OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIH POSTELJ, OMARIC IN KOMOD TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEKSOV IN VZMETNIC. VRANSKO 41, tel.: 041 623 327, 668 981 JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto V/ • številka 11 • cena 350 S/T • 24. november 2004 Občine Priznanja za najlepše str. 5 Kultura Naj pesem pove... str. 18 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31,3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 -faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o. PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Moloh po 162 letih mrtev Oblaki nad tovarno tudi na zadnji "delovni dan”preboldskih tekstilcev Pred mnogimi desetletji je pisatelj Janko Kač napisal roman Moloh, kakor je imenoval takrat uspešno preboldsko tekstilno tovarno, ki pa jo je okrivil, da ”žre” ljudi. Po 162 letih je Moloh mrtev, ljudje, ki so ostali brez dela, pa so doslej bolj životarili kot živeli od dela svojih rok. Prejšnji ponedeljek je celjsko okrožno sodišče v Tekstilni tovarni Prebold uvedlo stečaj, 213 delavcev pa je že prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Podrobneje o stečaju, ki je preboldsko občino pahnil še globlje v problem brezposelnosti, poročamo na strani 10. K. R., foto: D. N. Vojaška svetovna prvakinja Urška Žolnir z medaljo iz Aten V soboto se je v Bakuju v Azerbajdžanu končalo svetovno prvenstvo v vojaških igrah. Urška Žolnir, ki je našo državo zastopala na tem svetovnem prvenstvu, je bronasti kolajni na olimpijskih igrah v Atenah v kategoriji do 63 kilogramov, sedaj dodala še zlato in s tem dokazala, da je v svoji kategoriji prava mojstrica tega športa na svetu. Žolnirjeva je bila v prvem krogu prosta, v drugem je premagala Azerbajdžanko Ahmedijevo, v polfinalu Rusinjo Belskajo in v finalu Romunko Roibujevo. Vse je Urška premagala predčasno, z iponom. Iskrene čestitike v imenu uredništva in bralcev Utripa ! T.Tavčar mix 2 v^o Komix k omi K GRADNJE IN SUKOPIESKRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikola Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail igor.kotnik@siol.net SUKOP16SKARSKA IN ZIDARSKA D€IA KOMP16TN6 FINALIZACIJA OBJEKTOV TOPLOTNE IN KLASIČNE FASAD6 i od leta. j9 65 MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC IN JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI -10 ŽALEC vljudno vabita na dobrodelni koncert, ki bo v četrtek, 25. novembra 2004, ob 19-uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. K nastopu so se odzvali: Savinjski oktet KUD Žalec, pevka Nika Vipotnik s pianistko Brino Zupančič, pevec Marjan Zgonc, čarodej Jani, ansambel Golte, Suška banda, skupina Tempo, Vitezi polk in valčkov... Izkupiček od vstopnine (vstopnica 1.000 sit) bo namenjen za socialni program Medobčinskega društva invalidov Žalec. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66 agradna igra za Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Jani Januš, Sp. Grušovlje 11, Šempeter 2. Štefan Goričan, Kasaze 70/j, Petrovče 3. Metka Klinc, Nova cerkev 23. Nova cerkev Se kdaj sprašujete, zakaj vam čas tako hitro teče? Prav gotovo v veliki meri zato, ker ves čas mislimo na tisto, kar nas čaka. Preden dokončamo eno delo, smo vsaj v mislih že pri drugem. In ker smo se pustili prepričati, da če ne bomo natančno načrtovali svojega življenja, ne bomo živeli srečno in vsaj razmeroma udobno ne. Pa nas seveda pri teh načrtih življenje vsake toliko ”udari” ali nas na bolj prijazen način utiri na novo pot. Veliko poguma je potrebnega, da se človek sam odloči za spremembo... Navadno si spremembe obljubimo z novim letom, kako je z obljubami, pa tako vemo. Tudi Vtripovci razmišljamo najmanj mesec dni vnaprej in vedno se nam zdi vsak mesec krajši od predhodnega. Naslednjič bomo izšli že tik pred božičem, sredi vrveža prireditev in izrekanja dobrih želja. Z mislijo na tisto, kar nam bo prinesi'o leto 2005. f V« ' ‘ f ]UP .ìli' j t 1 K1 MBHSSP5S 1 Pasivno kajenje prav tako nevarno Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, je v novembru pripravilo 8. nacionalno konferenco o nekajenju. Tako kot je bil mednarodni dan brez cigarete posvečen nosečnosti in pasivnem kajenju, so o tej temi govorili tudi na nacionalni konferenci. Tokrat so nacionalno konferenco Naslednji Utrip bo izšel v sredo, 22. decembra. pripravili v Ljubljani, kjer so priznani strokovnjaki govorili o tem, kako tudi dihanje s cigaretnim dimom onesnaženega zraka škoduje otroku. Vse nosečnice pa tudi njihovi part- nerji bi se zato morali odpovedati kajenju, saj ima otrok pravico živeti v zdravem okolju, brez pasivnega okolja. Da kajenje med nosečnostjo škodi plodu, dokazuje tudi statistika, saj so novorojenčki kadilk praviloma lažji od ostalih novorojenčkov. Eden od poudarkov nacionalne konference je bil, da je družina temelj zdravega življenja in oblikovanja življenjskega stila otrok. K. R. STI3=y\R m akna in vrata ŠTORE, tel. 03/780 55 80 faks: 780 55 95 www.stoparlbdesign.si Imamo,kar iščete, naredimo,kakor želite 1 PROIZVODNI PROGRAM: Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868 NOVO - vodne stiskalnice za sadje INOX sodi zs vino • INOX mlini za grozdja • INOX mlini za Jabolka november2004 Občina Žalec Strankam prijaznejši prostori V osrednji upravni stavbi v Žalcu, v kateri so poleg žalske občinske uprave prostori Upravne enote Žalec in Davčne uprave, že od septembra potekajo gradbena dela. Investitor je Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije, ki bo po kar nekajletnem nezadovoljstvu strank Upravne enote nad čakanjem po hodnikih uredil nov prostor za poslovanje s strankami. Pobuda za preureditev dvorane v prizidku občinske stavbe v Žalcu za potrebe Upravne enote Žalec je bila dana v letu 2002, pojasnjujejo v V letu 2003 so na Servisu skupnih služb pristopili k izdelavi projektne dokumentacije, izbrali so svetovalni inženiring in nadzor ter konec istega leta pridobili gradbeno dovoljenje za predviden poseg. Občina Žalec je ob tem investitorja oprostila plačila komunalnega prispevka. Tako lani kot letos so med Občino Žalec in Servisom skupnih služb Vlade Republike Slovenije potekali dogovori in usklajevanja v zvezi z brezplačnim prenosom lastninske pravice na delu prostorov sedanje dvorane v prizidku. Dogovorjeno je bilo, da Upravna enota po ureditvi novih prostorov prepusti Občini Nov vhod v Upravno enoto bo s parkirišča za občinsko stavbo. Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije. Sedanji prostori, ki jih uporablja Upravna enota Žalec za delovanje pred okenci, so za tovrstno dejavnost neprimerni, prav tako so zaradi same zasnove objekta, ki je bil projektiran za druge namene, neprimerni za preureditev za izboljšanje delovnih pogojev. Žalec prostore v pritličju levega kraka objekta v izmeri 130 m2, ki jih sedaj uporablja po 103. členu Zakona o upravi Občine Žalec, ki pa v zameno brezplačno prenese lastninsko pravico za dvorano v prizidku v izmeri 230 m2 v last Republike Slovenije za potrebe Upravne enote Žalec. Seveda je bila dogovorjena m OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 9, 3310 Žalec Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju občine Žalec za leto 200$. Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v občini Žalec v letu 2005. Na javni razpis za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna se lahko prijavijo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Žalec; - so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov; - da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter projektov in plan aktivnosti za prihodnje leto. Obrazci za prijavo so na voljo na sedežu občine Žalec (II. nadstropje, soba št. 52), na Žavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a (OE Turizem) in na spletni strani www.zalec.si od 25. novembra 2004 dalje. Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako ”Ne odpiraj -sofinanciranje turističnih programov in projektov 2005” na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 31. decembra 2004. Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do 1. februarja 2005. Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju občine Žalec za leto 2005. Informacije: ZKŠT Žalec, OE turizem, tel. št. 712 12 69 (Potočnik). predkupna pravica Občine Žalec ob eventualni prodaji prostorov. Pogodba je bila podpisana junija letos. Na javnem razpisu za izvedbo del je bilo izbrano podjetje Remont, d. d., iz Celja, s katerim je bila v septembru podpisana pogodba. Nekdanja občinska dvorana v prizidku s spremljajočimi prostori bo preurejena v nov poslovni prostor, urejen za poslovanje s strankami z 11 delovnimi mesti za okenci in dodatnimi petimi delovnimi mesti v zaledju. Nov prostor ima poleg obstoječega vhoda iz občinske poslovne stavbe, ki bo dodatno urejen tudi z dostopom za invalidne osebe, nov vhod iz smeri parkirišč za stavbo. Ob vhodu bo prostor za informacije in prodajo obrazcev. Prostor je enovito zasnovan. V osrednjem delu bo urejen prostor za stranke s sedišči za čakanje. Prostor za poslovanje s strankami je razdeljen v tri skupine, ki imajo urejen dodatni prostor za individualne razgovore. V zaledju so urejene pisarne s petimi delovnimi mesti. Z rekonstrukcijo bodo pridobljeni tudi kletni prostori, v njih pa bo arhivski prostor za potrebe Upravne enote Žalec. Za okenci bo vzpostavljena vertikalna povezava z arhivom preko dvižne ploščadi za arhivsko dokumentacijo in okroglih stopnic. Arhiv bo imel dnevno svetlobo in bo zato v njem možno predvideti dodatno stalno delovno mesto. Že obstoječe sanitarije bodo obnovljene. Ob vhodu v stari del stavbe je predviden prostor za varnostnika, ki bo imel pregled nad celotnim prostorom in prehodom, ki povezuje stari del občinske stavbe s prizidkom. Skupna vrednost investicije je 61 milijonov tolarjev, od tega za grad-benoobrtniška dela 48 milijonov, za opremo 9,5 milijonov, za projektno dokumentacijo 1,4 milijona, ostalo pa se bo porabilo za svetovalni inženiring, razvoj in varnost pri delu oziroma za varnostni načrt. Investicija naj bi bila predvidoma zaključena januarja prihodnje leto. K. R. Rebalans še, sprememba statuta ne Zadnji četrtek v oktobru so se žalski svetniki zbrali na 17. redni seji občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo 15 točk, ker pa je bil oktober mesec požarne varnosti, so sejo pričeli s poročilom poveljnika Občinskega gasilskega poveljstva Žalec Zvoneta Kotnika o delovanju 15 prostovoljnih gasilskih društvih v občini. Sledila je razprava o spremembah in dopolnitvah odloka o letošnjem proračunu občine. Na predlog rebalansa ni bilo vloženega nobenega amandmaja, svetniki, ki so sodelovali v razpravi, pa so v glavnem pojasnjevali razloge, zaradi katerih predloga ne bodo podprli. Rebalans je bil kljub temu potrjen. Z rebalansom se za nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev znižujejo proračunski prihodki, ki znašajo 2.363.700.000 tolarjev. Kot je povedala vodja oddelka za finance Vlasta Simonič, so na podlagi podatkov o dejanski realizaciji prihodkov ocenili, da bo zbranih 20 milijonov tolarjev manj dohodnine, kot so predvidevali, za pol milijona manj naj bi bilo tudi zbranih sredstev od upravnih taks. Po drugi strani se povečujejo prihodki iz naslova davka na dediščine in darila, davka na promet nepremičnin in med drugim tudi davka na dobitke od iger na srečo. Odhodki so se od veljavnega proračuna povečali za 60 milijonov tolarjev, skupaj bodo znašali 2.439-499 000 tolarjev. V razpravi so se proti sprejetju rebalansa izrekli Matjaž Jazbec (zdaj stranka AS), Andrej Križan (Nsi), Jurij Blatnik v imenu svetnikov SDS in Andrej Vengust (LDS). Rebalans, ki je bil v prvi in drugi obravnavi, je bil sprejet s 15 glasovi. Brez razprave so bili v nadaljevanju seje potrjeni pravilniki o sofinanciranju programov in projektov s področja turizma, ljubiteljske kulture in drugih kulturnih projektov. Sledila je obravnava spremembe statuta občine, s katero naj bi spremenili določilo, da župan opravlja funkcijo poklicno. Tako določilo ni v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, ki daje možnost za poklicno ah nepoklicno županovanje. Spremembo statuta je komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta predlagala zaradi izvolitve župana Lojzeta Posedela v državni zbor. Pri tej točki razprave sicer ni bilo, vendar pa predlog ni bil sprejet, saj pri glasovanju ni bilo prisotnih dovolj svetnikov. Sprememba statuta namreč zahteva dvotretjinsko večino, to je najmanj 20 od 29 svetnikov. Župan je po seji povedal, da bo ne glede na dogajanje na seji poklicni poslanec in nepoklicni župan. Na zadnji seji občinskega sveta so se tudi žalski svetniki strinjali z nakupom nakladalca odpadkov iz sredstev takse zaradi odlaganja odpadkov, ki ga bodo kupile Javne naprave, d. 0. o., Celje. Soglasno so sklenili, da za gradnjo večnamenskega športnega objekta v žalskem športnem centru ni potrebno plačati prispevka za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, z manj glasovi pa so oprostitev tega plačila potrdili tudi za javni zavod Žalske lekarne, ki je obnovil in nekoliko razširil svoje prostore. Iz sredstev proračunske rezerve so svetniki namenili še dobrih 108 tisoč tolarjev za povrnitev stroškov prevoza pitne vode. K. R. Še eno parkirišče Namesto hiše bo parkirišče. Kljub temu da je bilo v zadnjih letih okoli občinske stavbe v Žalcu zgrajenih več parkirišč, je predvsem ob uradnih urah upravne enote težko dobiti prosto parkirno mesto. Občina Žalec se je odločila za izgradnjo še enega parkirišča. Novo parkirišče bo za občinsko stavbo, ob novem objektu, v katerem je VDC. Z gradnjo bodo pričeli spomladi prihodnje leto, denar za to pa bo zagotovljen v naslednjem proračunu. Hiša, ki je stala na mestu bodočega parkirišča s 45 parkirnimi mesti, pa je že porušena. K. R. V zadnjem letu so zelene površine v mestu Žalec lepo urejene in v ponos vsem. Tako je menilo tudi podjetje TEHNOS, d. o. o., iz Žalca in se odločilo, da Občini Žalec oz. Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, Enoti za urejanje javnih površin, izroči nujno potrebno opremo, Mulčer MU 120, in tako prispeva svoj delež k urejenosti mesta. Družbi TEHNOS, d. o. o., Cesta ob že-leznici 1, Žalec, in direktorju gospodu Antonu Kisovarju se za donacijo iskreno zahvaljujemo. Občina Žalec Župan Lojze Posedel Jutri zasedanje žalskih svetnikov Jutri se bodo ponovno na seji občinskega sveta sestali svetniki občine Žalec. 18. seja se bo pričela s predstavitvijo filma o rekonstrukciji kapele v Novem Celju, vseh točk pa bo predvidoma 18. Med drugim bo v prvi obravnavi predlog odloka o proračunu občine Žalec za leto 2005. Ponovno je na dnevnem redu predlog spremembe statuta občine, svetniki bodo obravnavali tudi soglasje k finančni obveznosti za Glasbeno šolo Risto Savin Žalec in predlog sprememb odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanju kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Predlagane bodo tudi nove cene programov predšolske vzgoje v Vrtcih občine Žalec. K. R. Za podeželje Tudi Občina Žalec je pristopila k pripravi regijskega razvojnega programa podeželja. V letošnjem proračunu je za izdelavo tega razvojnega doku- menta namenila 3.380.000 tolarjev. V razvojnem programu podežlja bo oblikovana skupna vizija podeželja v Spodnji Savinjski dolini. V okviru priprave tega dokumenta bodo razvili posamične in skupne razvojne projekte, s katerimi se bo izvajala ta vizija. Na postavki kmetijstvo je predvideno tudi sofinanciranje izobraževanj, ki jih morajo kmetje opraviti pred registracijo dejavnosti, sofinanciran- je predavanj s področja predelave doma pridelanih proizvodov, pospeševanja prodaje na domu in nadaljevanje dela na področju turistične ponudbe na kmetijah. Na tej postavki so se sredstva z rebalanom nekoliko znižala zaradi manjšega števila vlog od pričakovanega. K. R. Občina Žalec november2004 Vrbenčani praznovali Predsednik KS Vrbje Dušan Pungartnik podeljuje priznanja letošnjim dobitnikom priznanj. X Krajevni skupnosti Vrbje praznujejo krajevni praznik 11. novembra v spomin na obdobje druge svetovne vojne, ko je bila ustanovljena OF in požgana Debičeva domačija, in v spomin na leto 1980, ko so krajani na referendumu izglasovali svojo krajevno skupnost. Program prireditev je potekal ves teden. Praznovanje so pričeli z odprtjem razstave pokalov športnega pilota Leona Bauerja, sledilo je srečanje krajanov, starih 65 in več let, nato so pripravili slavnostno sejo s podelitvijo priznanj, gostili gledališko skupino KUD Dekani z delom Sreča iz Salomonovega oglasnika in pripravili razstavo ter pokušnjo kmečkih in drugih dobrot. Domači gasilci so se še posebej veselili nove gasilske brizgalne, praznovanje krajevnega praznika pa so zaključili z veselim martinovanjem. Slavnostna seja je, kot vse druge prireditve, potekala v dvorani Doma krajanov. Med drugim so se seje udeležili župan in podžupan občine Žalec Lojze Posedel in Janko Kos ter predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti. O opravljenem delu je govoril predsednik sveta KS Vrbje Dušan Pungartnik. Po njegovih besedah na komunalnem področju v letu, ki se izteka, ni bilo večjih posegov, saj so v preteklih letih naredili veliko, tako da jim je marsikdo zavidal. Nepošteno in nerealno bi bilo, je med drugim dejal Dušan Pungartnik, da bi tudi v tem letu od občine zahtevali večja sredstva za tovrstne investicije, saj vedo, da so z njihovo pomočjo na komunalnem področju med najbolj urejenimi krajevnimi skupnostmi v občini Žalec. Kljub temu pa niso držah križem rok. Obnovljena je bila brežina Savinje v skupni dolžini 660 metrov, s čimer se je verjetnost poplav zelo zmanjšala. S sredstvi občinskega proračuna so v centru vasi uredili vaški vodnjak, v območju naravnega rezervata Ribnika Vrbje so postavili usmerjevalne table ekološke učne poti, obnovili del ceste mimo Doma krajanov, izdelana pa je bila tudi projektna dokumentacija za izgradnjo pločnika v smeri proti Žalcu. 0 delu posameznih društev so na kratko poročali njihovi predsedniki. Sledila je podelitev priznanj krajevne skupnosti. Tokrat so priznanja prejeli Ernest Šari ah, Olga Kranjc in Majda Jurač. Knjižne nagrade je prejela ekipa članic Društva upokojencev Vrbje, ki je ponovno zmagala na državnem tekmovanju v streljanju z zračno puško. Ekipo so sestavljale Pavlina Glušič, Karolina Ferme, Romana Jurhar in Tilka Breznik. V kulturnem programu so nastopih učenci žalske prve osnovne šole. T. Tavčar Svetniška pisarna v Kasazah MatjažJazbec Poslanskih pisarn smo državljani vajeni, svetniških pa ni prav veliko. Za odprtje svetniške pisarne se je prejšnji mesec odločil Matjaž Jazbec, ki je postal občinski svetnik na listi SMS, na zadnjih poslanskih volitvah pa je nastopil kot kandidat stranke AS, čeprav formalno ni član nobene stranke. "Za odprtje svetniške pisarne sem se odločil, ker si žehm na tak način večjega sodelovanja z občankami in občani. Žehm prisluhniti njihovim problemom, pobudam in predlogom. Občinski svetnik naj bi zastopal interese ljudi iz okolja, iz katerega prihaja v občinski svet, pri tem pa je seveda potrebno dobro poznavanje problematike vseh krajevnih skupnosti v občini. Zaenkrat sem zadovoljen z obiskom v svetniški pisarni in mislim, da je vse probleme lažje reševati v pisarni, kjer si lahko vzamem za vsakega več časa, kot če se o Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Žalec Občina Žalec objavlja javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Žalec, ki jo bo v letu 2005 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna. 1. Predmet razpisa in razpisna področja Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih dejavnosti: A. redna dejavnost društev oz. njihovih sekcij, ki zajemajo naslednje skupine: a) vokalno glasbena dejavnost; b) instrumentalno glasbena dejavnost, c) dejavnost gledaliških skupin, č) dejavnostlutkovnih skupin, d) dejavnost plesnih skupin in mažorete, e) dejavnost likovnih skupin, f) dejavnost šolskih kulturnih društev, g) jubileji društev in skupin, h) organizacija in izvedba prireditev ali projektov občinskega pomenat i) posebni dosežki skupin, B. redno vzdrževanje društvenih prostorov, C. investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. 2. Pogoji Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo kultura društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ki so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem razpisu. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Žalec, • da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino (izjema so šolska kulturna društva, katerih člani ne plačujejo članarine) in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in orga- nizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o reali- zaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto, » da izpolnjujejo pogoje tega razpisa.. 