 jetnike je miogoče kaznovati zavoljo lažnivo-ti. nikakor pa ne zavoljo tejja. ker bi kakšno izjavo odklonili.yr K V ujetnik noče ničesar po-men^brtptga izpovedati, ira bodo poskusili na|)raviti zgovor-nejšeira seveda z majhnimi triki. Proti koncu svetovne vojne, ko so bili vojaki onrednjiih sil že slabo prehranjeni, sta kos mesa in steklenica vina storila mar-ikdaj "čudeže." Z ujetima častniki «rre to seveda težje — a has njihove izjave so Pravijo, da se doaraja, da so v ujetniških tabo riščih za častnike na skrita mesta postavljali mikrofone, da bi zvedeli kaj važnega iz njihovih pogovorov. To «ieer ■ni posebno gentlomansko. toda v vojni so baje vpisuje življenje kmetov iu rudarjev. cena $ 1.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. Oernigoj Itoman se vrši v Kgiptu in pisatelj [>r«v zanimivo predstnvlj:i zmagoslavje prave ljultezni n»ol velikimi ovirami in nevarnostmi. cena $1.— OTROCISOLNCA Spisal IVAN PREGEU Poznani slovenski pisatelj jiopl-suje čudovit svet me«l žar kost jo južnega solnea in seneo hladne severne noči. cena $ I.— NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIKNKIKWK Z Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvolM»jenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. jmhJ kafero so toliko trt>eli tudi slovenski kraji. cena SI.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in še živeči slovenski pesnik ]>odaja s to zbirko zopet nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ženi Ani. cena $ 1.— KRIZ AR JI I. in II. zvezek, broi.. . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing 1» Company 216 W. 18th Street . . ZNANCI Spisal RADO M1/RNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 JARI JUNAKI Spisal RADO M URNIK Knjiga vsebuje 11! kratkih, smešnh povesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. _cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je jK>leg Josipa Jurčiča naš najl>olj.ši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $1.— JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK Lepše povesti, kot je J ara Gospoda, skoro ni mogoče najti. _cena $ 1.— SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Staneta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem Bvojm romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET NEW TOES, N. Y.