3. Okvirna vrednost sredstev po razpisnih področjih A. redna dejavnost društev, zvez: 10.000.000,00 SIT. B. redno vzdrževanje društvenih prostorov: 3.000.000,00 SIT. C. investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme: 3.000.000,00 SIT. 4. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2005. 5. Razpisni rok Razpis se prične 24. 11. 2004 in zaključi 27.12. 2004. 6. Način dostave predlogov Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako "Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj” na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec najkasneje do: 27. 12. 2004 Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 27. 12. 2004 oz. do tega dne ni bila predložena na zavod. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: - ki jih ni vložila upravičena oseba; - prepozne vloge. 7. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-mall: zkst.kultura@siol.net. 8. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa; - prijavne obrazce za posamezno razpisno področje; Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, med uradnimi urami (ponedeljek, četrtek od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, torek, sreda od 8. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure) ah po pošti na pisno zahtevo predlagatelja v času razpisnega roka oz. po e-mailu. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh ZKST: http://www.zavod-kstz.si/ 9. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru Odpiranje vlog bo januarja 2005. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v občini Žalec Občina Žalec objavlja javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v občini Žalec, ki jih bo v letu 2005 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna. 1. Predmet razpisa in razpisna področja Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov iz naslednjih področij dejavnosti: • založništvo: knjige, drugi projekti; • glasba: produkcija, drugi projekti; • uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti; • vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti; • radijski in televizijski kulturno - umetniški projekti; • varstvo kulturne dediščine. 2. Pogoji Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: a) da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo (za pravne osebe), b) da imajo sedež v občini Žalec, razen častnih občanov občine Žalec, c) da izpolnjujejo kriterije iz tega pravilnika, č) da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta. d) za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk b), c) in č), da so lastniki ali upravljalci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. 3. Okvirna vrednost sredstev po razpisnih področjih Okvirna vrednost sredstev za projekte javnega razpisa s kulturnih področij za leto 2005 je 2.000.000,00 SIT. 4. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2005. 5. Razpisni rok Razpis se prične 24. 11. 2004 in je odprt do porabe sredstev. 6. Način dostave predlogov Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako "Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec - ne odpiraj” na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Za prvo odpiranje vlog se le te pošljejo na zgornji naslov najkasneje do: 27. 12. 2004 . Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: ki jih ni vložila upravičena oseba. 7. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-mail: zkst.kultura@siol.net. 8. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa; - prijavne obrazce za posamezno razpisno področje; Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, med uradnimi urami (ponedeljek, četrtek: od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, torek, sreda: od 8. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure) ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja v času razpisnega roka oz. po e-mailu. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh ZKŠT: http://www.zavod-kstz.si/ 9. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru Prvo odpiranje vlog bo januarja 2005. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. določeni zadevi pogovarjamo ob bežnih srečanjih,” je svojo odločitev pojasnil Matjaž Jazbec in dodal: ”V svetniški pisarni so mi že sedaj ponudili pomoč svetniki, s katerimi dobro sodelujem pri delu občinskega sveta. Za rešitev problemov, pri katerih bo potrebna strokovna pomoč, pa bomo povprašali strokovnjake za posamezna področja.” Matjaž Jazbec ne skriva svoje ambicije postati župan občine. Je pa tudi glavni pobudnik za pripravo tiskovne konference, ki je bila včeraj dopoldne v žalskem hotelu. Kot so zapisali v vabilu, bodo občinski svet- niki SDS, N.Si, SLS in neodvisni svetnik predstavili opozicijo, podah svoj pogled na sprejet rebalans proračuna za leto 2004, govorih o domnevnih kadrovskih nepravilnostih v občini in nepravilnostih v zvezi z naročili male vrednosti. "Po dveh letih delovanja občinskega sveta v tem mandatu se nam zdi primemo, da javnost seznanimo z načinom dela in našimi pogledi na določene stvari, ki so bile narejene v občini Žalec,” je pripravo tiskovne konference komentiral Matjaž Jazbec. K. R. november2004 Občine Šola v Taboru končno v gradnji Želja občanov občine Tabor po možnosti šestletnega šolanja v njihovem kraju se uresničuje. Pred nedavnim so namreč na prostoru ob dosedanji osnovni šoli in vrtcu ter Domu krajanov zabrneli gradbeni stroji. Gradbena dela izvaja gradbeno podjetje CMCelje, ki je bilo izbrano na osnovi razpisa. Vrednost del z vsemi instalacijami in z zunanjo ureditvijo znaša 248 milijonov tolarjev, preostalih 52 milijonov od skupnih 320 milijonov vrednosti investicije pa je namenjenih notranji opremi. Ob vseh zapletih, ki so spremljali projekt, bi se prav lahko zgodilo, da do investicije letos še ne bi prišlo in tako bi bilo izgubljenih 35 milijonov finančnih sredstev, ki jih je za letošnje leto za ta projekt namenilo šolsko ministrstvo. Da se to ni zgodilo in je investicija še pravočasno stekla, bi se najbrž veljalo zahvaliti županu Vilku Jazbinšku, ki je našel rešitev za finančno pokritje investicije, ki je tako rekoč unikatni primer pri izgradnji objektov, sofinanciranih s strani države. "Projekt gradnje prizidka podružnične šole in vrtca je, glede na to, da je projekt vreden okrog 320 milijonov, kar predstavlja dvakratni proračun občine Tabor, spremljala zelo burna situacija. V tem pogledu smo skorajda unikatni primer, ker se lotevamo tako zahtevnega projekta s tako majhnim proračunom. Pogajanje, ki je trajalo dobrih šest mesecev z Ministrstvom za šolstvo in z Ministrstvom za finance, je rodilo uspeh. Našli smo kar dobro harmonijo z Ministrstvom za šolstvo, ki pokriva polovico inves- ticije. Drugo polovico pa smo s spretno finančno konstrukcijo uspeli dogovoriti tudi z Ministrstvom za finance.” Glavni problem je, pravi Vilko Jazbinšek, da je zakonodaja v Zakonu o financiranju občin in Zakonu o javnih financah prilagojena večjim občinam in je tako velik projekt težko speljati skozi določila zakonodaje. ”Po uskladitvi, kar nam je uspelo šele po osmih novelacijah investicijskega projekta, smo dobili dokončno obliko celome finančne konstrukcije. Skoraj nas je povozil čas, kajti v programu financiranja iz naslova državnega proračuna je bilo že leto 2004. Lahko bi se zgodilo, da bi bila sredstva, planirana za leto 2004, izgubljena. Če namreč ne uspeš vseh aktivnosti izpeljati do izdaje prve fakture, to je do konca oktobra, potem je denar, ki je bil planiran za tekoče leto, izgubljen. Izgleda, da so nam bile zvezde naklonjene in da smo, malce morda tudi zaradi predvolilne mrzlice, imeli to srečo, da smo uspeli pravočasno skleniti izvajalsko pogodbo. Sedaj vse teče po načrtu. Če bo šlo vse tako, kot je zastavljeno, bo konec leta objekt že pod streho. V kolikor nam bo naklonjena Uidi zima, ni bojazni, da ne bi ujeli vseh rokov oziroma načrtov in ob vstopu v novo šolsko leto objekt tudi slovesno predali namenu,” dodaja župan Vilko Jazbinšek. Objekt s podružnično šestletno osnovno šolo in obnovljenim vrtcem s tremi oddelki je že realnost. Kot pravi Jazbinšek, bodo hkrati poskrbeli tudi za ustrezno adaptacijo Doma krajanov, ki služi kot telovadnica in tudi kot kulturni hram celome občine. Poskrbeli bodo za športni park z dvema dodatnima igriščema in urejenimi parkirnimi prostori. Vilko Jazbinšek je pojasnil, kako je izdelana finančna konstrukcija izgradnje objekta, ki bi ga kot majhna občina brez finančnega najema težko izpeljali. ’’Finančna konstrukcija predstavlja neke vrste unikatni izdelek in je tudi rezultat pogajanj finančnega ministrstva z vodstvom občine. Finančno ministrstvo, ki ima izkušnje na področju srednješolskega investiranja, predvsem financiranja v športne objekte s tako imenovanim finančnim najemom, je predlagalo, da nepokriti del investicije realiziramo tudi mi. Namreč s klasičnim zadolževanjem, s kreditom, si mala občina ne more pomagati, ker zakonodaja dovoljuje največ le 10-odstotni delež zadolženosti glede na proračun. To pomeni, da bi lahko dobili samo 15 milijonov kredita, za katerega pa občina ne more več zaprositi, saj ima kredit že iz preteklega obdobja. Pa tudi sicer si pri tako obsežni investiciji ne bi mogli veliko pomagati s 15 milijoni. Finančni najem ima sicer značilnost kredita, vendar se to ne šteje kot kreditiranje, zato je zakon omogočal, da smo izdelali svojstveno finančno konstrukcijo. V letu 2004, 2005 in 2006 bomo vložili približno 100 milijonov, država pa nekaj manj kot 170 milijonov tolarjev, preostanek, okrog 50 milijonov, pa lahko občina odplačuje preko finančnega najema finančni instituciji. Kar pomeni, da ni dolžna izvajalcu, ampak finančni instituciji. Občinski proračun se bremeni le v višini 3 milijonov na leto in to v razdobju 15 let. Vendar moram takoj omeniti, da je takšna pogodba samo v startu. Finančni najem se lahko tudi predčasno poplača. V startu je bilo potrebno skleniti pogodbo, ker je tudi zahtevek finančnega ministrstva za finančni najem takšen, da letna vsota anuitet ne sme presegati treh odstotkov proračuna. To pa v našem primeru pomeni 15-letno obdobje. Sicer pa bomo pravnomočno to pogodbo podpisali šele ob prevzemu objekta.” D. Naraglav Gradnja šestletne osnovne šole in vrtca je v polnem zamahu. Sprejeta energetska zasnova občine Braslovče Občina Braslovče je naročila izdelavo energetske zasnove za celotno občino. Delo je poverila izvajalcu, podjetju POP, d. o. o., iz Velenja, ki je bila izbrano na osnovi sprejetih ponudb. Izdelavo te naloge je sofinanciralo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo preko Agencije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije iz Ljubljane. Lokalne skupnosti so s svojo samostojnostjo pridobile veliko pravic in tudi dolžnosti. V skladu z energetskim zakonom morajo občine izdelati energetske zasnove in vanje zajeti celovito energetsko in okoljsko strategijo. ’’Lokalni energetski koncept je koncept razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije, uporabo obnovljivih virov energije in odpadkov,” definira energetsko zasnovo (EZ) člen omenjenega zakona. Dopolnjeni zakon s spremembami in dopolnitvami pa prinaša med drugim tudi to, da je postala EZ obvezna za vse lokalne skupnosti. Te naloge se je lotila tudi občina Braslovče. Nalogo, ki jo je izdelalo velenjsko podjetje POP, d. o. o., je na seji svetnikom predstavil Branko Ceglič. Naloga vsebuje naslednje faze: analizo obstoječega stanja, predlog ukrepov, programov ali projektov, akcijski program in napotke za sistematično izvajanje energetske zasnove občine. Energetska zasnova občine je torej izdelana z namenom, da se ugotovi obstoječe stanje v oskrbi in predvidijo možni ukrepi, ki upoštevajo tudi napovedi razvoja občine in predlagajo najučinkovitejše rešitve za zmanjšanje rabe energije, zmanjšanje emisij in uvedbo obnovljivih virov energije. Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente uskladiti z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Glavni cilj priprave in izdelave energetske zasnove občine je torej oblikovanje temeljnega planskega in delovnega dokumenta za oblikovanje enotne politike občine na področju oskrbe in rabe vseh vrst energij. Aktivnosti morajo biti usmerjene prvenstveno v ugotavljanje obstoječega stanja in oblikovanje baze podatkov, ki so pomembni za spremljanje ob izvajanju programov in odločitev, presojo in izbiro možnih scenarijev, kratkoročno in dolgoročno energetsko oskrbo, pregled možnosti za učinkovitejšo rabo energije, pregled možnosti za decentralizirano energetsko oskrbo (soproizvodnjo toplote in električne energije), izkoriščanje obnovljivih virov in podobno. Občina Braslovče je na področju oskrbe z energijo urejena povsem lokalno. Izjema je oskrba z električno energijo, ki jo zagotavlja Elektro Celje. Dosedanja oskrba z energijo za ogrevanje, tehnologijo in pripravo sanitarne tople vode je individualna in neurejena. Uporabljajo se vsi konvertibilni energenti. Največji delež ima kurilno olje, sledijo mu trda goriva. Plinske mreže za zemeljski plin ni, vendar obstajajo interesi zanjo tako med dobavitelji kot uporabniki. Lokalnih virov energije ni, oziroma se ne izrabljajo. Potencial vodne energije predstavlja reka Savinja, ki teče po vzhodni meji občine, in umetni kanal Struga, ki je speljan iz Savinje od zgornjega jeza v Letušu skozi naselje Male Braslovče, Presarje in se izliva nazaj v reko Savinjo malo nad vasjo Parižlje. Do konca petdesetih let se je vodna energija umetnega kanala izrabljala za pogone vodnih koles in turbin na treh mlinih, treh manjših hidroelektrarnah in žagi. Danes na vodnem kanalu ne obratuje niti en pogon več. Druge vodne vire v občini predstavljajo tudi potoki Boljska, Konjščica, Trebnik in Tmavca. Bioplin pridobivajo in izrabljajo na farmi Flere v Letušu, kjer sta vgrajena dva plinska motorja moči 60 KW, ki proizvajata toplotno in električno energijo za lastne potrebe kmetije in prodajo v omrežje. To je prvi zasebni sistem na bioplin v kmetijstvu v Sloveniji. Možnosti za komercialno izrabo bioplina so na kmetijah z več kot 30 glav goveje živine. Velik potencial je tudi lesna biomasa, saj je pogozdenost občine Braslovče 56-odstotna, in sončna energija, za katero je na voljo letno okoli 41,7 jasnih dni oziroma I960 ur obsevanja. Sonce je torej med največjimi potenciali tako med lokalnimi kot obnovljivimi viri energije. Izračuni o pridobljeni sončni energiji letno na površini občine kažejo podatek 7,1.10 MWh, kar je 800-krat več, kot porabijo vsi porabniki v enem letu. Med predlogi ukrepov za zmanjšanje rabe vseh vrst energije pa je v javnem sektorju in gospodarstvu najbolj aktualen predlog za uvedbo daljinskega ogrevanja okoliških naselij iz kotlarne na lesno biomaso podjetja Lumar na Gomilskem, ki je že zgrajena. T. Tavčar Braslovška šola najbolj urejena Del poslopja OŠ Braslovče in ravnatelj Emil Ribič Tudi letos je Osnovna šola Braslovče sodelovala v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa, urejena in gostoljubna. Z uspehom so več kot zadovoljni, saj so med slovenskimi šolami osvojili prvo mesto. Že 27 let posvečajo posebno skrb vzgoji učencev, da je lepo urejen šolski prostor odvisen predvsem od ravnanja učencev. Skladnost zunanje ureditve, prijaznost notranjščine šole in sodobno opremljene učilnice dajejo pogoje za sproščeno, humano in strokovno delo pri pouku in krožkih. Krona dolgoletnega prizadevanja vseh zaposlenih in vseh generacij učencev je letošnje priznanje Turistične zveze Slovenije, ki je šoli Braslovče v Tržiču, kjer je potekala letošnja slovesnost, podelila prvo mesto za urejenost in gostoljubnost v kategoriji osnovnih šol Slovenije. T. Tavčar O prostorski strategiji S seje občinskega sveta Svetniki občine Braslovče so se sestali na 16. redni seji občinskega sveta. Na začetku so z dnevnega reda črtali točko o nakupu specialnega gasilskega vozila in dali predlog na obravnavo pristojni komisiji. Predlog o umiku je dal nestrankarski svetnik Jože Završnik. Nato so svetniki že drugič razpravljali o sprejemu energetske zasnove občine Braslovče. Po krajši obrazložitvi župana Marka Balanta je o tem svetnike podrobneje seznanil Branko Ceglič iz podjetja POP iz Velenja, ki je pripravilo končno poročilo izvedbe tega projekta. Po dokaj dolgi razpravi so svetniki sprejeli energetsko zasnovo in občinsko upravo zadolžili, da čimprej informira občane. V nadaljevanju so svetniki potrdili prodajo dveh zemljišč v Šmatevžu in zamenjavo zemljišča v Letušu. Po daljši razpravi so potrdili tudi investicijo v sanacijo strehe na Domu krajanov Gomilsko in nakup komunalnega traktorja. Razprava in sprejem sklepa o pristopu k sprejemu strategije občine Braslovče in prostorskega reda občine Braslovče pa je potekala kar precej časa. Pobudo članom občinskega sveta za sprejem sklepa o začetku postopka za sprejem strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Braslovče je dal župan Marko Balant. V skladu z Zakonom o urejanju prostora in s sprejemom nove prostorske strategije RS, z dne 17. 7. 2004, mora občina uskladiti svoje predpise na področju urejanja prostora z državnimi izhodišči, in sicer najkasneje v treh letih po sprejemu državne strategije. Glede na zahtevnost in obsežnost je možno predvideti, da je take dokumente v občini Braslovče ob upoštevanju dogovorjenega sodelovanja in doslednega spoštovanja roka izvesti v 15 mesecih od uvedbe strokovnih izvajalcev v delo. Stroški ne bodo majhni. Tako bi za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine porabili okrog 15 milijonov tolarjev, za izdelavo prostorskega reda pa 12 milijonov tolarjev. Stroške za pripravo in izdelavo bi lahko planirali za dve proračunski leti (2005 in 2006). T. T. Občine november2004 Predstavljen proračun za leto 2005 Priznanja za najlepše Za prijeten zaključek večera so poskrbele tudi članice Društva podeželskih žena občine Prebold. V začetku novembra je bila v Preboldu 22. redna seja občinskega sveta občine Prebold. Svetniki so v javno obravnavo dali predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Prebold, pa tudi predlog odloka o proračunu za leto 2004, ki je bil občanom predstavljen prejšnji teden na javni razpravi v preboldski dvorani. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih je izvedbeni prostorski akt, ki temelji na izhodiščih nedavno sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine. PUP obsega celotno območje občine, ki je razdeljeno na štiri morfološke celote: Prebold, Latkovavas, severni nižinski del in južni hriboviti del. Izvzeta so območja, ki jih urejajo lokacijski načrti oziroma je zanje predvidena ureditev z lokacijskimi načrti (Gradnja Žalec, Cestna baza, Pod graščino, Kovačev hrib, dve območji Veltraga, cona SOC in Krožišče). Izvzeta so tudi območja nahajališč mineralnih surovin (v Marija Reki). Sledila je prva obravnava predloga proračuna za leto 2005. Predlog predvideva 572.725.000 tolarjev vseh prihodkov, planirani odhodki pa znašajo 571.725.000 tolarjev, kar je 88 odstotkov vseh odhodkov letošnjega proračuna. Župan Vinko Debelak je med drugim poudaril ugotovitev, da tekoče proračunske potrebe naraščajo hitreje kot Program izgradnje kanalizacije v občini Prebold, ki se je začel izvajati pred dvema letoma, se izvaja po načrtu. V Učenci in kolektiv osnovne šole z vrtcem Polzela pripravljajo v petek, 26. novembra, ob 17. proračunski prihodki, razlogi za to pa so po njegovem mnenju v določanju nekaterih stroškov na ravni države brez ustreznega premisleka in gospodarske osnove (npr. plače v javnih zavodih), prenos vedno večjih obveznosti na občine (socialne pomoči in zavarovanje brezposelnih, devetletka, vzdrževanje regionalnih cest skozi naselja). Seveda je razlog tudi dosežen standard v nekaterih lokalnih skupnostih, ki pa ga je vse težje vzdrževati (draga oprema, veliko število organizacij). Za razliko od prejšnjih let naslednje leto občinski proračun ne bo več razpolagal s presežki proračunov iz preteklih let. Tudi preboldski svetniki so potrdili sklep, da lahko Javne naprave Celje iz sredstev takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov za leto 2004 kupijo nakladalec odpadkov kot del infrastrukture odlagališča Bukovžlak. Zatem so obravnavali predlog šestih pristopnih pogodb k sofinanciranju regijskih projektov. Projekti, ki naj bi jih občina Prebold sofinancirala v letu 2005 so: Uporaba ekoremediacij za zaščito in obnovo okolja, Razvoj sistema kooperativ in mrežne povezanosti podeželskih razvojnih jeder, Priprava programskih in investicijskih projektov kulturne in etnološke dediščine Savinjske regije za vključitev v mednarodne povezave in projekte, Regijski štipendijski sklad in Izgradnja poslovnih in industrij- teh dneh končujejo dela v Dolenji vasi, ki je predstavljala precejšen finančni zalogaj in dokaj zahtevne posege, saj so uri v dvorani Kulturnega doma na Polzeli dobrodelni koncert Darujte v sklad Otroci otrokom in za mlade skih con Savinjske regije z modelom regijskega konzorcija con. Poleg občine je podpisnica pogodbe Regionalna razvojna agencija Celje, ki pripravlja vse omenjene projekte, financirah pa se bodo iz treh virov: sredstev države, regije in občin. Najbolj vroča razprava preboldskih svetnikov na seji je bila ob koncu, ko so razpravljali o prevzemu novozgrajene kanalizacije v Dolenji vasi v upravljanje Javnega komunalnega podjetja Žalec. Pred prevzemom mora namreč občina naročiti uradno cenitev kanalizacije, ki bo osnovna za pogodbo o prenosu. Tildi priključevanje porabnikov na kanalizacijo ne bo enostavno. Kot je zapisal direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, krajani povsod po dolini pred priklopom plačajo poho vrednost prispevka, saj se je v nasprotnem primeru večkrat zgodilo, da prispevka po priklopu niso hoteli plačati. Obročno odplačevanje prispevka komunalnemu podjetju povzroča dodatne stroške pri obračunavanju. Prispevek je sicer proračunski vir, ki so ga občine do sedaj povsod, kjer je bilo možno obročno odplačevanje, pobirale same. Sploh pa se bodo lahko krajani Dolenje vasi začeli na kanalizacijo priključevati šele takrat, ko bo leta povezana na dolinski kolektor (in s tem na čistilno napravo Kasaze) ah pa bo že delovala začasna čistilna naprava na območju občine. Ker bodo občani s priključitvijo na kanalizacijo ukinili greznice, poti nazaj ne bo več. Javno komunalno podjetje tudi trdi, da cena čiščenja v začasni čistilni napravi na koncu kanahzacije ne more biti in ne bo enaka kot je cena za čiščenje v čistilni napravi Kasaze, ampak bo višja. K. R. sočasno gradili pločnik in obnavljali oziroma zamenjevali vodovodno omrežje. Prav tako pa je bilo potrebno opraviti še več drugih del vključno z asfaltiranjem ceste, saj večina kanalizacijskega voda, vodovoda in plina poteka pod ali ob robu cestišča. Vsa kanalizacijska dela se izvajajo v višini letno sprejete kvote. Za letos je ta znašala 94 milijonov tolarjev in bo z dokončanjem del v Dolenji vasi tudi porabljena. V prihodnjem letu bodo nadaljevali z deh v Kaplji vasi. Kot pravi župan Vinko Debelak, pa naj bi z deli pričeli tudi v Latkovi vasi in Sv. Lovrencu in tako v skladu s sprejetim programom izgradnje kanalizacije v občini Prebold le-tega do konca leta 2007 tudi uresničili. pevske talente. V programu bodo sodelovali učenci osnovne šole in vrtca s pevskimi zbori, solisti, plesna skupina in mladi književniki, pianist Primož Mavrič in solist Sebastjan Podbregar. Dve uri pred koncertom bodo učenci na stojnicah prodajali svoje izdelke. Zbrani denar bodo namenili za sklad Otroci otrokom. T. T. V Dvorani Zadružnega doma Prebold je potekala zaključna prireditev občinske akcije Naš kraj lep in urejen, ki sodi v sklop vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije. Z akcijo so v občini Prebold pričeli v mesecu maju, ko so organizirali cvetlično tržnico, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja. Občina Prebold je bone tudi letos poslala v vsa gospodinjstva z namenom, da bi tudi na ta način spodbudila svoje občane k lepši ureditvi domov in vasi in s tem celotne podobe občine. Posebna komisija si je dvakrat ogledala vse vasi in posamezne hiše, kmetije in gasilske domove. Zaključno slovesnost s podelitvijo priznanj so pričele Frajlice iz Marija Reke, ki so zaigrale in zapele pesem Stara domačija in Ti, ti, ti navihanka. Sledile so glasbene in pevske točke mladih iz vseh vasi občine Prebold. Pozdrav je vsem prisotnim najprej izrekla Nuša Dvoršek, ki je prireditev tudi povezovala, zatem pa je zbrane nagovoril župan občine Prebold Vinko Debelak. V svojem nagovoru je izrazil veliko zadovoljstvo nad uspešno izpeljano akcijo. Vsem nagrajencem je izrekel čestitke in jim Potem ko je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ugotovitvi usklajenosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Polzela z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije, je Občina Polzela s tem dokumentom dobila možnost oblikovanja prostorske politike. To pomeni povečanje obstoječih poselitvenih območij vključno s prometno ureditvijo, oblikovati in urediti območje obrti, industrije in servisne dejavnosti ter zgraditi rekreacijska območja ob Savinji. V okviru oblikovanja prostorske politike je tudi predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ločica pri Polzeli. V ta namen je župan občine Polzela Ljubo Žnidar sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega zaželel, da bi Uidi v bodoče z veseljem skrbeli za svoje bivalno okolje. Besedam župana se je pridružila tudi predsednica ocenjevalne komisije Vilma Jeromelj in spregovorila tudi o poteku akcije in samem ocenjevanju, ki je bilo precej težavno, saj se je bilo med lepo urejenimi hišami, kmetijami, vasmi... težko odločiti za najlepšo. Za najlepše urejeno hišo z vrtom so priznanja prejeli Biba in Franc Rezar iz Dolenje vasi, Sonja Povše iz Kaplje vasi, Majda in Stane Kropivšek iz Latkove vasi, Jure Artelj iz Marija Reke, Mira in Jože Govedič iz Matk, Vladka in Brane Kruleč iz Prebolda, načrta Ločica pri Polzela II. faza, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje in je bil javno razgrnjen do 25. oktobra. V času javne razgrnitve so fizične in pravne osebe lahko podale svoje pripombe oziroma predloge. Teh je kar precej, obravnaval pa jih bo občinski svet. Območje predstavlja pretežno nepozidano površino, ki je v naravi omejena na zahodu z bregom Savinje, na severu in jugu z obstoječo pozidavo stanovanjskih objektov, na vzhodu z obstoječo pozidavo objektov ob lokalni cesti Breg-Ločica ob Savinji. Območje sprememb in dopolnite zazidalnega načrta obsega tri prostorsko ločena območja na levem bregu Savinje. Lega območja ima vse lastnosti podeželskih stanovanjskih območij. Predvidena pozidava predstavlja možnosti realizacije večjih stanovanjskih objektov na večjih parcelah. Predvidena je gradnja 26 enodružinskih stanovanj- Meta in Bogdan Kočevar iz Sv. Lovrenca ter Marija in Rafko Končina iz Šešč. Za najlepše urejeno kmetijo so priznanje prejele kmetija Milana Škorjanca iz Dolenje vasi, kmetija Kukovnikovih iz Kaplje vasi, kmetija Zmrzlakovih iz Latkove vasi, kmetija Anice in Ivana Hribarja iz Marija Reke, kmetija Ramšakovih iz Matk, kmetija Brinarjevih iz Sv. Lovrenca in kmetija Cijan - Lipušek iz Šešč. Za najlepšo vas - zaselek je komisija tokrat proglasila Latkovo vas - Mačkovo ulico. Med gasilskimi domovi je naziv najlepši prejel Gasilski dom PGD Latkova vas. Komisija je posebno priznanje podelila tudi Anici Zagožen iz Matk. Priznanja je ob pomoči predstavnikov krajevne noše in predsednice komisije Vilme Jeromel dobitnikom podelil župan Vinko Debelak. V nadaljevanju prireditve so si udeleženci ogledah kratko gledališko črtico domačega pisatelja Janka Kača, ki so jo izvedb člani DPD Svobode Prebold. Sledil je ponovno nastop Frajlic in družabno srečanje v preddverju Dvorane Prebold, kjer je bila na ogled tudi razstava Tomaža Škorjanca z motivi hiš in kmetij, nastalih med ocenjevalnim delom komisije. Stopnišče, preddverje in oder je ta večer lepšalo število raznobarvnih krizantem v lončnicah, ki jih je podarila Renata Menart iz Vrtnarstva Maja iz Arje vasi. D. Naraglav skih hiš, ureditev servisnih cest, dovoznih priključkov in pešdostopov, zelenih površin, dograditev komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, možnost gradnje enostavnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja. Predvidena je klasična ah montažna gradnja 26 prostostoječih stanovanjskih objektov. Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove, naravnani vzporedno na predvidene napajalne ceste. Garaže bodo postavljene ob stanovanjski objekt, podkletitev objektov pa ni možna. Ureditev površin ob vodotoku Savinja zajema obvodni 15-metrski pas z obvodno vegetacijo, ki se obvezno ohranja. Te površine so javne, urediti pa jih bo potrebno s krajinskim načrtom. Na teh površinah ne bo dovoljeno postavljati pomožnih objektov. T. Tavčar Kanalizacija po začrtanem programu V teh dneh se zaključujejo dela v eni izmed ulic v Dolenji vasi. D.N. Dobrodelni koncert V Ločici pri Polzeli več enodružinskih hiš Skupinska slika dobitnikov priznanj november2004 Po DOLINI šširtm Savinjske doline Mi Regijski gasilski kviz Veterani veseli pozornosti Najboljša ekipa v starejši kategoriji je bila ekipa PGD Vransko. V stari telovadnici OŠ Prebold je potekalo letošnje tekmovanje gasilske mladine savinjsko-šaleške regije. Tekmovanja so se udeležili mladi, ki so na tekmovanjih v okviru gasilskih zvez dosegli prva tri mesta v kategoriji mlajših oziroma starejših mladih gasilcev. Skupno se je tekmovanja udeležilo dvaindvajset ekip iz GZ Žalec, GZ Velenje, GZ Zgornja Savinjska dolina in GZ Prebold. Na tekmovanju, ki ga je vodila predsednica mladinske komisije pri Gasilski zvezi Prebold Katarina Grenko, so mladi tekmovali v dveh starostnih kategorijah, in sicer od 7 do 10 let ter od 11 do 14 let. Znanje je ocenjevala posebna komisija, sestavljena iz članov vseh štirih gasilskih zvez. Za pravo navijaško vzdušje so poskrbeli gledalci. Tekmovanje za mlajšo kategorijo je zajemalo teme iz požarne preventive, gasilske abecede, splošnega gasilskega znanja, znanje vezanja vozlov, šaljivo igro in sestavljanje likov. Starejši pa so se namesto v sestavljanju likov pomerili v poznavanju gasilskega orodja. V mlajši kategoriji je prvo mesto osvojila prva ekipa GZ Velenje, drugo mesto je zasedla ekipa Braslovče I., ki je zastopala GZ Žalec, tretje mesto pa si je priborila tretja ekipa GZ Velenje. V starejši kategoriji je prvo mesto zasedla ekipa PGD Vransko iz GZ Žalec, drugo ekipa PGD Gomilsko, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Velenja GZ Velenje. Najboljši iz GZ Prebold so bdi tekmovalci PGD Kaplja vas, ki so se uvrstili na peto mesto, v kategoriji starejših pa je najboljše mesto dosegla ekipa PGD Groblje, ki je pristala na četrtem mestu. D. Naraglav Požar na kmetiji V okviru meseca požarne varnosti je potekala gasilska vaja občinskega poveljstva Braslovče z naslovom Požar na kmetiji Podgorje 2004. Gasilci so prikazali gašenje gospodarskega poslopja in hleva na kmetiji Mogel v Podgorju pri Letušu, potrebno pa je bilo tudi varovati sosednje stanovanjske objekte na kmetiji. Za gašenje požara so se pripravili in razvili tudi notranji napad z uporabo izolimih dihalnih aparatov. Dodatno gasilno vodo so zagotovili iz reke Savinje, oddaljene 800 metrov, ter z verigo in dodatnim napajanjem avtocistem iz hidrantnega omrežja, oddaljenega 300 metrov. V vaji je sodelovalo vseh sedem prostovoljnih gasilskih društev z vso razpoložljivo tehniko občinskega poveljstva Braslovče, skupaj 90 gasilcev z avtocistemama, dvema kombiniranima voziloma, sedmimi orodnimi vozili, verigo za dodatno napajanje so tvorile tri enote, vodja vaje pa je bil poveljnik občinskega poveljstva Braslovče Milan Šoštarič. Sledil je zbor gasilcev, podano je bilo kratko poročilo o uspehu vaje, ki je pritegnila tudi veliko gledalcev, med katerimi je bil tudi braslovški župan Marko Balant. T. Tavčar Ob mesecu požarne varnosti so pripravili tradicionalni srečanji članic in veteranov. Članice gasilskih zvez Žalec in Prebold so se srečale v Preboldu, veterani pa v Taboru. 29. srečanja starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Žalec iz občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec se je udeležilo 140 veterank in veteranov. Poleg veterank in veteranov so se srečanja udeležili predsednik GZ Žalec Franci Skok, član poveljstva GZ in poveljnik OP Tabor Ivan Derča, župan občine Tabor Vilko Jazbinšek, člana sveta veteranov GZ Slovenije Ivan Lebar, predsednik komisije za zgodovino požarnega varstva GZ Žalec Franci Čretnik in danes že pokojni častni poveljnik GZ Žalec Anton Farčnik. PGD Ojstriška vas je pripravilo bogat kulturni program, ki so ga izvedh člani Savinjskega okteta, dramska skupina Teloh Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor in harmonikar, član mladega gasilskega rodu PGD Ojstriška vas Tabor Blaž Kovče. Predsednik komisije za veterane GZ Žalec Alojz Ribič je v svojem kratkem nagovoru pozdravil udeležence srečanja in jim zaželel prijetno počutje. Predstavil je delovanje komisije za delo z veterani. Zbranim so spregovorili tudi Franci Skok, Ivan Derča, Ivan Lebar, ki je predstavil tudi delovanje in usmeritve sveta veteranov na nivoju Gasilske zveze Slovenije, ter župan Vilko Jazbinšek. Skupna misel vseh govornikov so bile predvsem želje, da gasilski veterani ostanejo še dolgo krepkega zdravja in kot mentorji v pomoč mlajši generaciji slovenskega Skupinski posnetek udeležencev gasilstva. Predsednik GZ Žalec in predsednik komisije za veterane GZ Žalec sta ob tej priložnosti podelila značke in plakete. Priznanja so prejeli: Jože Brdnik (PGD Trnava), Danijel Brišnik (PGD Gomilsko), Igor Cizej (PGD Gcmilsko), Ivan Rančigaj (PGD Gomilsko), Viktor Jelen (PGD Gomilsko), Jože Kropivšek (PGD Ojstriška vas Tabor), Danilče Jesenik (PGD Ojstriška vas Tabor), Milan Lesjak (PGD Ojstriška vas Tabor), Anton Lukman (PGD Loke), Ivan Remic (PGD Tešova), Ivan Izlakar (PGD Tešova), Jože Pečovnik (PGD Tešova), Jože Apnar (PGD Dobriša vas Petrovče), Alojz Pintar (PGD Dobriša vas Petrovče) in Oto Jošovc (PGD Dobriša vas Petrovče). Srečanje se je nadaljevalo v prijetnem vzdušju in tudi dobrotah, ki so jih pripravile članice PGD Ojstriška vas - Tabor. K. R. Srečanje gasilskih veteranov Z letošnjega srečanja veterank in veteranov GZ Prebold V gasilskem domu v Latkovi vasi je potekalo letošnje srečanje gasilskih veterank in veteranov gasilske zveze Prebold. Tovrstna srečanja pripravljajo že vse od usta- novitve GZ Prebold, vsakič pa vlogo organizatorja prevzame drugo gasilsko društvo. Veterani na ta način spoznajo delo društva in sredino, v kateri delujejo njihovi stanovski kolegi. Tudi tokrat je veterane najprej pozdravil in predstavil delovanje društva predsednik PGD Latkova vas Stanko Hribernik. Župan občine Prebold Vinko Debelak je poudaril pomen gasilstva in prispevek, ki so ga dajali v času operativnega gasilskega delovanja. Izrazil je zadovoljstvo nad njihovo sedanjo aktivnostjo, ki bogati delo društvenih sredin in vse večjo udeležbo veteranskih ekip na gasilskih tekmovanjih. Predsednik GZ Prebold Jože Veber je še dejal, da so v zvezi zelo ponosni na veterane, saj z visokimi rezultati na tekmovanjih uspešno zastopajo GZ Prebold. Udeležence srečanja je nagovoril tudi predsednik Komisije za veterane pri GZ Prebold Ivi Lebar in podal poročilo o delu veteranov na tekmovalnem področju. Posebej je izpostavil veterane PGD Matke in PGD Sv. Lovrenc, ki so tekmovab v bgaškem tekmovanju GZ Slovenije. Veterani Matk so na državnem prvenstvu osvojib odlično 4. mesto, v bgaškem tekmovanju pa so pristah na 7. mestu. Ob zaključku uradnega dela srečanja so tudi letos podelih plakete in značke veterana. Te so namenjene veteranom, ki dopolnijo 63 let in imajo za sabo 30 let delovanja v društvu. Tokrat so jih prejeh Karel Obrez, Franc Kokovnik, Jože Dobnik in Tone Janc. D. Naraglav GOSTISCE MATEJ Kaplja vas 10,3313 Prebold Tel.: 041 708 695 V prijetnem ambienta, ob domači hrani in vinu tež živi glasbi vam nudimo družabna srečanja do 60 oseb. Organiziramo izlete na temo hmeljarstva. Oddajamo sobe. Odprto od ponedeljka do nedelje od 11. do 22. ure (le ob predhodni rezervaciji). Kipci sv. Florjana za jubilante Franc Druškovič, Karel Obrez in Leopold Breznikar Lepo je, če se v društvenih sredinah spomnijo na svoje aktivne člane, ki dopolnijo okrogel življenjski jubilej. To lepo navado imajo tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ki je tudi osrednje društvo Gasilske zveze Prebold. Običajno tovrstne jubileje združijo s sejo gasilskega društva. Pred nedavnim so pozornost izkazab trem svojim članom. Kipce sv. Florjana so tokrat podelih dvema šestdesetlet-nikoma, in sicer Francu Druškoviču in Leopoldu Breznikarju, ter osemdesetletniku Karlu Obrežu. Jubilantom je spominske kipce sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, izročil predsednik društva Milan Kupec. Slednji se je vsem trem zahvabl za dosedanje delo v društvu in jim zaželel tudi v prihodnje dobrega zdravja in sodelovanja v gasilskih vrstah. D. N. 26 Avto GALANT ;i SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * tmmm* *♦ p* Rimsko cesto 35, 3311 Š€MPCT£R, tel.: 03 / 700 06 30 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. PACGLCDI VIDA: SR€Dfl, 15. 12. 2004 - NfIROČITE S€! ************************************ * D€C€MSRSKI - 10 % POPUST j * „ * * no korekcijska in sončno očala % ************************************ Obiščite nas in videli boste bolje! Gostilna s tradicijo PRJVOŠNIK Rimska cesta 150, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 11. do 23. ure, ob sredah zaprto. SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE. Vabimo na sobotna in nedeljska kosila in domače koline. Po DOLINI november2004 Gradijo Dom srečanj V neposredni bližini župnijske cerkve in osnovne šole na Gomilskem je stalo župnijsko gospodarsko poslopje, v katerem sta bila urejena zasilna veroučna učilnica in stanovanje za organista. Stavba pa je bila dotrajana, zato so se odločili za podrtje objekta in izgradnjo novega, v katerem bo Dom srečanj. Po pripravi načrta in potrebne dokumentacije je gradbeno podjetje Ingrad Celje pričelo z gradnjo. Dela napredujejo in objekt želijo čimprej pokriti. Kot je povedal župnik na Gomilskem Martin Cirar, bodo zato potrebovali 17 milijonov tolarjev, manjka jim še dobra tretjina. V domu, ki so ga poimenovali Dom srečanj, bodo večnamenski prostor s 75 sedeži, veroučna učilnica, pevska soba, mladinska soba, prostor za župnijsko Karitas in drugi potrebni prostori. Seveda je objekt za župnijo velik zalogaj, zato so še kako veseli vsakega prispevka, ki jih zbirajo na TR Župnije Gomilsko, Gomilsko 35, 3303 Gomilsko, številka 06000-0930859829, s pripisom Dar za dom, ali v župnišču. T. Tavčar Novi dom raste ob cerkvi in župnišču. Ljudi je i X stiski vse več Teden od 22. do 28. novembra je teden vseslovenske kari-tas. Karitas je dobrodelna ustanova rimskokatoliške cerkve, ki jo je 1. maja leta 1990 ustanovila Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Njen namen je uresničevati karitativno in socialno poslanstvo Cerkve. Deluje na ravni škofij in župnij. Samo Škofijska karitas Maribor združuje 152 župnijskih in območnih karitas. Na našem območju sta zelo prizadevni Dekanijska karitas Petrovče in Župnijska karitas Vransko, ki se je pogumno lotila celo gradnje doma za ostarele. Dekanijska karitas Petrovče deluje že štirinajst let. Po razdeljeni pomoči bi lahko sodih, da gre za številno ekipo sodelavcev, pa vendar je to majhna skupina ljudi, ki jo vodi Ivanka Čede. Obleko, hrano in drugo pomoč delijo vsak četrtek dopoldne v prostorih ob petrovški baziliki. Prevladujejo prostovoljke, nihče pa za svoje delo ni plačan. Pravzaprav se jim pogosto zgodi, da na svoj račun slišijo žaljivke. ’’Letno razdelimo povprečno tisoč paketov v skupni teži 11 ton. Prva leta našega delovanja smo bili deležni veliko pomoči iz tujine, zdaj so ostale le drobtinice Sestre dominikanke iz Italije. Ves čas smo upali, da bo potreba po pomoči z leti manjša in bo naše delo nepotrebno, pa ugotavljamo ravno nasprotno," pove Ivanka Čede. "Zavedamo se, da brez zunanje pomoči naše delo kljub dobri volji ne bi bilo možno. Naj na prvem mestu omenim odgovorne na Občini Žalec, ki premorejo toliko socialnega čuta in pri delitvi "občinskega kolača" oddvojijo sredstva tudi za karitas. Precej sredstev pridobimo z organizacijo dobrodelnega koncerta in s prispevki donatorjev, ki se vsako leto odlično izkažejo. Upam, da bo tako tudi prihodnje leto na 9- koncertu Z roko v roki. Tu so še sredstva od srečelova in darovi posameznikov. Skupno se je do konca oktobra na naš račun nateklo 4.994.000 tolarjev, porabili pa smo 4.276.000 tolarjev.” Ivanko Čede in vse njene sodelavke zelo motijo trditve, da je revščine v Sloveniji vse manj. Na karitas namreč prihaja vse več ljudi v hudi materialni stiski. ’’Našemu županu želimo, da bi kot poslanec prenesel vsaj nekaj socialnega čuta, korektnosti in novega vetra na državno raven in bi bil pravo nasprotje poslanca Bogdana Baroviča, ki je na začetku prejšnjega mandata ponudil rešitev z besedami pregovora: ”Ne nekomu dati ribe, da ga nasitiš, nauči ga raje ribo uloviti. Pri nas delo leži na deh, samo pobrati ga je treba.” Ni pa povedal, kje dobiti sredstva za nakup ribiškega pribora, če še v lonec ni kaj dati. Te besede zvenijo nekako tako, kot da nemočnega zvežeš v vrečo in ga kličeš ven. Veliko ljudi je potrebnih pomoči, a jih današnja družba vse manj vidi oziroma bi jih, s stalnim ponavljanjem neresnice, da je revščine vse manj, najraje pospravila pod preprogo,” še dodaja Ivanka Čede. K. R. Zadnje dejanje tovarniških gasilcev je bilo skupaj z gasilci GZ Prebold in GZ Žalec nažalni seji oziroma po pogrebu Antona Farčnika v jedilnici TT Prebold. Konec 130-letne tradicije Lansko leto je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo TT Prebold slovesno praznovalo 130-letnico svojega delovanja. Že takrat so slutili, da najbrž naslednjega okroglega jubileja ne bodo dočakali, saj se je tovarna znašla v težki situaciji. Slutnje so se uresničile, saj je tovarna šla v stečaj, njihovo opremo pa so v dogovoru z GZ Prebold zaenkrat spravili pri PG Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Le nekaj dni pred tem je društvo imelo še svoj zadnji shod v jedilnici tovarne, ko so se skupaj s predstavni- ki gasilskih društev iz GZ Prebold in GZ Žalec na žalni seji poklonili spominu na dolgoletnega člana društva, gasilskega funkcionarja in častnega predsednika GZ Žalec Antona Farčnika. Slednji je bil v tovarniškem društvu vse od svoje zaposlitve v tovarni leta 1954. Takrat je namreč veljalo nekakšno pravilo, da vsak na novo zaposleni delavec postane tudi član gasilskega društva. Glede na hiter industrijski razvoj tovarne in njene požarne ogroženosti se je morala širiti tudi gasdska služba v tovarni. Anton je tako postal poklicni gasilec. Po trdem in zagnanem Naš dom pod streho Naš dom bi lahko bil zgrajen do maja. Dom za ostarele na Vranskem je dobil streho. Naš dom, kot ga imenujejo, gradi Župnija Vransko s pomočjo župnijske Karitas Vransko in Občine Vransko. Po besedah župnika in v. d. direktorja Zavoda sv. Kancijana Vransko Jožeta Turineka so zavod ustanovili pred časom in že pridobili koncesijo za upravljanje te dejavnosti. V prihodnjih dneh jih čaka napeljava elektroinstalacij in centralne kurjave. Želijo si, da bi bila dela končana do maja prihodnjega leta. Dom, zgrajen na mestu starega župnijskega poslopja, bo imel 45 ležišč. V domu bo tudi dnevno varstvo in oskrba s hrano na dom. Vrednost investicije je okrog 350 milijonov tolarjev. Pri Karitas Vransko pravijo, da je objekt sredi Vranskega dokaz, da so bile obljube dane resno in z vso odgovornostjo. Objekt bo v prihodnjem letu zaživel v polnem zamahu in ponudil različne oblike skrbi za starejše iz bližnje in daljne okolice. Veliko je že vloženih sredstev, zato se zahvaljujejo vsem, ki na različne načine podpirajo njegovo izgradnjo. Da bo dom čimprej začel služiti svojemu namenu, pa je potrebnega še kar precej denarja, zato se na občane in podjetja obračajo s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh in na ta način izkažejo odgovoren in solidaren odnos do vsem bližajoče se starosti. Denar lahko nakažete na račun Župnijske Karitas Vransko, št. 06000-0927-029978. T. T. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE RK ŽALEC organizira KRVODAJALSKO AKCIJO v petek, 17- decembra, med 7. in 13. uro v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec, Hmeljarska ul. 3. delu na svojem delovnem mestu in v tovarniškem gasilskem društvu je kmalu postal poveljnik društva. To nalogo je opravljal kar 23 let. Ob tem se je vseskozi izobraževal v vseh smereh gasilstva ter si kot končni čin pridobil naziv višji gasilski častnik 2. stopnje. Anton Farčnik pa ni bil aktiven samo v TT Prebold in v domačem kraju. Najprej je postal poveljnik v takratnem sektorju Prebold, nato pa je bil dolga leta poveljnik Občinske gasilske zveze Žalec. Tudi po upokojitvi je ostal povezan z gasilstvom. Vseskozi je spremljal razvoj gasilstva, se udeleževal raznih srečanj in prireditev, obiskoval tekmovanja gasilskih zvez Žalec in Prebold, še posebno pa je bil rad v stiku s tovarniškim društvom, katerega člana sta bila tudi njegov sin in snaha. D. Naraglav DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO MAVRICA vabi na predavanje na temo ČLOVEKOVE STISKE -kako jih prepoznati, kako jih reševati. Predavanje bo v četrtek, 25. novembra 2004, ob 17. uri v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, Levstikova 2. Uvodno temo bo predstavil univerzitetni diplomirani psiholog, specialist s področja klinične psihologije Radovan ZUPANČIČ. Vstopnine ne bo! IVA d.O.O. A V T O D E L I PROD IJ I REZERVNIH /«7.01 ZA UTOMORIIF. KOM RIJ F. MOTORJE / V KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 FOTO Šlandrov trg 41, Žalec tel. 03/ 710 08 88 Canon PS A75 +polnilec+128 mb kartica 62.091 .-sit Canon PS A85 +polnilec+256 mb kartica 78.291 .-Sit Canon PS A95 +polnilec+256 mb kartica 99.891.- sit Canon PS A 400 40.491,- sit cene veljajo ob gotovinskem plačilu do razprodaje zalog LSJ Olympus mini Digital 76.680,- sit Canon Ps S1 IS +polnilec+256 mb kartica 118.791,- sit november2004 Osrednje teme Nezazidana stavbna zemljišča so kapital V medijih lahko v zadnjem času spremljamo precej burno polemiko glede višine nadomestil za uporabo nepozidanega stavbnega zemljišča. S sprejemom prostorskih planov so marsikje kmetijska zemljišča čez noč postala stavbna, s čimer jim je skokovito zrasla cena. A na ta zemljišča se je v mnogih občinah povečala davčna obremenitev. Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je tovrstna obremenitev za kmete pretirana, da tega bremena ne bodo zmogli, nad višjim davkom pa seveda niso navdušeni tudi vsi ostali lastniki zemljišč, na katerih je dovoljena gradnja. Kakšen je pravzaprav namen sprememb na tem področju, smo vprašali vodjo oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora občine Žalec Aleksandra Žolnirja. ’’Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se kot prihodek občinskega proračuna všteva v primarno porabo, se pravi, da država predpiše, koliko mora občina v letnem proračunu zbrati denarja iz tega naslova. Če te s strani države določene vsote ne zbere, država občini te razlike ne povrne. Če na primer Ministrstvo za finance določi, da mora neka občina z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč zbrati 100 milijonov, zbere pa jih samo 60 milijonov, ima občina 40 milijonov manj denarja iz naslova primarne porabe. Politična packarija je bila v tem, da je država v novem zakonu o urejanju prostora in zakonu o graditvi objektov predpisala obdavčitev oziroma odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in nezazidanih stavbnih zemljišč, vendar je Aleksander Žolnir dala občinam popolnoma proste roke pri obračunu nadomestila. Enotnih kriterijev ni. Država je predpisala le, v primeru, da parcela ni določena z gradbenim dovoljenjem, se za nezazidano stavbno zemljišče šteje vse, kar je več kot 1,5-kratnik tlorisa stavbe na tem zemljišču. Vzemimo primer, da je neka parcela velika tisoč kvadratnih metrov, na njej pa je hiša s tlorisom 250 kvadratnih metrov. 250 krat 1,5 je 375 kvadratnih metrov. Razlika do celotne velikosti parcele je 625 kvadratnih metrov. Poleg tega, da smo odmerili nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, bi morali obračunati tudi 625 kvadratnih metrov kot nezazidano stavbno zemljišče. Do sedaj se je celoma parcela štela kot zazidano, če je na njej stal objekt. Država je občinam prepustila, da same določijo davčno obremenitev za ta zemljišča. Občine, ki so sledile zakonskim določbam, so prišle do strahovito visokih številk. Zakaj pravim, da je to politična lumparija? Ker bi lahko država predpisala enotna merila za število točk, izdelala modelne izračune in videla, kakšne bi bile obremenitve. Potem bi občini prepustila le to, da določi faktor. Ljubljana bi na primer imela faktor 2, kakšna druga občina morda 0,5.” Kako pa je država določila, koliko denarja iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč mora občina zbrati od svojih občanov? ”To je naredila na osnovi aerofoto-posnetkov, torej iz zraka, pri tem pa so šteli za objekte na primer tudi drva, pokrita s salonitnimi ploščami.” Kaj pravzaprav država hoče z dodatno obdavčitvijo nezazidanih delov stavbnih zemljišč? ’’Država hoče sprostiti nezazidana stavbna zemljišča, ki jih običajno ljudje ob svojih hišah hranijo za otroke. Spet pa to dela preko županov občin. Kjer so si župani upali iti v to z namenom, da bi se zemljišča čim prej sprostila, so le-ta visoko obdavčili. To je po eni strani tudi prav, če upoštevamo naslednje dejstvo: kmetijsko zemljišče je pri nas vredno 1,5 do 3 evre za kvadrat- ni meter. Ko občina s sprejetim planskim aktom zemljišče spremeni v nezazidano stavbno zemljišče, zraste cena od 30 do 100 evrov za kvadratni meter. Se pravi, da je lastnik naenkrat dobil od 10- do 30-krat več vredno zemljišče. Ker zemljišča ni zainteresiran prodati, ker ga hrani za hude čase, imamo tudi v žalski občini zelo veliko zazidljivih stavbnih zemljišč, pa kljub temu nimamo na razpolago zazidljivih parcel. Zato je prav, da je tak mrtev kapital obdavčen, da se ga oživi. Zato so nekatere občine predpisale celo 5 milijonov tolarjev nadomestila za hektar nezazidanega stavbnega zemljišča. Podoben je primer podjetja, ki ima ob svoji stavbi ogromno nepozidanega zemljišča, pa se kljub temu srečuje s problemom, kje narediti parkirišče za zaposlene. Na Škafarjevem hribu imamo na petih hektarjih zemljišč enega lastnika sprejet zazidalni načrt, vendar je lastnik ceno zemljišč zastavil tako visoko, da jih občina ne more kupiti, jih komunalno opremiti in prodati naprej. Če pristanemo na ceno 30 evrov za kvadratni meter, dodamo vso potrebno komunalno infrastrukturo, ker na zemljiščih ni ničesar od tega, pomeni to končno ceno 80 do 90 evrov za kvadratni meter, po taki ceni pa kupca zagotovo ne bomo dobili. Namen države je z dajatvami pritisniti na lastnike, da taka zemljišča prodajo. Pri tem pa so prizadeti vsi, tudi tisti, ki imajo nekaj več zemlje, kar tudi po mojem mnenju ni prav. Ampak najbolj vpijejo tisti, ki imajo velike površine nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so seveda obdavčene. Vpitje o enakosti pred zakonom je brezpredmetno. Nista si enaka tisti, ki so mu s prostorskim aktom prekate- gorizirali kmetijsko zemljišče v stavbno, in tisti, ki mu niso.” Ali ste v žalski občini občanom že zaračunali nadomestila za nepozidana stavbna zemljišča? ”V žalski občini smo ustrezen odlok sprejeli, nismo pa se odločili za prej opisan način, tudi ne za drastično povišanje nadomestila, posledica česar je tudi to, da nimamo ponudbe zazidljivih stavbnih zemljišč. Za nezazidano stavbno zemljišče je višina nadomestil glede na režim in območje, v katerem leži (po legi so določena tri območja, pri čemer smo ta območja nekoliko spremenili), po hektarju površine od 600 tisoč do milijon tolarjev na hektar. Nimamo pa vključenih prostih površin, o katerih sem govoril, na primer na Škafarjevem hribu, pa seveda tudi ne tistih razlik od priznane velikosti stavbnih parcel. Reči moram, da smo imeli (kar se tiče nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč) zelo slabo evidenco. V prejšnji bazi podatkov smo imeli približno 4000 zavezancev, v letošnjem letu smo s pozivi občanom to bazo dopolnili, tako da imamo zdaj približno 7.500 zavezancev za zazidana stavbna zemljišča. V letu 2005 bomo delali evidence nezazidanih stavbnih zemljiščih. Tako bomo vsa zemljišča, ki so potencialno zazidljiva, obremenili z nadomestilom. Vendar ne z višino 5 milijonov tolarjev na hektar, pač pa bo cena znašala od 600 tisoč do milijon tolarjev na hektar. Toda tistih, ki imajo veliko hektarjev tovrstnih zemljišč, je zelo malo. Sam zagovarjam tudi drugo tezo, da bi država morala pobrati davek za razliko v ceni med 1,5 do 3 evre za kvadratni meter kmetijskega zemljišča in 10 do 30 evrov za kvadratni meter stavbnega zemljišča. Ta razlika bi morala biti toliko obdavčena, da ljudje ne bi imeli interesa postavljati zelo visokih cen. Potem bi bile cene zemljišč relativno nizke, imeli bi velik promet z zemljišči, pa tudi denar za komunalno opremljanje bi dobili. Denar, zbran od nadomestil, se mora namreč vlagati v komunalno opremljanje zemljišč.” V prihodnjem letu bodo torej narejeni seznami. Pravite, da ne bo prišlo do drastičnih obdavčitev? ’’Mislim, da do tega ne bo prišlo. Seveda pa je lahko za nekoga problem že to, če bo hektar obdavčen 600 tisoč tolarjev. Država se je tu spet lepo izognila. Potem ko so nekatere obdavčili s 5 milijoni, je rekla, da nenormalne obremenitve niso dopustne. Kaj je nenormalno? Druga možna rešitev je seveda tudi ta, da se zemljišče prekategorizira nazaj v kmetijsko zemljišče, kar pa najbrž ne bo interes lastnikov.” Občina Žalec sprememb še ni uvajala. Je pri izstavljanju računov za letošnje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prišlo do kakšnih pritožb? "Kakšnih večjih problemov ni bilo. Razburjati so se hodili tisti, ki se niso odzvali pozivu, naj pridejo uskladiti podatke z našimi evidencami in pri katerih smo uporabili bazo Geodetske uprave oziroma aeropos-netek dorisa. Prišlo je do velikih številk in kdor tega ni prišel uskladit, je dobil visoko obremenitev in nas je šele potem obiskal. Nekaj primerov je bilo tudi takih, da je bil podatek podvojen - iz stare in nove baze, kar smo takoj popravili.” K. R. anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa Kako se ogrevamo in koliko nas to stane? Zima je pred vrati. Torej čas, ko ne gre brez ogrevanja naših bivalnih in drugih prostorov. Ogrevamo se na različne načine, prevladuje pa centralno ogrevanje s pečmi na trda in tekoča goriva ter (din. Energent z najdaljšo tradicijo je les. V zadnjem času znova pridobiva na veljavi oziroma lesna biomasa, s katero ogrevajo proizvodne obrate, vasi in manjše kraje, dede na visoko ceno kurilnega olja in plina pa se tudi mnogi lastniki individualnih stanovanjskih hiš znova poslužujejo najstarejšega energenta - lesa. Letos so hladni dnevi pokazali svoje zobe zelo zgodaj. Račun za ogrevanje bo zagotovo nekoliko višji V tokratni anketi nas je zanimalo, kako se ogrevajo naši občani in koliko jih to stane Marija Pouh: "Doma sem iz Gotovelj. Doslej smo uporabljali velenjski premog in drva. Na kurilno sezono smo porabili približno pet ton premoga in kakšnih osem kubičnih metrov drv, kar znese približno 100.000 tolarjev. Peč je že stara in jo k° potrebno k 111 11 ,.W jfe- I zamenjati. \.i|hr/ L- 1 'J b ° m ° -M odločili za I peč na olje oziroma kombinirano peč, in sicer olje in trdo gorivo. Če bi mimo nas speljali mestni plinovod, pa bi se morda odločili zanj. Slišim pa, da so drva za enkrat najcenejša.” Suzana Amon: ’’Živimo v Orli vasi, v precej veliki hiši, kjer opravljamo tudi obrtno dejavnost in zato je strošek za kurjavo še nekoliko večji. Za ogrevanje uporabljamo utekočinjen plin iz cisterne, saj ni mestnega plinovoda. Porabimo približno pet tisoč litrov na leto, saj s plinom ogrevamo tudi sanitarno vodo. Ogrevanje je sicer zelo enostavno, vendar cenovno gledano nas to stane več kot 400.000 tolarjev. Če bi bili ves čas doma, bi se morda tudi mi odločili za drva.” Stanka Makarič: ’’Živim v stanovanjski hiši, v kateri smo imeli centralno ogrevanje na olje, sedaj pa že nekaj časa kurimo drva. Takšen način kurjenja je tudi bolj zdrav, saj ne onesnažuje ozračja, še posebej, če res kurimo prava drva in ne ostankov pohištva ali česa podobnega. Poleg tega so drva, vsaj v zadnjih letih, najcenejše kurilno sredstvo. Kljub temu pa ogrevanje tudi za nas predstavlja precejšen strošek, saj gre za nakup približno 200.000 tolarjev. Če bi imeli lasten gozd, pa bi bilo ogrevanje skoraj zastonj.” Ivan Stmišnik: ’’Doma sem v Matkah, v kraju, kjer je veliko gozdnih površin. Marsikdo, ki je za ogre-v a n j e uporabljal olje, je v zadnjem obdobju znova začel uporabljati drva. Sam se zaenkrat za to nisem odločil in ostajam pri olju, za plin pa tudi nimam pravih možnosti. Porabim približno tri tisoč litrov olja. Letni strošek za ogrevanje prostorov in sanitarne vode znaša okrog 250.000 tolarjev. Glede na to, da so se naftni derivati tako podražili, pa bo ta še višji.” Janez Brišnik: ’Živimo v Prekopi pri Vranskem. V prehodnem obdobju, ko še ni tako mrzlo, I uporabl- I jamo cen- W traimi ijS zimskem i gfSk času je v ' ' fljk j funkciji peč na spomladi, ko so dnevi že toplejši, pa znova kurimo z drvmi. Ko smo uporabljali samo olje, smo porabili približno 3500 litrov tega energenta. To bi danes znašalo okrog 300.000 tolarjev. Če bi uporabljali samo drva, pa mislim, da bi zadostovala četrtina te vsote. Vsekakor pa je ogrevanje zelo drago in močno posega v družinski proračun. Še posebno je to veliko breme za tiste z nižjimi prihodki.” Štefan Finkšt: ’’Stanujem v bloku v Žalcu in tako seveda nimam nobenega vpliva na to, s čim bi ogreval svoje stanovanje. Koliko mi zaračunajo, toliko pač moram plačati. Na leto gre za tovrstni strošek okrog 80 tisočakov. V primerjavi s tistimi, ki imajo hiše, je to bistveno manj, res pa je tudi, da je posamezno stanovanje bistveno manjše od površin, kot jih ogrevajo lastniki individualnih hiš. Če bi imeli stanovanje primerljivo s kvadraturo ogrevalnih površin v neki povprečno veliki hiši, bi bil moj račun za ogrevanje najbrž približno enak, če ne celo višji od lastnikov individualnih hiš. Tamara Pirnat: ”Z družino živimo v Letušu, v hiši, kjer se odvija tudi gostinska dejavnost in je zato ogrevalnih površin nekoliko več. Za ogrevanje že 5 let uporabljamo centralno peč na drva, prej na olje. Ker smo skoraj ves čas doma, si to lahko privoščimo, če bi hodili v službo kam drugam, pa bi tovrstni način ogrevanja najbrž zamenjali za bolj enostavnega, se pravi na olje ali plin. Letno nas ogrevanje stane okrog 200 do 250 tisočakov. Odvisno od tega, kakšna je zima oziroma kako dolgo je potrebno ogrevati. Za kakšen drug način ogrevanja se za enkrat še ne bomo odločili, saj bi tako olje kot plin predstavljal bistveno višji strošek.” Štefka Štarkel: ’’Hišo imamo v Podlogu pri Šempetru. Vrsto let smo imeli centralno ogrevanje na drva. Že približno 7 let pa se grejemo z oljem, za kar na leto odštejemo približno 300.000 tolarjev. Danes, ko se naftni derivati nenehno dražijo, pa bo ta ■ strošek še višji. Drva so le cenejša in vsakomur pride prav, če je izdatek za kurjavo manjši, kot bi bil sicer. Je pa kurjenje z njimi bolj zapleteno in zahteva več časa. Na splošno pa je ogrevanje za marsikoga velika finančna obremenitev in se mora na račun tega odpovedati marsičemu drugemu.” Jože Pajk: ’’Ogrevanje imamo urejeno, tako kot večina, preko centralne peči in centralne napeljave, ki E ogreva vse prostore v hiši. Za kurjavo smo najprej uporabljali drva, sedaj pa že štiri leta uporabljamo olje. Kurjenje je bistveno preprostejše, a tudi precej dražje. V kolikor se bo cena kurilnega olja še naprej dvigovala, se zna zgoditi, da se bomo ponovno odločili za drva. Ta prehod pravzaprav ne bi predstavljal kakšnega posebnega stroška, saj imam peč za tovrstni način kurjenja že pripravljeno. Povprečno porabimo okrog 3300 litrov olja, kar po današnjih cenah pomeni okrog 350.000 tolarjev.” D. Naraglav Informacije november2004 OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec (: (03)713 64 40 Faks: (03) 713 64 64 OBČINA ŽALEC je na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04) objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. V razpisnem roku je bilo vloženih 92 vlog. Po ugotovitvi izpolnjevanja pogojev je komisija za izvedbo ogledov in točkovanje stanovanjskih razmer obravnavala vloge, izvedla točkovanje in sestavila predlog prednostnih list A in B ter listo izločenih. Prednostni listi in listo izločenih je sprejel odbor za stanovanjske zadeve na 7. seji dne 6.10. 2004. Na prednostno listo A so se uvrstili naslednji upravičenci: Zap. Vlagatelj-ica vloge Število Doseženo št. priimek, ime in stalno bivališče druž. čl štev. točk 1. KOCIPER, Lidija, Studence 40 a, Žalec 3 460 2. HUSAR, Goran, Petrovče 211 6 400 3. JELEN, Robert, Ponikva 24 a, Žalec 4+1 395 4. KOVAČ, Svetlana, Arja vas 84, Petrovče 2 390 5. ZUPANC, Natalija, Gotovlje 206, Žalec 4 350 6. BUKOVC, Benjamin, Čopova 6, Žalec 4 345 7. GORIŠEK, Edita, Zabukovica 83, Griže 3 330 8. DEBENJAK, Mateja, Pongrac 5 f, Griže 3 315 9. PIKL, Marko, Gotovlje 76 a, Žalec 4 315 10. BIZJAK, Barbara, Ulica heroja Staneta 7, Žalec 2+1 310 11. GORONJA, Igor, Bevkova 7, Žalec 3 310 12. STAMENOVA, Andreja, Zabukovica 33, Griže 3+1 300 13. GLUVIČ, Mirjana, Zg. Roje 23 a, Šempeter 3 300 14. MALOVŠEK, Igor, Pongrac 19, Griže 4 29O 15. LJEPOJA, Ljiljana, Zabukovica 39, Griže 3 285 16. ROTAR, Polonca, Bmica 26, Petrovče 2 280 17. FLORJAN, Gregor, Zelena uhca 12, Šempeter 4 270 18. SLEMENJAK, Danijela, Čopova 2, Žalec 1 270 19. ROTAR, Alja, Bmica 26, Petrovče 2 270 20. KRAJNC, Zdenka, Savinjske čete 6, Žalec 4 270 21. HAĐ1Ć, Mustafa, Velika Pirešica 36 a, Žalec 2 270 22. BUČAR, Damjan, Pemovo 40, Žalec 3 260 23- ARZENŠEK, Leonida, Liboje 26, Petrovče 3 260 24. JURŠIČ, Bernarda, Levec 31, Petrovče 3 260 25. VIHAR, Kristjan, Uhca heroja Staneta 5, Žalec 1 260 26. MURKO, Urška, Pod smrekami 15, Šempeter 1+1 260 27. JURGEC, Stjepan, Šlandrov trg 4, Žalec 1 260 28. GROS, Leon, Petelinjek 5, Šempeter 3 255 29- MIŠJA, Andrej, Kidričeva 6, Žalec 2+1 255 30. ŽNIDAR, Emil, Podkraj 24, Velenje 1 255 31. NARBERGER, Marjan, Čopova 4, Žalec 1 250 32. ŠKET, Nataša, Florjana Pohlina 2, Žalec 2 250 33- FELKTjAN, Darting Sarina, Ulica heroja Stantìa 1, Žalec 2 250 34. PUKL, Aleksandra, Bevkova 9, Žalec 2 250 35. SAMAC, Slađana, Uhca heroja Staneta 6, Žalec 2 250 36. BROWN, Tyra Lee, Bevkova 8, Žalec 2 245 37. PEJAZIĆ, Dragica, Vrbje 31 a, Žalec 2 245 38. BOMBEK, Dušan, Griže 69 1 240 39- TERGLAV, Gabrijela, Pongrac 62, Griže 2 240 40. ŠPAJZER, Jasmina, Zabukovica 85 b, Griže 2 240 41. COKAN, Sabina, Kale 15, Šempeter 2 240 42. VEBER, Beata, Pongrac 95 b, Griže 4 235 43. SEDAR, Mihaela, Uhca heroja Staneta 2, Žalec 2 230 44. ALIČ, Elvir, Pod smrekami 15, Šempeter 4 225 45. GRAČNAR, Maja, Bevkova 12, Žalec 4 220 46. BID AR, Sašo, Kidričeva 1, Žalec 1 210 47. ROTER, Ambrož, Dobriša vas 34, Petrovče 1 210 48. KERLE .Drago, Šlandrov trg 43, Žalec 1 210 49. PODPEČAN, Barbara, Galicija 51 1 210 50. BASLE, Rok, Efenkova 2, Žalec 1 210 51. REZMAN, Marinka, Ponikva 43, Žalec 1 210 52. PFEIFER, Peter, Efenkova 1, Žalec 1 210 53. DAKIČ, Milena, Pod smrekami 16, Šempeter 3+1 205 54. PIŠEK, Darija, Migojnice 7 b, Griže 1 200 55. UCOVNIK, Olga, Mestni trg 5, Žalec 1 200 56. KRAMARIČ, Zdenka, Čopova 5, Žalec 3 190 57. DOLŠAK, Maja, Ponikva 54 a, Žalec 1 190 58. POGAČAR, Franc, Rimska cesta 42, Šempeter 1 180 59- HRVATIN, Tanja, Zabukovica 95, Griže 1 180 60. ŠETTNA, Anica, Kale 12, Šempeter 2 180 6l. JAVORNIK, Vlado, Kasaze 111, Petrovče 1 180 62. TINODI, Marija, Rimska cesta 42, Šempeter 1 170 63. FEGES, Branko, Pod smrekami l6, Šempeter 1 I6O 64. PENEZIČ, Božidar, Bratov Letonja 4, Žalec 1 150 65. SAFRAN, Renato, Kasaze 111, Petrovče 3 150 66. DORONTIĆ, Milenko, Čopova 3, Žalec 1 150 67. METLIČAR, Jožef, Gotovlje 105, Žalec 1 150 68. ŠEVER, Marko, Bevkova 12, Žalec 1 140 69. BERENDIKA Slavica, Pod smrekami 12, Šempeter 2 140 70. KRAJNC, Estera, Rimska cesta 81, Šempeter 4 135 71. ARTIČ, Ksenija, Velenjska 5, Žalec 2 130 72. HUSNJAK, Dragica, Arja vas 69, Petrovče 2 130 73. DEDIČ, Alma, Bevkova 9, Žalec 2 130 74. KRANJEC, Dragica, Arja vas 6, Petrovče 2 120 75. KLEMENC, Breda, Čopova 6, Žalec 2 120 76. PUČIĆ, Marijan, Velika Pirešica 36, Žalec 2 110 77. IVANJKO, Simona, Kidričeva 5, Žalec 4 100 78. LAVRIČ, Marko, Bevkova 10, Žalec 4 100 79. FOTTVEC, Judita, Pod smrekami l6, Šempeter 2 60 (uvrstitev je pogojna do sodne razdružitve nepremičnine) Na prednostno listo B so se uvrstiti naslednji upravičenci: Zap. Vlagatelj-ica vloge Število Doseženo št. priimek, ime in stalno bivališče druž. čl štev. točk 1. ŠALAMUN, Drago, Arja vas 6 a, Petrovče 2 260 2. VESELIČ, Zlatko, Prežihova 1, Žalec 1 230 3. DOLAR, Bojana, Gotovlje 78 c, Žalec 1 150 4. METELKO, Mojca, Hmeljarska 3, Žalec 1 140 5. TOPOLOVEC, Zdenka, Vehka Pirešica 33, Žalec 1 130 Ne izpolnjuje pogoja za uvrstitev na prednostno tisto: Zap. Vlagatelj-ica vloge Razlog št. priimek, ime in stalno bivališče ni državljanka RS 1. STOJANOVIČ, Gordana, Rimska cesta 32, Šempeter 7 vlagateljev vlog je od razpisa do sestave prednostnih hst že rešilo svoje stanovanjske probleme, zato jih ni na seznamih. Vlagateljem vlog so bile izdane odločbe o uvrstitvi na prednostno listo. V pritožbenem roku je bila vložena 1 pritožba, ki zaradi dejstva, da ni utemeljena, ne bo vplivala na uvrstitev ostalih upravičencev. Uvrstitve na prednostnih listah bodo dokončne, ko bo prednostni listi spre jel župan.Po veljavnih prednostnih listah se bodo od 1. 12. 2004 dalje odd ajala v najem vsa stanovanja, ki jih bomo uspeh odkupiti oziroma jih bodo izpraznili dosedanji najemniki v letih 2004-2006. Predvidoma bomo še v letošnjem letu oddali v najem 7 stanovanj. OBČINA ŽALEC m MEMORIAM Radu Cilenšku - partizanu in borcu Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rosna tla in vprašala, zakaj te ni... ”V sredo 10. novembra 2004 smo se na pokopališču v Grižah poleg tvojih najbližjih in sorodnikov še zadnjikrat poslovili od tebe vsi tovariši, prijatelji, krajani in znanci iz bližnje in daljne okolice. Tako kot te je velika množica ljudi spremljala na zadnji poti in so se mnogim utrnile solze žalosti, je tudi vreme z nami vsemi jokalo.” Tovariš Rado Cilenšek je bil rojen v Migojnicah 28. januaija 1927 v času, ki ni bil naklonjen ljudem iz teh krajev, saj so bili pretežno odvisni od industrije in rudarstva. Do začetka 2. sv. vojne je obiskoval osnovno in nato meščansko šolo. Njegovo otroštvo je močno zaznamovala vojna, saj so okupatorji, ki so okupirah našo domovino, načrtovali izgon in uničenje slovenskega naroda. Zato se je kot zaveden in še mladoleten fant že pri šestnajstih letih vključil v NOB. Najprej je opravljal terenske in kurirske naloge, potem je bil borec Šercerjeve in kasneje VDV brigade, ki se je bojevala v zaključnih bojih na Koroškem. Odraščal in kalil se je v vrstah partizanskih borcev in iz otroka postal klen in pokončen mož. V tej svoji pokončnosti je bil kasneje na vsej svoji življenjski poti tudi v dejanjih vedno dosleden in pravičen in se ni nikoh obračal po vetru. Po vojni je bil zaposlen v Rudniku Zabukovica, TT Šempeter in v Gradnji Žalec. Ob delu je 1. 1962 diplomiral na višji šoli za organizacijo dela - kadrovska smer v Kranju. Poleg redne zaposhtve je neprofesionalno opravljal vrsto funkcij v političnih organizacijah in društvih, največ v veteranskem društvu ZB, saj je bil predsednik krajevne organizacije ZB, član predsedstva občinske organizacije ZB in njen predsednik, predsednik komisije za borce pri občinski organizaciji ZB, po reorganizaciji je bil štiri leta podpredsednik in od 1.1999 predsednik Območnega združenja ZB in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline. Poleg vseh aktivnosti pa je vedno našel čas tudi za svojo družino, za svoj cvetlični vrt, za planinarjenje v planinskem društvu in bil aktiven član ribiške družine. Tako je svoje strokovno znanje in človeške vrline združeval pri svojem poklicnem delu in v vseh sredinah, kjer je aktivno deloval. Bil je kritičen do nepravilnosti in krivic, vendar pa prijeten in čuteč sogovornik. Imel je tovariški odnos do sodelavcev in ljudi, ki so ga obkrožali. Zato je bil tudi zaradi takšnega načina delovanja v vseh sredinah cenjen in spoštovan. Za svoje prizadevno delo je prejel vrsto borčevskih, društvenih, občinskih in državnih priznanj in odlikovanj: medaljo za hrabrost, medaljo zaslug za narod, red dela s srebrnim vencem in red zaslug za narod s srebrnim vencem, plaketo Zveze sindikatov SFRJ, srebrni in zlati znak OF in zlati grb občine Žalec, bronasti, srebrni in zlati znak za ribištvo, bronasti, srebrni in zlati znak za planinstvo in plaketo Turističnega društva Žalec. Letos spomladi ob prazniku upora proti okupatorju mu je za življenjsko delo glavni odbor ZZB in udeležencev NOB Slovenije podelil tudi zlato plaketo. Vsi, ki smo z njim sodelovali, ga bomo pogrešali. Člani ZB smo izgubili predsednika in velikega borca za pravičnost in poštenje, kljub temu pa bo ostal med nami v spominu, saj nas je s svojim zgledom zadolžil, da nadaljujemo njegovo delo. Viljem Petek GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Popravek V prejšni številki Utripa smo na strani 9 v prispevku z naslovom Leto, polno izzivov predstavili II. Osnovno šolo Žalec. Med vrstice pa se je prikradel škrat in »pojedel« številko, ki govori o številu učencev, ki obiskuje oddelke vzgoje in izobraževanja. Pravilno se stavek glasi: Letos šolo s prilagojenim programom obiskuje 28 učencev, oddelke vzgoje in izobraževanja pa 10 učencev. Za napako se opravičujemo. Uredništvo V novembru 1 m3 zemeljskega plina * cenejši za 0,67 tolarja. MESTNI PLINOVODI D 1 S 1 R 1 B U C 1 J A P l 1 N A rl . o . o . november2004 Podjetništvo Umiranje na obroke končal stečaj Tekstilna industrija v kraju pod Žvajgo, ki je svoje korenine pognala leta 1842, je v minulih dneh najverjetneje naredila zadnji vzdihljaj. Po nekajletni agoniji zaposlenih, prisilni poravnavi in enoletnem ’’vladanju” Mitja Ribariča, ki mu ni uspelo rešiti tovarne, je bil stečaj še najbolj logična posledica razmer, ki so vladale v podjetju v zadnjih mesecih. Za preostanek 213 zaposlenih pa tudi najboljša rešitev, saj bodo na ta način dobili vsaj denar iz jamstvenega sklada. Tako meni tudi predstavnik celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Forto Turk. Za uvedbo stečaja je bila tudi večina zaposlenih, saj se bo na ta način prekinila večletna agonija, ki je še posebno v zadnjem obdobju postala nevzdržna. Mnogi niso imeli več denarja za osnovne življenjske potrebe. Zadnje plačilo, in sicer 35 odstotkov avgustovske plače, so prejeli 12. oktobra, regresa pa niso dobili že tretje leto. Zaradi takšne situacije je bilo v minulem obdobju že nekaj stavk. Sodu je ponovno izbilo dno neizplačanih 65 odstotkov avgustovske plače, ki bi jo morah prejeti 9- novembra. Okrog 50 delavcev iz programa nogavic je zaradi neizplačila prekinilo delo. Delavci iz programa tkanin in nekateri drugi, ki so že nekaj časa na čakanju, se stavki niso pridružili. Če bi jih sindikat pozval k temu, bi si morah sami kriti potne stroške. Sicer pa je bila proizvodnja tako in tako že praktično ustavljena, saj v programu tkanin in konfekcije niso imeli skoraj nobenih naročil. V programu nogavic je bilo naročil dovolj, vendar podjetje, ki je v najboljših časih zaposlova- lo I860 delavcev, ni imelo denarja za nakup potrebnega materiala. Direktor uprave Mitja Ribarič je že konec oktobra na celjsko okrožno sodišče vložil predlog za vnovično prisilno poravnavo, prva je bila uvedena juhja 2002. Če bi bil predlog sprejet, bi moral Ribarič pripraviti ustrezen program finančnega in kadrovskega prestrukturiranja podjetja. Po mnenju Forta Turka uvedba prisilne poravnave ne bi bila smiselna, saj že v prvi prisilni poravnavi tovarna ni uspela poplačati vseh upnikov. Po drugi strani pa bi se agonija delavcev le še podaljševala. Zaradi navedenih razlogov se je zavzemal za srečaj, zanj pa je bil tudi tovarniški sindikat vključno z zaposlenimi, saj so bili že naveličani negotovosti. Stečaj, katerega predlog je na celjsko okrožno sodišče vložil direktor Mitja Ribarič, je 15. novembra potrdil stečajni senat. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Branko Džordževič, ki je vodil tudi prisilno poravnavo podjetja. Ta je prinesla prepolovitev števila zaposlenih in se ustavila pri 213 delavcih. Oktobra lani, kmalu po prevzemu vodenja nove uprave TT Prebold, je Mitja Ribarič na novinarski konferenci povedal, da sta možna dva scenarija reševanja podjetja, in sicer zmerno optimistični, ki naj bi pomenil ohranitev obeh osnovnih proizvodnih programov, in črni, po katerem bi enega od programov opustih. Takrat je tudi dejal, da o likvidaciji ah stečaju ne razmišlja, saj je v Prebold prišel zato, da tovarno zopet postavi na noge. Žal se nič od tega ni uresničilo. V kohkor bi znova prišlo do prisilne poravnave, bi zagotovo obveljal črni scenarij, saj je to varianto Ribarič v zadnjem času že dokaj jasno izražal. Ah bo stečajni upravitelj morda ta del proizvodnje ohranil, zaenkrat še ni jasno. Delavci bodo dokončah vsa naročila, ki so jih prejeli pred uvedbo stečaja. Kako bo potem, bo odvisno od tega, kakšne bodo ugotovitve elaborata, ki naj bi pokazal, ah se kaj takšnega sploh še splača, pravi Branko Džordževič, ki trenutno še ne ve, koliko ipp#8*' je sploh Sßi II veliko pre- ■w*i •vT'fepH m oženje SUJ ,' l tovarne in ja» §j|rj kolikšne so • j ; I n j e n c j obveznosti do upnikov. ”S stečajno ekipo smo sedaj že na delu. Vršijo se popisi celotnega premoženja. Predvidevamo, da bomo vrših prodajo gotovih izdelkov že naslednji teden. S ponedeljkom pa bomo ponovno zagnali proizvodna obrata, nogavice in tekstil, da dokončamo proizvodnjo. O nadaljnjem delu v stečaju, glede proizvodnje, bo odločilo celjsko sodišče na predlog stečajnega upravitelja, vendar pa morajo biti vsi ekonomski pokazatelji pozitivni. Izgube ne smemo delati. Terjatev je bilo na dan 31. 12. 2003 več kot 950 milijonov, hipotekarnih terjatev do bank, do stečajnega dolžnika je okrog 650 milijonov. Večino premoženja je pod hipoteko. Sedaj bomo z računovodstvom ugotovili še terjatve do naših dolžnikov. Poskušali bomo izvesti izravnavo, tako da bo nekje z zaključno bilanco do dneva začetka stečaja slika bolj jasna. Stečajno bilanco bomo naredili do naroka, ki bo 9- februarja 2005.” Sicer pa bodo stečajni postopki zelo zahtevni in dolgotrajni. V najboljšem primeru bo stečaj možno zaključiti šele v treh ah štirih letih, pravi stečajni upravitelj Branko Džordževič, ki pričakuje, da bo s prodajo nepremičnin, ki so sicer vsa pod hipoteko, lahko začel že v začetku prihodnjega leta. Njegov namen je med drugim doseči dogovor z vodstvom občine, da bi na tem območju, ki se razprostira na kar 14 hektarjih, uredili industrijsko cono. To pa bi bil po njegovem tudi najboljši način za pridobitev novih delovnih mest. V petek, 19. novembra, je začel teči 15-dnevni rok, v katerem bodo skupaj z Ribaričem dobili odpoved vsi zaposleni. Kohko delavcev bo še vsaj nekaj časa ostalo na delu, da dokončajo z naročili, se zaenkrat še ne ve. Neodvisno od tega pa bodo tekle aktivnosti preko sindikata, ki bo skušal pomagati svojim članom. Kot je povedal Forto Turk, bodo kot vedno najprej stopili v stik s stečajnim upraviteljem. S strani sindikata bo stečaj vodila odvetnica Marija Karlovšek. ”V prihodnjih dneh se bomo z vodstvom sindikata v podjetju dogovorih, kaj vse bomo prijavljali kot terjatve,” pravi Forto Turk. V glavnem bo šlo za neizplačan regres v letih 2002, 2003 in 2004, 65 odstotkov plače za avgust ter plače za september, oktober in november, jubilejne nagrade, odpravnine za tiste, ki so bili na dan uvedbe stečaja zaposleni, materialne stroške, če ima kdo kakšno tožbo, zahtevo do podjetja. Vsakemu bomo poslali v podpis zahtevo, s čimer bodo delavci pooblastili odvetnico, da jih zastopa v stečajnem postopku. Kohko teh terjatev bo poplačanih, je težko reči. Glede na dosedanje izkušnje so v nekaterih podjetjih, ki so šla v stečaj, nekateri delavci bili poplačani, v kakšnem pa tudi ne. Vsekakor pa vsi dobijo denar iz jamstvenega sklada, saj mora stečajni upravitelj najprej denar iz stečajne mase nameniti jamstvenemu skladu. Višina prejetega denarja iz tega naslova znaša na posameznika od 300 do 350 tisoč tolarjev,” še pravi Forto Turk. In kaj o uvedbi stečaja pravijo delavci? Marjan Zupanc, ki je bil v Ht o v a r n i zaposlen 36 let, je dejal: ’’Tovarna je prestala dva velika požara, dve svetovni vojni in še marsikakšno krizo v zgodovini, žal pa ni zmogla prenesti nesposobnega vodstva in po 162 letih je njen pogreb. Žalostno, vendar še zmerom bolje, kot da bi še naprej prestajali to agonijo.” Srečko Kvas, ki je bil vrsto let predsednik I sveta I delavcev, je j povedal: I današnji I občutki so žalostni. Tu sem pustil svojo mladost, vehk del svojega življenja, saj sem bil s tovarno povezan vse od leta 1967. Z današnjim dnem je tako rekoč konec te nekdaj vehke tovarne, ki je dajala kruh mnogim generacijam. Osebno sem prepričan, da do tega ne bi prišlo, če bi se pravočasno in odgovorno lotih prestrukturiranja ter v upravi imeh ljudi, ki bi znah zagotoviti delo. Delavci imamo znanje, imamo izkušnje, hoteh in želeli smo delati, a nam tega vodstvo ni znalo omogočiti.” Berta Ocepek, v tovarni zaposlena 28 let, dodaja: ’’Uvedba stečaja je v nekem smislu odrešitev, saj so bili zadnji meseci prava katastrofa. Ni bilo denarja, pravega dela in tako je zame kot za vse ostale najbrž bolje, da je vse skupaj končano. Upam, da bom še dobila kakšno službo in morda nekoč tudi dočakala redno upokojitev. Vsekakor pa človek ob tem, kar se je zgodilo, ne more biti povsem ravnodušen, saj je v tovarni preživel vehko let svojega življenja.” Tako meni tudi Milan Jambrovič, zadnji dve leti predsed- nik tovarniškega sindikata: ”Z ženo sva bila oba zaposlena v tovarni, zato je vse še težje. V situaciji, ko sta izgu-____________________ bila delo a oba part- Jf nerja, se je znašlo kar J nekaj ljudi. Biti brez ^ denarja je težko, saj položnice nenehno prihajajo. Če ne bi bilo staršev, ki pomagajo, kohkor lahko, bi bilo res težko. V sindikatu smo si ves čas prizadevali za ohranitev delovnih mest, vendar so bik zadnji meseci že nevzdržni in je bila uvedba stečaja edina rešitev, saj bomo dobili vsaj nekaj denarja iz jamstvenega sklada. Upamo, da bomo s pomočjo območnega sindikata uspeh dobiti poplačane tudi neizplačane regrese, preostanke plač in druge terjatve.” D. Naraglav RK pomaga Območna organizacija Rdečega križa Žalec se je skupaj z RK Slovenije, ki tudi letos izvaja akcijo za pomoč potrebnim Nikoli sam, hitro odzvala novonastali situaciji v TT Prebold, ki je od 15. novembra v stečaju. Da bi vsaj malo pomagali 212 delavcem, ki so z uvedbo stečaja ostali na cesti, so preko podjetja Tliš pripravili živilske pakete za vse do nedavnega zaposlene delavce. Pakete so razdeljevali minuli petek v prostorih gasilskega doma v Kaplji vasi prav na dan podpisa stečajnih pogodb. V obdobju zadnjih dveh let so v Območni organizaciji RK Žalec, kot pravi sekretarka Majda Pilih, izpeljali šest akcij pomoči za preboldske tekstilce. Na prvi v letu 2002 so razdehh 149 paketov. V lanskem letu smo razdehh 120 paketov, nato pa še 103. Letos so razdehh 100 paketov januarja, 200 maja in na zadnji v Kaplji vasi 212 paketov. Skupno so delavci TT Prebold prejeh 884 živilskih paketov. V Območni organizaciji RK se zavedajo, da bi marsikateri delavci tovrstno pomoč potrebovali vsak mesec, vendar lahko pomagajo le tohko, kohkor imajo sredstev. Ker ravno v tem trenutku poteka akcija Nikoh sam, bodo v Rdečem križu zelo veseh, če se bo klicu pomoči odzvalo čimveč državljanov, saj bodo zbrani denar namenih izključno delavcem, ki so ostali brez dela. I GARANT d. d., POLZELA Li-X ^ Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI SESTAVLJIV PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB - OLJKA Znižanje cen regalov iz programa G-2000 Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLJKA z dostavo in montažo 30 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mize, računalniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize) Ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob NAVDUŠENJE OB SLOVENSKI KAKOVOSTI! Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si D. N. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO _____JOŽ E-LILJANA STROŽER, s.P. £ Vami KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tei 03/714 01 00, Faks 03/714 01 01, GSM 041/690 023, 041/608 312 20 le SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. AVTO HIŠA i- ■ f CVgi%e&e Migojnice 140, 3302 GRIŽE ■ PRODAJA VOZIL ■ PRENOS LASTNIŠTVA ■ ODKUP VOZIL tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET > MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO - VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. V petek, 19. novembra, je jedilnica TT Prebold dajala žalostno podobo, saj najverjetneje pomeni konec 162-letne tradicije tekstilne industrije v kraju pod Žvajgo. Podjetništvo november2004 Brez nove tehnologije ni podjetniške prihodnosti Tiskarna Marginalija si je v 18 letih svojega delovanja pridobila sloves kakovostne tiskarne, precej manj ugledni pa so bili njeni prostori v Drešinji vasi. Komaj sto kvadratnih metrov površin ni dovoljevalo posodobitve in širjenja ponudbe, zato se je podjetje po natanko 18 letih preseblo v nov poslovni center Pluton v Šempeter. Pribbžno 800 kvadratnih metrov veliki poslovni prostori so velika pridobitev, ob tem pa je bistveno to, da so hkrati v celoti zamenjali klasično offset tehnologijo z digitalno tehnologijo tiska. Po besedah direktorja Vasja Knapiča so se specializirali za tiskanje tiskovin z nižjimi nakladami. Prostorska stiska je bila povod za razmišljanje o selitvi tiskarne, hkrati pa je bilo potrebno razmisliti tudi o podjetniški prihodnosti in novih razmerah na trgu ter novih tehnologijah. Kljub tveganju so se odločili za temeljito posodobitev. ’’Posodobili smo reprostudio in postavili popolnoma novo tehnologijo digitalnega tiska in sodobno knjigoveznico. Imamo tri nove tiskarske stroje. Razširili smo knjigoveznico, tako da lahko ponudimo strankam izdelavo mehke ah trde vezave knjige, spenjanje z žico, spiralo in na posebnem zgibalnem stroju tudi lepljenje. Dejansko je to, če ne edina, pa zagotovo ena prvih tovrstnih postavitev v tem delu Evrope, ki ima v celoti digitalen proizvodni proces: reprostudio, digitalni tisk in digitalnemu tisku prirejeno dodelavo tiskovin. S to postavitvijo smo specializirani za tiskanje nižjih naklad, ki smo jih razdelili na tri večja področja: knjige in brošure mehke ah trde vezave, reklamni material, kot so prospekti in katalogi ter tisk tiskovin z variabilnimi podatki, ki na drugačni tehnologiji, kot je digitalna, sploh ni možen,” je povedal Vasja Knapič. In kakšne so prednosti nove tehnologije? ”Pri knjigah je osnovna razlika med naročanjem v digitalni ah klasični offset tiskarni ta, da so pri Vasja Knapič digitalnem tisku rentabilne tudi najnižje naklade, saj so bistveno nižji vstopni stroški. Res pa je, da cena na enoto z naklado ne pada tako kot v klasičnem načinu. Razlika je tudi ta, da pri digitalnem tisku odpadejo nekatere faze izdelave, kot sta osvetljevanje filmov in priprava strojev. Na računalniku oblikovana tiskovina gre neposredno na tiskarski stroj. Zaradi vsega tega je bistveno skrajšan čas izdelave. V digitalni tiskarni se naroča tolikšno število izvodov, kot se jih dejansko potrebuje. Naročnikom ni potrebno financirati zalog niti skladišča. Knjigo z 240 strani, mehke vezave z barvnim ovitkom, v nakladi 300 izvodov izdelamo v štirih urah, to pomeni od takrat, ko je PDF datoteka pripravljena za tisk, pa do takrat, ko naložimo v kombi. Sposobni smo narediti po tri naslove dnevno. V klasični offset tiskarni za tako knjigo porabimo najmanj teden dni. Poleg knjig je vrsta produktov, ki se tiskajo v nižjih nakladah. Tretji segment so tiskovine z variabilnimi podatki. To pomeni, da na vsaki tiskovini lahko tiskamo druge podatke, na primer račune, mailinge, naslovljene na posamezne naslovnike, lahko kuvertiramo ah pa na zgibalnem stroju lepimo v mailing. V knjigoveznici so trije stroji, ki so bih letos šele prvič predstavljeni na sejmu v Dhsseldorfu, eden od njih je zgibalni stroj, ki je prvi tovrstni v Sloveniji. Na področju digitalnega tiska smo se odločili za tehnologijo Xeroxa, ki je po kakovosti tiska trenutno med vodilnimi na svetu in pokriva največji svetovni tržni delež. Pri knjigoveznici je pomembno tudi to, da imamo v celoti vse v hiši in ne potrebujemo nobene kooperacije za izdelavo ah dodelavo tiskovnih, tako da smo izredno fleksibilni, tudi časovno.” Konkurence, ki je v tiskarski panogi velika, se v Marginaliji ne bojijo. Direktor Vasja Knapič se zaveda, da bo v prihodnjih letih vedno več digitalnih tiskam, ker so v offset tisku preveliki stroški. ”Naš način dela bo bistveno drugačen od ostalih tudi po tem, ker bo pri nas možno naročati izdelavo tiskovin preko tako imenovanega FTP-serverja, kar pomeni, da bo na primer naročnik oddal vabilo v PDF-formatu na server, priložil Sadike v Belgijo in Avstrijo Mitja Markuš, Brane Lukmmjak in Darjan Kramer med pripravo sadik za izvoz V Sadjarstvu Mirosan, ki letno skladišči in proda okoli 6 tisoč ton jabolk, pridelajo tudi 300 tisoč sadnih sadik. S sadikami oskrbujejo predvsem ljubiteljske sadjarje in sadjarje, ki bodo obnavljali stare ali na novo zasadili sadovnjake. V Sadjarstvu Mirosan so ponosni, da bodo tudi letos izvozih v Belgijo in Avstrijo okoli 20 tisoč sadik. Kakovost letošnjega letnika je zelo dobra, saj je bilo vreme letos pridelavi bolj naklonjeno kot v nekaj preteklih letih. Dobra kakovost pridelka se še posebej izraža na jabolkih, ki že čakajo v hladilnih celicah na sortiranje in prodajo v SIPRO d», STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 CERTIFIKAT St. 129 ISO 9001 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net POVABILO K ODDAJI P01VUDB SIPRO stanovanjsko podjetje, d. o. o., Žalec, Pečnikova 1, vabi vse zainteresirane izvajalce k oddaji ponudb za izvajanje gradbenoobrtniških del na večstanovanjskih objektih in v posameznih stanovanjih, in sicer za: ZIDARSKA DEU, KE RAMI CARSKA DEU, KROVSKOKLEPARSKA DEU, PODOPOUGALSKA DEU, VODOVODNOINŠTAUTERSKA DEU, MIZARSKA DEU, ELEKTR0I1VŠTAUCUSKA DEU, SLIKOPLESKARSKA DEU. 7, izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o izvajanju del. Vaše ponudbe in reference pošljite vključno do petka, 17. 12. 2004, na sedež podjetja SIPRO, d. o. o., Pečnikova 1, Žalec (tel. 03/712 13 60). excelovo datoteko z naslovi, s tem pa se zanj ves trud pri operativnem delu pošiljanja vabila konča. Mi bomo vabilo stiskah, kuvertirah in oddali na pošto. Naročniku ni treba zapustiti svoje pisarne. V uri in pol je možno izdelati in oddati na pošto tisoč vabil.” Širitev proizvodnje običajno zahteva zaposlovanje dodatne delovne sile. Tako je tudi v Marginaliji. "Od lanskega leta, ko smo na novo zaposlili dva delavca, je zdaj zaposlenih enajst, do konca marca prihodnje leto pa računamo, da nas bo v podjetju 18. Pet zaposlenih je bilo prej brezposelnih oziroma zaposlenih v preboldski tekstilni tovarni. Tri delavke, ki naj bi delale v knjigoveznici, bodo prav tako iz tekstilne industrije. V ta namen smo pripravili učni program za prekvalifikacijo tekstilnih delavk v knjigoveške delavke, čakamo le še na odgovor Zavoda za zaposlovanje. Pripravili smo program teoretičnega in praktičnega usposabljanja, vključno s preizkusom znanja. Predavatelji, ki smo jih povabili k sodelovanju, so poučevali na Grafični šofi v Ljubljani. V prvi fazi bomo to usposabljanje organizirah za približno 30 udeležencev, od tega bomo tri zaposhli pri nas, ostali pa bodo po naslednjih devetih mesecih. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, v sortimentu za tržno pridelavo prevladujejo sorte, kot so braebum, gala, zlati delišes in nova sorta fuji, medtem ko se sorta idared počasi umika. T. T. Vsi, ki bi želeli objaviti božično-novoletno voščilo v Utripu, morate čestitko oddati do 8. decembra 2004. Pokličete lahko po telefonu: 712 12 80. Naslov uredništva je: Aškerčeva 9a, 3310 Žalec (v Domu U. slovenskega tabora). CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, 705 03 20, 041 649 234 našem mnenju lažje našh službo v eni od več kot 120 tiskam v ožji regiji. To je pomembno še posebej za to, ker je Grafična šola ukinila samostojni program knjigoveštva in bo na tem področju v naslednjih letih nastala velika praznina. Nenazadnje je za- nimivo tudi to, da naš tehnični direktor prihaja na delo iz Ljubljane, čeprav je pogosteje ravno obratno.” O vrednosti celotne investicije Vasja Knapič pove le to, da je bila zelo vehka, zagotovo v letošnjem letu draga največja investicija na območju žalske občine. Sredstva so zagotovili iz več virov, niso pa za sofinanciranje kandidirah na nobenem od državnih razpisov. Seveda je zdaj bistveno, da si zagotovijo dovolj kupcev, pri čemer se že ozirajo tudi v tujino. ”S 1. januarjem nameravamo zaposliti dva komercialista, enega za Gradec in enega za Celovec, za področje Slovenije pa imamo pet komercialistov. Vesel sem, da smo uspeh zadnjo tehnologijo v naši branži pripeljati v Šempeter oziroma občino Žalec. Za uspešno izpeljan projekt postavitve nove tiskarne smo za zaupanje poleg naših bank še posebej hvaležni direktorju podjetja Pluton gradnje Zvonetu Petku, ki nam je že na samem začetku omogočil nakup in izgradnjo novih prostorov pod zelo ugodnimi pogoji. Ob vsem tem pa je pomembno tudi to, da bodo k nam oz. v Šempeter postavitev digitalne tiskarne hodih gledat nadaljnji kupci Xeroxa iz jugovzhodne Evrope. Zaradi prostorov, tehnologije in znanja smo namreč zanje vzorčna tiskarna.” K. R. marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter marginalija tei.: 03 70310 60, fax: 03 70310 70 e-mail: info@marginalija.si splet: www.marginalija.si ßr\ -%. 1 y ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.net, ww.sz-atrij.si jmm CELJE - Plava laguna - prodamo 2-sobno stanovanje 86 m2,3. nadstr., L 1979, opremljena kuhinja in obnovljena kopalnica, cena 17.500.000 SIT; PREBOLD - prodamo hišo 1.1972, ca. 200 nr biv. površine, vel. parcele 2.200 m2, cena 25.000.000 SIT; ŠEMPETER - prodamo hišo 1.1955, K * P, vebkost a. 80 m2, v podaljšku z večjo delavnico in pokritim manipulativnim prostorom, ogrev. CK olje, vebkost parcele 750 m', cena 16.000.000 SIT; ŽALEC - prodamo stanovanje v bloku 4 S, ca. 200 m2 bivake površine v dupleks izvedbi, 5/6 nadstropje, cena 25.000.000 SIT; GALICIJA - prodamo zazidljivo parcelo, 1300 m2, na južni legi, dobra dostopnost, cena 8.500.000 SIT. Roman Brglez Pekama-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; kiosk Celje 428 20 62; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80. Spoštovani zvesti kupci! Leto se počasi izteka. Še dober mesec je do najdaljše noči, ki nas bo popeljala v leto 2005. Za nami bo leto, v katerem smo slovesno obeležili 10-letnico naše trgovine in bistroja na Vranskem. Leto, ki smo ga z veseljem preživeli v družbi z vami in upamo, da tudi vi z nami. Najbrž pa nam bo vsem v lepem spominu ostala letošnja prireditev za zvestobo s praznovanjem 10-letnega jubileja, ki smo ga obeležili v okviru Vranskih poletnih večerov. Življenje teče dalje, naše delo tudi in veseli bomo, če boste z nami tudi prihodnje leto. Pred kratkim so se naši veliki družini pridružili tudi Kamničani. Čez teden dni se bo začel veseli december. V naše domove bodo drug za drugim prihajali dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Da bo veselje vaših otrok čim večje, vas vabimo, da si darila zanje priskrbite v naših lokalih. Ob teh in tudi drugih nakupih naj vas spremlja misel na naš slogan Zvestoba se nagrajuje in vaši nakupi bodo tako še prijetnejši in bogatejši. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Z novo tehnologijo se spreminja delo v tiskarni. november2004 Informacije • TURISTIČNI • KOTIČEK • vo. Po predstavi jih je obiskal tudi Božiček. Prireditev je potekala v dneh od 25. do 30. decembra. Leto 2002, tretje leto. Z željo, da bi si gostje ogledah tudi del jame, se je božična zgodba odvijala kot kratek sprehod v skupini od 20-30 oseb, na čelu katere sta bila flavtistka in pripovedovalec. Obiskovalci so si na posameznih postajah ogledah shke božične pripovedi. Zaradi vračanja po isti poti je nastala gneča, ki smo se ji v naslednjem leto želeli izogniti. Leto 2003, četrto leto. Mnogo smo se v vseh teh letih naučih, zato smo z željo po odpravi napak, predvsem pa da bi si božično zgodbo lahko ogledalo čim več obiskovalcev, zgodbo zasnovah po novem scenariju. Z aktivnim sodelovanjem OŠ Šempeter smo Božično skrivnost zasnovah kot sprehod skozi večji del jame z izhodom na vrhu. In tako smo se izognili gneči iz preteklih let. Ob izhodu so jih le še s ’’srečno novo leto” pozdravih dimnikarčki. Poleg njih in hkov iz božične zgodbe so otroke pozdravljala še ostala pravljična bitja: škrati, vile in snežna kraljica. Kako bo pa letos? Pridite in si oglejte! Božično skrivnost v jami Pekel si boste lahko ogledali v času božiča, 25. decembra, in Štefanovega, 26. decembra 2004, od 15. do 18. ure. Zadnji vstop v jamo ob 17.30 BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL zimi samevala? Padla je ideja, da bi božično zgodbo predstavih tudi v jami Pekel. S pomočjo župnišča Šempeter nam je to tudi uspelo. Prireditev se je v obliki predstave v prvi večji dvorani v notranjosti jame odvijala kar štiri dni zapored, in sicer na božič, 25. decembra, ter 26. in 27. decembra in na dan Svetih treh kraljev, 6. januarja. Leto 2001, drugo leto. Po podobnem scenariju, v obliki predstave, se je prireditev odvijala tadi v tem letu. Posebej je bilo poskrbljeno za najmlajše. Zanje so bile pripravljene klopi, na katere so se v spremstvu staršev Leto 2000, prvo leto. Zakaj bi jama in njeno prekrasno okolje po- posedli in si v miru ogledah predsta- RazVojna agencija Savinja, Giz obvešča AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2004 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v obdobju 2004 in 2005 (Ur. list KS, št. 11/2004) : rok za oddajo vlog je 8.3- 2005 do 12. ure. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (Uradni list RS, ŠL 53,14. 5.2004): razpis bo odprt do konca leta 2006. Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni list RS, Št 39-42,23.4.2004): razpis bo odprt do konca leta 2006. Prvo odpiranje prispelih vlog je bilo 10. junija 2004, drugo 9- julija 2004, tretje 10. septembra 2004. Nadaljnja odpiranja bodo vsake tri mesece (začenši december 2004) 10. v mesecu do porabe sredstev. Objava javnega razpisa Nacionalni Program Phare 2004 Vseživljenjsko učenje SI.0303.05 2003/004-938-17 (Uradni list RS, ŠL116-117,29-10.2004): rok za sprejem prijavnic je 26.1.2005 ob 16. uri. Podrobnosti razpisa: httpT7www.mzszs.si/slo/solstvo/javni_razpis.asp Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (Uradni hst RS, št. 114,22.10. 2004): rok za oddajo vloge je 5.4. 2005. Dodatne informacije med 9- in 10. uro na tel. št 01 478 34 36 (Majda Rojc) oz. na spletnih straneh ministrstva Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpLs za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2005 (Uradni hst RS, ŠL 114,22.10.2004): rok za oddajo vlog je do vsakega 5. v mesecu. Zadnji rok je 5.10.2005. RazpLsna dokumentacija http://www.ess.gov.si. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Javni razpis za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003 - 2005 (projekt GEF): razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 28.2. 2005. Prvo odpiranje je bilo v petek, 4. julija 2003. Naslednja odpiranja bodo izvedena vsaki drugi petek v naslednjih mesecih, do porabe sredstev. (Uradni list RS, ŠL 53-54,6.6.2003) Javni razpis za zbiranje in sofinanciranje projektov s programskega področja ’’Ohranjanje narave, LIFE Efl-Narava projekti” (Uradni list št 116-117,29.10.2004): rok za oddajo vloge je 30.11.2004 do lO.ure. Ekološko razvojni sklad, Republike Slovenije, javni sklad Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 30P004A, (Uradni hst RS, Št. 44-47,30.4.2004): razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 20.12.2004. TUB RAZPISI Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si AKTUALNO INFO TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE Razvojna agencija Savinja je 1.9- 2004 začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturne sklade za leto 2004! Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si svoji usodi. Danes ima Obrtna zbornica 62 območnih zbornic, v katerih je skupaj 46.900 članov, od tega 17.000 samostojnih podjetnikov, število članov (tudi obrtnikov) pa pada. Thdi obrtna zbornica ima del javnih pooblastil, skrbi za izobraževanje in nudi pomoč svojim članom. Spremljajo pripravo zakonodaje s področja malega gospodarstva, državi pa so pred časom poslali 58 zahtev, katerih uresničitev naj bi izboljšala položaj obrtnikov oziroma pogoje za njihovo poslovanje. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je prav tako nastala na zahtevo kmetov, ustanovljena pa je bila po kar dolgih pogajanjih leta 2000, čeprav so kmetje imeli svojo zbornico že med obema vojnama. Čas ustanovitve zbornice je bil najbolj kritični trenutek za slovensko kmetijstvo, ko se je zaradi vstopanja v Evropsko unijo spremenila celotna zakonodaja s področja kmetijstva Po mnenju Ervina Kuharja je bilo nekaj zadev že zamujenih, zagotovo pa bi bila zakonodaja še manj prijazna do kmetijstva, če ne bi zbornica postala enakovreden partner vladi. To ji omogoča tudi obvezno članstvo. Trenutno ima 174.000 članov, med njimi so pravne in fizične osebe. Član mora biti vsak, ki ima več kot 23.100 tolarjev katastrskega dohodka oziroma 1,5 ha kmetijskih zemljišč. Zbornica ima 13 območnih enot, ki pa niso samostojne pravne osebe, v njih je 60 odborov izpostav. Vanjo so vključene tudi nekdanje službe ministrstva za kmetijstvo (svetovalci, centri za sadjarstvo ...), prav tako 8 območnih zavodov. Skupaj zbornica zaposluje nekaj več kot 800 ljudi, letno ima 6 milijard tolarjev proračuna, od tega dve tretjini zagotovi državni proračun. K.R. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Za in proti zbornicam (od leve): direktor KGZS Ervin Kuhar, direktorica RAS Danica Jezovšek Korent, Jani Ulaga iz OZS in Jože Pušnik iz GZS - OE Celje Razvojna agencija Savinja Žalec je letos že četrtič pripravila Dneve podjetništva in v okviru le-teh okroglo mizo na temo Kakšne zbornice imamo in kakšne potrebujemo. Gospodarsko zbornico je predstavil direktor celjske območne enote Jože Pušnik, Obrtno zbornico Slovenije Jani Ulaga, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije pa direktor Ervin Kuhar. Sledila je polemična razprava o tem, ali je primemo obvezno članstvo v zbornicah in ali so zbornice dovolj učinkovite. Jože Pušnik je povedal, da ima zbornica več kot 1 50-letno tradicijo, sedanja urejenost pa temelji na zakonu iz leta 1990. Glavni namen zbornice je uveljavljanje interesa njenih članic oziroma gospodarstva v odnosu do države in socialnoekonomskih partnerjev. Izvaja tudi določena javna pooblastila Javno-pravni model organiziranosti gospodarske zbornice imajo tudi v sosednjih in nekaterih drugih evropskih državah. V zbornici je trenutno 64 tisoč članov. Članarina je odvisna od velikosti članice, večje in ekonomsko uspešnejše družbe plačujejo višjo članarino, dobršen del članstva pa je plačila članarine oproščen. Jože Pušnik je poudaril, da je pogost očitek o premajhni učinkovitosti zbornice, izhod iz tega pa je po njegovem mnenju v notranji reorganizaciji, ne pa ukinitev zbornice. Obvezno članstvo pomeni tudi večjo moč zbornice v pogajanjih z državo in socialnimi partnerji. 13 območnih zbornic in 26 panožnih združenj vpliva na sprejemanje zakonodaje in se povezuje z evropskimi združenji. Poleg raznih projektov, tudi evropskih, zbornica za svoje člane pripravlja izobraževanja, seminarje, gospodarske konference, svetovanja, sejme v tujini, eden od zelo uspešnih projektov pa je projekt svetovanja infopika V GZS je 250 zaposlenih. Jani Ulaga je v uvodnem govoru povedal, da Obrtna zbornica Slovenije praznuje 35 let obstoja. Prvi tovrstni sistem je nastal že leta 1850, ker pa obrtniki po drugi svetovni vojni dolgo niso bili zažel-jeni s strani države, so se najprej oiga-nizirali kot društva. Obrtniki so želeli svojo zbornico zato, da bi lahko sami odločali o Politične stranke november2004 Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli LDS v opozicijo Svet Liberalne demokracije Slovenije je na seji v torek, 16. novembra, na podlagi razprave in vsebinske raznolikosti programov strank odločil, da LDS ne vstopi v bodočo vladno koalicijo, ki jo bo vodila SDS. Skozi razpravo na Svetu LDS se je izoblikovalo mnenje, da je med Liberalno demokracijo Slovenije in strankami nastajajoče desnosredinske koalicije preveč vsebinskih, Siamskih in konceptu-razlik. Zato je odhod LDS v opozicijo dobra odločitev za slovensko LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE demokracijo, za slovensko državo in slovenski razvoj. LDS bo v opoziciji predstavljala programsko in kadrovsko alternativo “relativno precej desnemu konservativnemu programu” novoizvoljenega premiera Janeza Janše. Enakega mnenja so bdi vsi predsedniki lokalnih odborov nase regije, ki so se sestali na redni regijski koordinaciji sredi oktobra v Celju. Naslednji sestanek regijskih lokalnih odborov bo 29- novembra v Žalcu. Sestanek bo vodil predsednik stranke mag. Anton Rop. Pozdravljeni! Za nami so še ene volitve in rezultati so jasni. Prav tako je že jasno, kdo bo sestavljal novo koalicijo. Naša stranka žal ni prestopila praga parlamenta, vendar to še ne pomeni, da bomo vrgli puško v koruzo, temveč bomo ostali lokalna organizacija, ki se na vsakem koraku bori za pravice mladih in za zeleno usmeritev Slovenije. V prvi vrsti se zahvaljujem vsem volivcem, ki so nam namenili svoj glas, saj nam to daje elan in energijo za naprej. Prav tako pa čestitamo vsem trem poslancem iz Savinjske doline, še posebej županu Lojzetu Posedelu in gospodu Ivanu Jelenu, saj sem prepričan da bosta delovala konstruktivno za našo občino in za občane, ki so jima izkazali zaupanje. Torej, obeta se nam nova vlada, po obljubah sodeč, drugačna od dosedanje, saj se je nova vladna garnitura dolgo pripravljala na priložnost, ki jo je sedaj dobila. Kako pa jo bo izkoristila, nam bo povedal čas in šele takrat bo priložnost za analize in primerjave med danimi obljubami in med postorjenim. V SMS-u upamo, da se bodo držali obljub na področju zaposlovanja, izgradnje 6500-ih novih stanovanj, brezplačnih učbenikov za osnovnošolce, na področju povečanja gospodarske rasti, manjšanje birokracije in se temeljito borili proti klientalizmu strankamladihslovenije www.sfns.si in korupciji. To niso moje želje, ampak so obljube gospoda Janše v predvolilni kampaniji in v uvodnem govoru na prvi seji državnega zbora. Močno si želim, da ne bi ostalo le pri obljubah, saj se mora gospod Janez zavedati, da so ga izvolili mali ljudje, ljudje, ki ne igrajo golfa po eksotičnih državah in ki jih v limuzinah ne prevažajo šoferji. Prejšnjo soboto so bile v Žalcu tudi študentske volitve, na katerih je zmagal gospodič Milič iz Žalca, za katerega upam, da bo prevetril žalski študentski klub, kar je več kot potrebno, mi pa mu čestitamo in smo mu vedno pripravljeni pomagati. Naj ob koncu omenim še dva športna dogodka. V novembru je v Mariboru potekal izbor za mis in mistra figure Slovenije. V obeh kategorijah sta zmagala Savinjčana, in sicer Brina Romih iz Braslovč ter Damjan Mlakar iz Šempetra. V soboto pa je bilo v Kopru svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildin-gu, na katerem je prav tako Damjan Mlakar osvojil odlično četrto mesto. Čestitke obema. Mladi, če še nimate vzornika, sta Brina in Damjan lahko zgled, kaj vse se da z vztrajnostjo in odrekanjem doseči, potreben je samo cilj. Lep pozdrav! LO SMS Žalec Robert Smodej Pestrost minulega meseca dokazuje kar nekaj pomembnih dogodkov, tako na mednarodnem kot na domačem prizorišču. G. W. Bush je gladko premagal izzivalcaj. Kerryja in v tem je jasno sporočilo ameriške javnosti, da je strah pred terorizmom (žal, govorimo o islamskem terorizmu) izjemno velik Da ne gre za namišljen strah, ugotavljamo tudi na stari celini. Nizozemska, kot najbolj liberalna država v Evropi, je doživela krut uboj, ki so ga izvedli islamski skrajneži, režiserja van Gogha. Posledice so požigi mošej in islamskih šol, kar nakazuje na napačno predstavo o strpnosti. Kljub spravljivim govorom in prepričevanjem, večinoma levih politikov, je baviera za islam v Evropi prepričljiva Eden od dokazov je tudi nasprotovanje Hirčiji kot Islamski državi, da bi postala članica Evropske unije. Verjetno so težave, ki jih imajo velike evropske države z islamom, tako resne, da je izjemna previdnost in preudarnost še kako na mestu. Mimogrede se lahko ozremo na Islamski verski center v Ljubljani. Kdo si upa z gotovostjo zagotavljati, da ne obstaja prav nobena možnost razvoja fundamentalizma v centru tolikšnih razsežnosti? Če vzamemo za izhodišče dejstvo, da na tem svetu ni nič zastonj, tudi ni nobene osnove verjeti, da bi vse teklo tako, kot si ždimo, saj naj bi denar prišd od drugod, iz bogatih arabskih držav. Blebetanje o človekovih pravicah je na tem mestu zločin proti lastnemu narodu, saj razkošje vendar ne sodi med človekove pravice. Ob vsem tem je potrebno vzeti v zakup podobo dežele, pa obredno klanje (Kje so zaščitniki živali?) in kopico vprašanj, ki jih na tem mestu ne bom razpredal Gre preprosto za drugačen način življenja, ki mu Evropejd ne moremo dovoliti ekspanzije na račun svojega propadanja V naši prestolnid se je pojavil še en greh, ki izvira iz vladavine moči LDS-a in ZLSD-ja Gre za sedem milijard težko luknjo v mestni blagajni. Polagati račune s prodajo, ki ni uspela, je za županjo Smšičevo smešno; današnja ekonomija tudi za bivše komuniste še vedno stoji na materialnih temdjih. zato je njeno domišljijsko sprenevedanje pravo SDS farizejstvo 21. stoletja Bližnji vzhod je pretresla smrt Jaserja Arafata, kar bo verjetno prineslo drugačen način razvoja dogodkov na bregovih Jordana Na dan pa že prihajajo vesti o korupdji, saj naj bi Arafatova žena Suha s hčerjo Zahvo nasledila 13 milijonov funtov, kar jima bo verjetno zadostovalo za razkošno pariško življenje. Pojavi pa se vprašanje preživetja revnih Palestincev v taboriščih na zahodnem bregu, saj premoženje verjetno ni bilo Arafatova lasi temveč si ga je vzel po vzoru absolutističnih voditeljev, kot so Husein, Gadafi in podobni; polpretekla zgodovina jih je polna Oblikovanje nove slovenske vlade je v sklepni fazi. Mandatar Janez Janša se je odločil za koalidjo SDS, Nsi, SIS, DeSUS, kar je bila verjetna opaja že takoj po volitvah. Razdelitev resorjev je stvar usklajevanj in Slovenija bo kmalu imela vlado, ki bo drugačna in bo zanesljivo prinesla tudi spremembe, za katere se je večina Slovenk in Slovencev odločila. Zanimivo pa je tudi dogajanje v lokalnih krogih. Nov slants župana Lojzeta Posedela je potegnil za sabo iskanje nekoga, ki bo za vodenje občine imel dovolj časa, seveda pa nidi znanja Težavna naloga, ki jo bomo svetniki verjetno opravili na novembrski seji občinskega sveta Gre za imenovanje podžupana ali podžupanov. Kandidatov je kar nekaj, pustimo se presenetiti. Obeta se še razprava o proračunu za leto 2005, ki utegne prav tako prinesti zanimive zaključke. Koledarskega leta torej še ni konec in s tem tudi letošnji problemi še niso rešeni. Ostalo je še ogromno tistih iz preteklosti; napraviti bi veljalo vrstni red Za 00 SDS Žalec Januš Rasievvicz ZLSD ni vstopila v vladno koalicijo Danes je že znano, da ZLSD ni vstopila v vladajočo koalidjo., čeprav je bilo veliko besed izrečenih pred to odločitvijo. Predsedstvo ZLSD je na svoji seji 4. oktobra sklenilo, da predsedstvo, glede na volilne rezultate in dosedanje ra^ovore o sestavi vlade pričakuje zanesljivo izvolitev predsednika vlade. Predsedstvo je .‘prejelo z 19 glasovi za in 5 glasovi proti naslednji sklep: Predsedstvo ZLSD glede na volilni rezultat in dosedanje pogovore mandatarja za sestavo vlade pričakuje zanesljivo potrditev mandatarja za sestavo vlade, zato predsedstvo ZLSD ne pričakuje od svojih poslancev in poslank, da podprejo njegovo izvolitev za predsednika vlade. Predsednik ZLSD Borut Pahor, podpredsednika Breda Pečan in Miloš Pavlica, vodja poslanske skupine Miran Potrč in glavni tajnik Dušan Kumer so se naslednji dan na vabilo Janeza Janše na pogovor sicer odzvali in prinesli s seboj programska izhodišča ZLSD, vendar mu je predsednik ZLSD Borut Pahor sporočil, da v ZLSD ni pripravljenosti za nadaljnja pog^anja o vstopu v vlado. Zaradi razlik v stališčih znotraj stranke glede morebitnegavstopaZLSDvvladno koalicijo, pa je predsednik ZLSD Borut Pahor v izjavi za javnost po seji ocenil, da so možnosti za vstop v koalicijo zelo majhne. Dejal je "Četudi sem osebno naklonjen temu, da bi bilo v korist države in v korist socialdemokracije morda dobro vstopiti v ta zelo tvegan politični projekt, tega kot predsednik stranke ne bi podprl, če bi ocenil da nismo popolnoma enotni. Samo, če smo popolnoma enotni lahko v vladi opravimo tisto kar od nas pričakuje predsednik vlade in tudi javnosti da smo namreč zanesljiv partner, ki je sposoben v dialogu poiskali rešitve za skupno dobro. Ta razlika v stranki je precejšnja in je zato verjetnosti da se bomo odločili za vlogo v opoziciji velika” PS ZLSD bo torej v mandatu 2004 - 2008 opozicijska poslanska skupina Bo močna a hkrati argumentirana opozicija vladi. Vsekakor ne bo delovala na način donedavne opozicije, ki je s populističnim hujskanjem, izsiljevanjem in nenehnimi obstrukcijami vseskozi oteževala delovanje državnega zbora, da bi le dokazala kako je v državi in družbi prav vse ena sama velika katastrofa temelječa na nekakšni veliki zaroti. Spomnimo se le neskončnih neargumentiranih razprav na izrednih sejah, ko so bili za slabe plače krivi Izbrisani. Na žalost večina od njih še vedno ni nazaj vpisanih in še vedno niso dobili nazaj pravic, ki jim po ustavi in po človeški plati gredo. Desnica je v prejšnjem mandatu vseskozi iskala namišljene grešne kozle. PS ZLSD bo drugačna Ne bo si s hujskanjem gradila javne podobe. Tega si prebivalci in prebivalke ne zaslužijo. Okrepila bo svojo socialdemokratsko identiteto z argumentiranimi razpravami, z jasnimi stališči in predvsem z željo bo boljšem življenju ljudi. Vemo, da bo delo težko, vendar smo pripravljeni. Prepričani smo namreč, da lahko izvajamo naš socialdemokratski program tudi v opoziciji. Podobna stališča je predsedstvo Območne organizacije ZLSD Spodnje Savinjske doline sprejelo ludi nastoji sqi predsedstva in z njimi seznanili predsedstvo v Ljubljani. Tako je odločitev ostanka v opoziciji odraz mnenja članov širom Slovenije, Zavedati, pa se moramo, da moramo pozicijo stranke začeti graditi takoj in ne šele pred volitvami. Predsednik OO /J.SI) Spodnje Savinjske doline Roman Virant DeSUS živ organizem v parlamentu Sedaj, ko so volitve za nami, je prav, da pogledamo in se hkrati vprašamo, kaj smo storili v naši stranki za ljudi, ko so v preteklosti znali z več glasovi podpreti naše delo, svojo prvobitnost, pokazati svojo osveščenosti Veliko je bilo že v tem času po volitvah razprav na to temo, na uspeh DeSUS-a na volitvah v DZ 3-oktobra 2004. Kar večkrat je bilo izpostavljeno dejstvo, da smo titubili I6OOO volilnih glasov in s tem I6OOO naklonjenih volivcev in volivk naše stranke. Menim, da je razlog, zakaj je za nas gjaso-vak) manj volivk in volivcev kot na prejšnjih volitvah, v tem, da je dobil družbeni prostor v tem trenutku željeno normalnejšo strukturo, v kateri imena strank kažejo tudi politično pozicijo in programsko usmeritev na politični sceni. Uidi iz sredstev javnega obveščanja je zaslediti razne izjave politikov, ki pravijo, da so se zaznali trendi socialnega preoblikovanja slovenske družbe in z njo vzporedno teče tudi proces preoblikovanja političnega prostora, in sicer tako, da se ustrezno preoblikujejo tudi politične stranke. Ugotavlja se "levi deficit" oziroma, da imajo stranke, ki so v sklopu leve retorike, premajhno moč in ne sledijo več levim socialnim delovanjem. Volivci so zaznali - skladno s socialnim prestrukturiranjem družbe - spremembo v socialno politični strukturi družbe in tako so v skladu s tem poiskali nove politične preference oziroma strankarske opcije. Politični prostor se je na ta način razdelil na dve osnovni skupini državljanov: na tiste, ki iščejo delo oz. živijo od pokojnin ali socialnih podpor, in na tiste, ki so nosilci kapitala in podobnih virov dohodka. Vmes pa imamo v posameznih nišah lahko še druge skupine volivcev, ki izpostavljajo konkreten problem kot svojo specialno prioriteto. Tako lahko ugotavljamo, da manjšemu številu glasov botruje premik v volilni bazi, ki ga niso zaznala strokovna telesa stranke. Zavedati se namreč moramo, da je med upokojenci vse več tistih, ki jim je prejšnji sistem zmeraj bolj oddaljen in da zato nimajo več občutka za ideološke spopade, ampak se ukvarjajo predvsem s svojim preživetjem. Ni se zaznal tektonski premik v smeri normalizacije političnega prostora, v katerem se bodo stranke umestile v prostor tako, kot dejansko delujejo. Tako bo potrebno v naši stranki ugotoviti, kolikšen del upokojenskega volilnega telesa je zaradi socialnega položaja glasoval za včerajšnjo opozicijo. Morda je to nezaupnica nam - vodstvu stranke, ker nismo znali uvideti, kaj volivci pravzaprav hočejo oz. na kateri strani prostora umeščajo svoj politični ego. Odgovornost DeSUS-a pa j v tari, da bo v prihodnosti skušala pritegniti svoje nekdanje volivce tako, da se bo lotila aktivnosti brez leve retorike oziroma s konkretnimi programskimi deli, s sodalno skupino, katero bo stranka zagovarjala. Poudariti pa v tem trenutku velja, da bomo tudi v stranki DeSLS čez štiri leta ponovno kandidirali na državnozborskih volitvah in na ta način dokazali, da želimo sodelovati z upokojenci, ki bodo v državi RS živeli 18 let, da bodo zato v ospredju problemi države RS in da bo nekdanja skupna država daleč v preteklosti. To pa pomeni, da bo morala priti v ospredje realna skrb za upokojence in ne diskusija o levih in desnih orientacijah, ki je bila do sedaj prevečkrat prisotna v razpravah naše stranke. 4,04 % glasov pa nas obvezuje za prihodnje trdo delo v parlamentu in za zaščito vseh upokojencev naše države. Prihodnost bo lepša, če bo sočutna, tvorna in naravnana vsem po volji. Ivan Jelen Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. november2004 Po DOLINI Braslovšld upokojenci med najmlajšimi Med počitnicami ustvarjalne delavnice Vrtec Šempeter je v petek, 12. novembra, zajelo vedro glasbeno razpoloženje. Obiskali so nas upokojenski pevski zbor iz Braslovč, pevke in pevci, ki svoje petje spremljajo z glasbili, kot so grablje, kosa, žaga, lonec, buča, kozarec ... in seveda tudi harmonika. Ob ljudskem petju so nam predstavili delo, igro in opravila, kako so pasli živino, hodili v šolo tudi več ur daleč in se igrali igrice, ki jih danes ne poznamo več. Vse otroke so nazadnje razveselile še z darili, ki so jih pripravili sami. Najmlajši so bili ob poskočni glasbi takoj pripravljeni zaplesati (na posnetku). Otrokom vrtca Šempeter, strokovnim delavkam in tudi nastopajočim bo ta dan ostal še dolgo v lepem spominu. Breda Vizovišek Učenci osnovnih šol Spodnje delavnic, v katerih so mentor-Savinjske doline so v dvorani ji, večinoma študentje, spodbu-Doma II. slovenskega tabora v jali domišljijo in ustvarjalnost Žalcu staršem pokazali, kaj so učencev, se naučili v času enotedenskih V delavnicah so mladi pridobi-počitnic. Zavod za kulturo, vali osnove gledaliških, instrumen-šport in turizem je namreč talnih in plesnih znanj, retorike pripravil več različnih ter izdelovali izdelke iz gline, Jaša Koceli s svojo gledališko skupino posebej pa so se predstavili sodelujoči v centru C 3 v Gotovljah. Sklepna prireditev je, skladno z mladimi in njihovimi razmišljanji, nosila naslov Cool-tura mladih. Po besedah direktorice zavoda Tanje Razboršek Rehar je bilo zanimanje za prvo tovrstno organizirano preživljanje prostega časa precejšnje. Podobne delavnice bodo morda še z več različnimi vsebinami pripravili tudi v času zimskih počitnic. Pri izvedbi delavnic so pomagali Jaša Koceli, Jasna Pobežin, Barbara Zupanc in Jasna Korent. T. T. Za ustanovitev otroškega razsodišča Z otroškega parlamenta na OŠ Polzela Varstvo za 125 otrok Med najmlajšimi varovanci sta tudi Pečarjeva iz Dolenje vasi. Na Osnovni šoli Polzela je potekal šolski parlament pod geslom Drugačni smo, a v koraku s Slovenijo in Evropo. To je priložnost, ko lahko učenci izrazijo svoje mnenje o problemih, ki jih opažajo vsak dan in se jim zdijo tako veliki, da jih ne morejo rešiti sami. Podajo lahko tudi predloge za rešitev teh problemov. Na povabilo učencev so se odzvali župan Ljubo Žnidar in podžupan Stanko Novak, ravnateljica Valerija Pukl in psihologinja Tatjana Kroflič. Živahno razpravo je vodila učiteljica Mojca Cestnik, pomagala pa sta ji Mitja Glasenčnik in Špela Blagotinšek. Najprej so razpravljali o hišnem redu, pri čemer je bil najbolj pereč problem usklajevanje voznih redov šolskega avtobusa in nereda v straniščih na višji stopnji. Učenci so enoglasno pohvalili nov hišni red in izboljšanje discipline na šoli. Pogovarjali so se tudi o odnosih med vrstniki, še posebej so izpostavili slab in nestrpen odnos med mlajšimi in starejšimi učenci. Prišli so do sklepa, da lahko ta problem rešijo samo s pogovorom pri oddelčnih urah, vsi pa so podprli predlog ravnateljice Valerije Pukl, da se postopoma uvede otroško razsodišče. Pogovarjali so se tudi o telesnem zdravju in drogah ter alkoholnih pijačah. Na koncu so županu Ljubu Žnidarju zastavljali vprašanja, na kate-ra je z veseljem odgovarjal. Vsi so se zavezali, da bodo vsak na svoj način pripomogli k boljšemu delovanju in počutju na šoli, zato so na koncu določili tudi vrednote, za katere si bodo vsi prizadevali. T. Tavčar V občini Prebold je varstvo otrok vrsto let potekalo v nekdanji Tajnškovi hiši, kjer je sedaj sedež občine Prebold. Pozneje je bil zgrajen vrtec v neposredni bližini šole oziroma preboldskega bazena. Vrtec je bil dolgo vrsto let ena od vzgojno-varstvenih enot občine Žalec. Z uvedbo občine Prebold in devetletke pa spada pod organizacijsko enoto Osnovne šole Prebold. Vrtec ima trenutno sedem oddelkov. Od tega so trije namenjeni otrokom od enega do treh let starosti, štirje pa otrokom od tretjega do šestega leta. V prvih treh oddelkih je v vsakem po 14 otrok, v oddelkih drugega starostnega obdobja pa je v dveh oddelkih po 19 otrok, v enem 21 in v enem 24 otrok. V vsakem oddelku vrtca sta zaposleni vzgojiteljica in pomočnica. Za hrano skrbijo tri kuharice, za čistočo pa snažilki. Enkrat tedensko za razna popravila poskrbi hišnik, ki je večino časa na delu v šoli. Glede na podatke o rojstvu otrok v zadnjem obdobju se ni bati, da bi oddelki v vrtcu samevali. V minulem letu je bilo namreč v občini rojenih 43 otrok, v polletju letošnjega leta pa že 23. D. N. SERVIS BELE TEHNIKE f ter w_' SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: I • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, •GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV Začetek šolskega leta na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec V oktobru 2004 je Univerza za tretje življenjsko obdobje dopolnila peto leto delovanja. V iztekajočem se letu smo s predstavitvami svojega dela in z osrednjo svečanostjo v Savinovem salonu zaznamovali svoj jubilej. Praznovanje smo zaključili s slavnostno sejo upravnega odbora in predstavitvijo videokasete o našem delu. Z novim šolskim letom smo pričeli v oktobru. Letos na univerzi deluje 19 krožkov; na novo sta začela z delom uvajalni računalniški krožek in krožek po poteh kulturne dediščine. Prostorsko stisko, ki je nastala v Bergmannovi vili nam ponovno pomagata reševati I. Osnovna šola Žalec in Mestna skupnost Žalec, na novo pa smo dobili učilnico tudi v Varstveno delovnem centru Saša v Žalcu. Na teh treh lokacijah deluje letos 10 skupin. V tem šolskem letu si v krožkih nabira znanje in uresničuje svoje potrebe po druženju več kot 270 članov društva. Naše delo je ponovno finančno podprla Občina Žalec. Program dela, ki smo ga izdali v priročni brošuri za vse člane in prijatelje, vsebuje tudi skupne kulturne in družabne prireditve, in sicer ogled gledališke predstave in koncerta, zanimiva predavanja in delavnice ter družabna srečanja. V mesecu oktobru so si člani društva lahko ogledali balet Grk Zorba, v decembru pa jih bomo povabili na predavanje in jim ponudili možnost sodelovanja v delavnici za delo z glino. E. P. It v družbi prijetnih ljudi Mercator V SUPERMARKETU TRGOVSKEGA CENTRA LEVEC IN V BLAGOVNICI ŽANA TER V SAMOPOSTREŽNIH PRODAJALNAH V PREBOLDU, POLZELI IN ŠEMPETRU POIŠČITE OZNAČENE IZDELKE ZA ŠE UGODNEJŠI NAKUP V MERCATORJU. POIŠČITE TOREXTRGOVSKO ZNAMKO MERCATOR, TRAJNO NIZKO CENO, SLOVENSKO KOŠARICO, MIZICO, POGRNI SE, BREZ DVOMA NAJBOLJŠI, PET NA DAN IN ŠE IN ŠE... TOKRAT VAM V SALONU POHIŠTVA MERCATOR V LEVCU NUDIJO ODPRODAJO RAZSTAVNIH EKSPONATOV PROIZVAJALCA ALPLES S POPUSTI IN UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI. OD 25.11. DO 31.12.2004 POTEKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA, SVETIL, PREPROG IN TEKAČEV. ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM IN NAS OBIŠČITE. Po DOLINI november2004 S kulturo prežeto srečanje Tudi v občini Prebold vsako leto pripravijo srečanje starejših občanov. Organizirata ga Občina Prebold in Občinska organizacija Rdečega križa, ki jo vodi Marija Kapus. Na srečanje povabijo občane, stare 80 in več let. Letos so se zbrali v gostišču Zmet. Večina starostnikov se je najprej udeležila svete maše v cerkvi Sv. Lovrenca, ki jo je imel preboldski župnik Franc Serec. Sledila je prijetna dobrodošlica v gostišču, kjer je udeležencem srečanja spregovorila preboldska knjižničarka Nuša Dvoršek. Župan občine Prebold Vinko Debelak je po uvodnem pozdravu z nekaj besedami predstavil dosežene rezultate v občini, hkrati pa pridal tudi žalostno novico, da se z uvedbo stečaja v TT Prebold Utrinek s srečanja zaključuje več kot l60-letna tradicija tekstilstva v kraju pod Žvajgo, ki je desetletja dajalo kruh prebivalcem Prebolda in njegove okolice. Ob zaključku je izrekel zahvalo za uspešno delo na humanitarnem področju Občinski organizaciji RK in predsednici Mariji Kapus. Zahvalo pa je namenil tudi vsem starostnikom, ki so desetletja sooblikovali in soustvar- jali življenje in podobo svojega kraja, sedanje občine. V občini Prebold živi 117 starostnikov, starih nad 80 let, več kot 40 jih živi v domovih oskrbovancev na Polzeli, v Grmovju, Celju, Trbovljah in drugod. Tokratnega srečanja se jih je udeležila polovica. Najstarejša med njimi je bila 94-letna Terezija Hvala, najstarejši moški pa 87-letni Jože Flere, ki je zbrane navduševal tudi s svojim petjem, ki mu ostaja zvest že vse življenje in tudi še sedaj, saj sodeluje v MPZ Ivan Cankar Tabor. Tudi letošnje srečanje je bilo močno prežeto s kulturo, za kar so poskrbeli mlada glasbenica Emanuela Goropevšek z igranjem na harmoniko, skupina ljudskih pevk in pevcev Šest še iz Šešč, ki jo vodi Zvone Babič, recitatorka Nuša Dvoršek in gledališka skupina DPD Svoboda Prebold pod vodstvom Marije Kumer, ki je zbranim zaigrala humorno igro Mali oglas. D. Naraglav Razstava ustvarjalnega ročnega dela Utrinek z razstave V Krajevni skupnosti Griže že 18 let v okviru Društva upokojencev Zabukovica Griže deluje krožek ročnih del Jelka. V okviru sekcije deluje tudi pevski zbor, ki ga vodi Valčka Gnus. Članice krožka so svojo ustvarjalnost letos predstavile na razstavi. Odprtje razstave so zaznamovali petje, glasba in humor. Ob odprtju razstave je zbranim najprej spregovorila vodja krožka Zinka Okorn in predstavila njihovo delo ter izrekla prisrčno dobrodošlico vsem obiskovalcem razstave, med katerimi so bile tudi članice in ljubiteljice ročnih del iz Žalca, Vrbja, Prebolda, Galicije, Pirešice, Selnice ob Dravi, Lobnice, Smolnika, Ruš, Limbuša, Peker, Celja, Maribora in članice Društva klekljaric. Odprtja razstave so se udeležili tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, predsednik DU Zabukovica - Griže Karli Kolar, predsednik sveta KS Griže Ivi Krašovec in ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar. Vsi so pohvalili vztrajnost in prizadevnost članic krožka in jim zaželeli tudi v bodoče uspešno in ustvarjalno delo. D. N. Tudi v Šempetru dober odziv Območna organizacija Rdečega križa Žalec je letošnjo deveto krvodajalsko akcijo v Spodnji Savinjski dolini ob pomoči krajevne organizacije Šempeter pripravila v prostorih šempetrske osnovne šole. Akcije se je udeležilo % krvodajalcev, kar je za Krajevno skupnost Šempeter kar veliko. Po besedah sekretarke 00 RK Žalec Majde Pilih so bili tako organizatorji kot izvajalci akcije, to je Bolnišnica Celje, transfuziološki oddelek, zadovoljni. Veseli so tudi, da je bilo med krvodajalci tudi nekaj novincev. Naslednja akcija bo jutri, to je 25. novembra, v Preboldu. T. T. Krvodajalci v Šempetru Letos najuspešnejše DU Ponikva Moška in ženska tekmovalna ekipa DU Ponikva v letnem gledališču Limberk v Grižah Zveza društev upokojencev Žalec preko leta poskrbi za razna športna tekmovanja. Še posebno so ta intenzivna v mesecu maju in ob prazniku občine Žalec. Prav tako pa ne manjka tekmovanj, ki jih organizirajo posamezna društva. Med njimi so nadvse aktivni tudi člani DU Ponikva, ki so bili letos najuspešnejši. V sedmih tekmovalnih disciplinah so tako ženske kot moški zbrali največ točk in osvojili oba prehodna pokala, ki bosta leto dni krasila njihove vit- rine. Pokala sta prevzela najstarejša športnika njihovega društva 76-letna Cirila in 72-letni Martin Zagoričnik. Društvo upokojencev Ponikva, ki ga vodi Ivan Jelen, sodi med manjša društva, a ima zelo razvejano in pestro dejavnost, ki se odvija preko celega leta. Posebno aktivna je športno-rekreativna sekcija, ki vključuje precejšnje število članov. Med njimi je močna ekipa rednih športnikov, ki zastopajo društvo na vseh tekmovanjih v okviru zveze ali na tekmovanjih, ki jih organizirajo posamezna društva. Razglasitev letošnjih rezultatov športnih tekmovanj je bila v letnem gledališču Limberk. D. N. Taborski upokojenci zvesti tradiciji Tone Kozmelj in pevke skupine Pušeljc Društvo upokojencev občine Tabor vsako leto na martinovo organizira srečanje svojih članov. Ob tej priložnost povabijo medse znane osebe ali skupine z glasbenega, pevskega ali gledališkega področja. Letos so gostili ljudske pevke Pušeljc. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel trio Alfonza Lesjaka. Društvo upokojencev Tabor sodi med manjša upokojenska društva v Sloveniji. Vključuje dvesto članov, ki jim že vrsto let predseduje Tone Kozmelj. V njihovih vrstah je tudi 41 članov, starih 80 in več let. Najstarejši med njimi je 94-letni Franc Kumer iz Kaple, najstarejša pa 93-letna Marija Pepel iz Ojstriške vasi. Slednja je bila tudi najstarejša udeleženka tokratnega srečanja. Zbrane udeležence srečanja, ki je potekalo v Domu krajanov, je najprej pozdravil predsednik društva Tone Kozmelj in vsem zaželel prijetno praznovanje. Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek pa je izrazil zadovoljstvo nad tovrstnimi srečanji, ki imajo tradicionalen pomen in so prijetna popestritev jeseni življenja. D. Naraglav Planinsko društvo Šempeter je letos praznovalo 20 let svojega delovanja. Društvo šteje približno 270 članov, ki jih povezuje ljubezen do narave. Njihova glavna aktivnost je organizacija planinskih izletov. Letos so jih izvedli že enajst. Pred kratkim so organizirali Uidi ’’polharijo” v Kočevskem rogu. Območna enota Zavoda za gozdarstvo Kočevje jim je pripravila vodenje po pragozdu, kjer so nastavljali pasti za polhe in se nastanili v gozdarski koči. V decembru, natančneje 4. 12. ob 20. uri, bodo že drugo leto zapored pripravili planinski ples v gostišču Rimljan v Šempetru. M. Šalamon Lov na divje prašiče Jesen je čas, ko lovske družine pripravljajo skupne love, brakade. V zadnjem času ugotavljajo, da so se na območju Spodnje Savinjske doline zelo namnožili divji prašiči. Povzročajo veliko škode, predvsem na njivah ob gozdovih, kar povzroča veliko negodovanja med kmeti. Prav zaradi tega Lovska družina Prebold organizira več skupnih lovov, že na prvem pa jim je boginja lova naklonila lovsko srečo v obliki dveh prašičev. Prvega je uplenil Stane Skok, mlajši, kapitalnega, 223 kilogramov težkega in približno 8 let starega merjasca pa Marko Rehar. Lovca in njuni lovski tovariši so bili zelo zadovoljni. Seveda pa naloga lovcev ni samo plenitev, to je šele končno dejanje. Člani lovskih družin v tem času pripravljajo hrano in krmišča za divjad. Predvsem srnjad je ob visokem snegu velikokrat izpostavljena lakoti, kar preprečujejo s polaganjem sena in koruze. T. T. Preboldski lovci s svojim plenom november2004 Ro DOLINI Savinjske dolinejff^ PROMETNA VARNOST NA OBMOČJU SAVINJSKE DOLINE Stanje prometne varnosti se je v letu 2004 na območju Savinjske doline začelo slabšati v marcu letošnjega leta. Do 31. 10. 2004 se je na našem območju zgodilo 799 prometnih nesreč (v letu 2003 698), v katerih je 8 udeležencev izgubilo življenje (9 v letu 2003), 34 udeležencev je bilo hudo (v letu 2003 28), 319 pa lažje telesno poškodovanih (232 v letu 2003). Do prometnih nesreč je prišlo predvsem zaradi napak oziroma zaradi vzrokov, ki izhajajo iz ravnanja voznikov. Kar 261 prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti (238 v letu 2003), 119 zaradi neupoštevanja prednosti (117 v letu 2003), zaradi nepravilne strani in smeri vožnje se je zgodilo 107 prometnih nesreč (99 v letu 2003), zaradi prekratke varnostne razdalje pa 90 prometnih nesreč (70 v letu 2003). Tem vzrokom je potrebno dodati še podatek, da je v letu 2004 prometno nesrečo povzročilo 90 vinjenih voznikov (83 v letu 2003), njihova povprečna vrednost količine alkohola v organizmu pa je znašala zavidljivih 1.50 glkg (1.49 g/kg v letu 2003). Največ prometnih nesreč se je zgodilo na glavni cesti med Arjo vasjo in Velenjem in na regionalnih cestah Levec-Vransko, Šentrupert-Mozirje in Latkova vas-Marija Reka. Zima prinaša spremenjene (bistveno slabše in hitro spreminjajoče) prometnovarnostne razmere in glede na prikazane podatke lahko upravičeno pričakujemo, da se bo stanje prometne varnosti v tem letu še slabšalo. Seveda velja ta ugotovitev ob upoštevanju predpostavke, da bodo vozniki tudi nadalje precenjevali svoje sposobnosti oziroma ne bodo spoštovali prometnih pravil. Od 15. 11. 2004 do 15. 3. 2005 in v zimskih razmerah (to je tudi izven tega obdobja in je zaradi snežnih padavin vozišče zasneženo) morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo. Za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg, je predpisana zimska oprema: zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih ali letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne veriga za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v tem primeru (če imajo nameščene letne pnevmatike) ob stalnem pogonu snežne verige vsaj za zadnjo os, v primeru preklopljivega pogona pa vsaj za stalno vklopljeno os. Kanali pnevmatik, ki štejejo za zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm (to velja tudi za letne pnevmatike, v kolikor jih voznik uporablja v kombinaciji s snežnimi verigami). Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride več v stik s površino vozišča (za takšnim vozilom ostaja snežna-bela sled). Med obveznosti voznikov v času zime spadajo tudi čiščenje vseh stekel in vozil, predvsem tistih, na katerih strehah in ponjavah (tovorna vozila) se nabirata sneg in led. Sneg in led lahko ob padcu z vozila hudo poškodujeta morebitnega pešca ali vozilo. V obeh primerih pa lahko z opustitvijo te dolžnosti ogrozimo varnost drugih udeležencev v prometu. Seznaniti vas želim, da s 1. 1. 2005 začneta veljati nova zakona, in sicer Zakon o varnosti cestnega prometa in Zakon o prekrških. Zakon o varnosti cestnega prometa je precej strožji. Zakon o prekrških pa bo skrajšal postopke zaradi prekrškov, policistom pa nalaga več pristojnosti in s tem tudi obveznosti, saj bodo za veliko kršitev lahko izvedli tako imenovani hitri postopek. Zagotovo zakoni in zagrožene sankcije ne morejo dolgoročno izboljšati varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Takšno varnost lahko zagotovimo le vsi udeleženci v cestnem prometu s spoštovanjem cestnoprometnih predpisov in pravice do varnosti vseh udeležencev v prometu. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Beno BALAŽIČ Geodetske storitve % - , UREJANJE MEJ, DELITVE PARCEL, GEODETSKI PÒSNETKI, ZAKOLIČBE, VRIŠI OBJEKTOV, VPISI ETAŽNE LASTNINE, SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ, GEODETSKI MAC RTI PO KONČANI GRADNJI, INŽENIRSKA GEODEZIJA Projektiranje Nepremičnine NIZKE GRADNJE, CENITVE NEPREMIČNIN PROJEKTIRANJE HIŠ PO VAŠI ŽELJI yr;\ Geoprojekt Tola 03 1710-38*10 GSM: 03+7 305-814 Šlandrov trg 11, Žalec www.geoprojekt.si Tudi šolski svetovalci pred novimi izzivi Vida Lončarič (na levi) in Nataša Privošnik Minuli petek in soboto so se v Žalcu zbrali člani Društva šolskih svetovalnih delavcev. Pripravili so dvodnevni mednarodni strokovni posvet in hkrati izvedli občni zbor društva. Nova predsednica je postala Nataša Privošnik iz Žalca, ki je bila prej podpredsednica, nova podpredsednica pa je prejšnja predsednica Vida Lončarič. Na posvetu se je zbralo kar 180 šolskih svetovalcev iz 104 slovenskih ustanov. Kot je povedala Vida Lončarič, je Društvo šolskih svetovalnih delavcev še mlado: ’’Društvo je bilo ustanovljeno 1996, njegov glavni namen pa je povezati šolske svetovalne delavce različnih profilov, a delajo za skupno področje, da ustvarimo neko skupno mrežo strokovnosti, ker delamo vsi za iste ljudi - za otroke v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter za njihove starše. Hkrati je namen društva, da se bogatimo v naši strokovnosti, povezujemo v našem delu, nadgrajujemo svoja znanja, si izmenjujemo vse primere dobre prakse in da se hkrati tudi teoretično bogatimo. Strokovni posvet pripravimo približno na dve leti, moram pa reči, da smo si tokrat zastavili večji izziv in prvič pripravili mednarodni posvet. Tildi zato, ker smo letos šli v Evropo in se zato evropsko polje veča in povezuje, tu so novi izzivi pred šolsko svetovalno službo. Morah se bomo učiti od Evrope, hkrati pa želimo, da bi se tudi Evropa naučila kaj od nas.” Na posvetu so razpravljali o mnogih temah, med drugim je bil predstavljen finski model šolskega svetovanja, delo pa je potekalo tudi po tematskih skupinah, v katerih so govorih o prenovi šolskega sistema, učenju za učenje, programu razvoja osebnosti, evropski mobilnosti in slovenski poklicni orientaciji. Z udeležbo so zelo zadovoljni, zlasti za to, ker so članice društva večinoma zelo mlade in se tudi zaradi družin težko ’’odtrgajo” od doma. Vseh šolskih svetovalnih delavcev je 830, članov društva pa je približno 300. Zanimiv je podatek, da je kar 50 odstotkov vse šolskih svetovalk starih od 24 do 35 let. Uidi z razmerami za delo v Žalcu so bik zelo zadovoljni. ’’Svetovalni delavci se kar precej izobražujemo, vendar so ta srečanja ponavadi vezana na Portorož, Bled in Ljubljano. Tokrat pa smo se na pobudo prof. Nataše Privošnik, ki je menila, da je občina Žalec senzibilna in odprta za takšne izzive, odločili za pripravo posveta v središču Slovenije. Tako skrajšamo pot tistim iz Murske Sobote kot tistim, ki prihajajo iz Kopra ah z Jesenic. Danes smo ugotovili, da je temu res tako, saj so se posveta udeležih svetovalni delavci z vseh koncev Slovenije,” je povedala Vida Lončarič. K.R. Novo gostišče s prenočišči S slovesnosti ob odprtju Občina Braslovče je bogatejša za novo gostišče, ki svojini gostom nudi tudi osem dvoposteljnih sob. Gostišče je v Spodnjih Gorčah, ob cesti med Braslovčami in Gomilskim, odprlo družinsko podjetje Ferlič. Ferličevi, starša Stanko in Silva ter sinova Ervin in Mitja, so družina z dolgoletnimi izkušnjami na področju gostinstva, za gradnjo velikega in dragega objekta pa so se odločili pred desetimi leti. Kot je povedala Silva Ferlič, ima novo gostišče najmodernejšo kuhinjo, v dveh večjih prostorih je I60 sedežev, osem sob za goste pa še ni povsem dokončanih. Ob odprtju gostišča je govoril braslovški župan Marko Balant, ki je povedal, da so v občini odločitve, poguma in zmage Ferličevih zelo veseli. Gostišča se veselijo tako občani kot turistični delavci, ki so zelo prizadevni in prepričani, da ima občina Braslovče turistom veliko pokazati, sedaj pa tudi ponuditi. T. T. Karitas proti drogam V okviru mreže informacijskosve-tovalnih pisarn, ki jih po Sloveniji organizira škofijska Karitas Maribor, so tudi na Polzeh odprh informaci- jsko svetovalno pisarno za Savinjsko dohno. Pisarna, ki se nahaja v prostorih Župnijske Karitas na Polzeh, je odprta vsak torek od 9- do 12. ure, telefonska številka 041 634 682. Pisarno so odprh z namenom pomagati zasvojencem s prepovedanimi drogami, njihovim staršem, svojcem in partnerjem ter drugim zainteresiranim. Poskušali vas bodo seznaniti s problemi, ki jih prinese zasvojenost, z možnostjo oblik zdravljenja, s skupnostjo Srečanje, z motivacijskimi razgovori, s pomočjo pri urejanju detoksikacije, pomagali bodo pri ureditvi zdravstvene in socialne dokumentacije, po potrebi spremljali zasvojence in delovali preventivno. T. T. Veseli december bo med 13. in 22.12. domoval v Čarobnem kotičku atrija Savinove hiše v Žalcu. Ponedeljek, 13.12. Glasbeno-plesno potovanje »Plešemo in igramo« (I. OŠ Žalec) _______ Sreda, 15.12. Pri nas pa pesmica živi (II. OŠ Žalec) in izdelovanje okraskov iz testa (Vrtci občine Žalec) Petek, 17.12. lutkovno-igrana predstava Poklic coprnice Mice (Gledališče iz desnega žepka) Ponedeljek, 20.12. praznične pesmi in predstava Zgodba o deklici z darilom (OŠ Šempeter) -redstava Rokavička in rokavička in Igrajmo se z rokavičkami vsi (Vrtci občine Ne zamudite Miklavževega obiska! Po ogledu Zimske zgodbe v izvedbi Mavričnega gledališča bo naše cicibane v nedeljo, 5.12., v Domu II. slovenskega tabora Žalec obiskal Miklavž Ali uganete, kdo bo najmlajše obiskal y četrtek, 23.12., ob 16.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec? Dragi naši cicbančkl in cicibančice, za vas smo pripravili drobce decembrskih zgodbic, ki se bodo vsak dan pričeli ob 17. uri Torek, 14.12. izdelovanje figuric iz žice in Rajalne igre (Vrtci občine Žalec) Četrtek, 16.12. predstava Zajček išče mamico (OŠ Petrovče in Podružnična OŠTrje) Sobota. 18.12 predstava Zgodba o izgubljeni dudi (Glasbeno gledališče Melite Osojnik) Torek, 21.12. Uresničimo sanje poetično gledališče (I. OŠ Žalec) Napovednik november2004 OBČINA POLZELA Ponedeljek, 6. december, ob 16. uri 4. Miklavžev pohod; zbirališče pred društvenim bifejem; (Ema Drofenik, 572 01 20). Sobota, 11. december, ob 7. uri pohod na Slavnik; zbor na parkirišču občinske stavbe; (Zoran Štok, 041 754 778). Kulturni dom Liboje; (Informacije: Zlatko Frelih, 041 522 421). Četrtek, 2. december, ob 18. uri KRASITEV JELKE; Knjižnica Liboje; (Informacije: Sonja Feldin, 041 709 182). - ob 19. uri RAZSTAVA KARIKATUR BORUTA PEČARJA; Krajevna knjižnica Petrovče; (Informacije: Metoda Uranjek, 041 924 776). Sobota, 18. december, ob 10. uri božični sejem; parkirišče pred občinsko stavbo; (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 18. december, ob 8. uri izlet v neznano; zbor na parkirišču občinske stavbe; (Zoran Štok, 041 754 778). Četrtek, 23. december, ob 15.06 78. Lunohod; zbirališče pred železniško postajo; (Ema Drofenik, 572 01 20). Četrtek, 30. december, ob 8. uri božično-novoletni pohod na Goro Oljko; zbirališče na parkirišču občinske stavbe; (Zoran Štok, 041 754 778). Četrtek, 30. december, ob 8. uri božično-novoletni pohod na relaciji Korber - Gričar - Bajht; zbirališče pred društvenim bifejem; (Ema Drofenik, 572 01 20). OBČINA ŽALEC Četrtek, 25. november, ob 19. uri dobrodelni koncert (za social, program MDI Žalec); Dom II. slovenskega tabora Žalec; Medobčinsko društvo invalidov in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti -OI Žalec. Nedelja, 28. november, od 10. do 17. ure ADVENTNI SEJEM; avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). - ob 14. in 17. uri 32. REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV; Dom Svobode Liboje; KD Svoboda Liboje; (informacije: Marjan Vrenko, 040 308 953). - ob 17. uri ADVENTNI KONCERT (Tjaša Gorišek -klavir); avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). - ob 17. uri VELESLALOM, smučišče Liboje; (Informacije: Stane Vipotnik, 041 556 276. Sreda, 1. december, ob 17. uri SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV; Petek, 3. december, ob 10. uri TA VESELI DAN KULTURE (Srečanje s Prešernom - igra za enega igralca in zaključena predstava za 8. in 9- razred OŠ Griže, Šempeter in Žalec); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). - ob 17. uri PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE METE RAINER MODRI SPOMINČEK; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). - ob 19. uri ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MATJAŽA BEVKA z naslovom UTRINKI; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 4. december, ob 6. uri IZLET V NEZNANO; zbor pred pisarno PD Zabukovica; (Informacije: PD Zabukovica: 041 740 753). - ob 9- uri ZIMSKI TENIŠKI TURNIR ŽENSKIH PAROV; ŠC Žalec; (Informacije: DLT Žalec, 041 516 971). - ob 16. uri NOČNI POHOD NA MRZLICO; zbor pred pisarno PD Žalec; (Informacije: PD Žalec, 031 320 242). - ob 18. uri ODMEV IZ PRUHA; Dom krajanov Galicija; (Informacije: Ivo Gjuras, 041 783 107). - ob 19. uri VEČER NA VASI; Dvorana zadružnega doma na Ponikvi; (Informacije: Majda Vasle, 041 537 597). - ob 20. uri PLANINSKI PLES; Gostišče Rimljan; (Informacije: PD Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 5. december, od 10. do 17. ure ADVENTNI SEJEM; avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). - ob 16. uri PRIHOD MIKLAVŽA IN PREDSTAVA ZIMSKA ZGODBA (Mavrično gledališče); Dom II. slovenskega tabora; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). - ob 16.30 KINO ŽALEC ART PROGRAM Sobota, 4. december, ob 20. uri ČUDEŽ V BERIVU (drama) Čudež v Bernu je film, ki pomaga razumeti, kaj je Nemčija prestajala v zgodnjem obdobju po 2. svetovni vojni. Vzporedno z družbenim dogajanjem režiser spremo razpleta čustveno zgodbo med očetom in sinom - vse skupaj ovije v resnično zgodbo nemške nogometne reprezentance in finala svetovnega nogometnega prvenstva v Bernu. REDNI PROGRAM 12. 12. ob 18. uri PETER PAN (komedija) ob 20. uri PRINCESKIN DNEVNIK 2 (romantična komedija) 26. 12. ob 18. uri BOŽIČEK 2 (komedija, družinski, domišljijski) ob 20. uri BELA MODELA (akcijska komedija) MIKLAVŽEVANJE V SREDIŠČU VRBJA; (Informacije: MajdaJurač, 571 76 31). - ob 17. uri ADVENTNI KONCERT (Seniorji Komornega moškega zbora Celje); avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). • ob 18. uri OBHOD MIKLAVŽEVE SKUPINE PO LEVCU; (Informacije: Milena Kotnik, 547 31 51). Ponedeljek, 6. december, ob 20. uri abonma TOREK in izven: BRIAN0V0 ŽIVLJENJE (Šentjakobsko gledališče Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec. Torek, 7. december, ob 20. uri abonma TOREK in izven: BRIANOVO ŽIVLJENJE (Šentjakobsko gledališče Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sreda, 8. december, ob 17. uri OTROŠKA DELAVNICA OD 2 DO 6 LET; Knjižnica Liboje; (Informacije: Sonja Feldin, 04l 709 182). Četrtek, 9. december, ob 15. uri za OŠ Braslovče in izven: VILA ČIRA ČARA (Plesni forum Celje); Dom II. slovenskega tabora Žalec. - ob 17. uri Cicibanov abonma in izven: VILA ČIRA ČARA (Plesni forum Celje); Dom II. slovenskega tabora Žalec. Četrtek, 9. december, ob 17. uri Srečanje delavk '’knapovk” Rudnika Zabukovica; Dom Svobode Griže; Krajevna knjižnica Griže, TD Griže -Rudarski muzej. Petek, 10. december, ob 19. uri MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV (komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem); Dom krajanov Vrbje; (Informacije: Lea Meh, 713 64 26). Sobota, 11. december, ob 6. uri POHOD PO PUŠKINI POTI; zbor pred pisarno PD Zabukovica; (Informacije: PD Žalec, 041 740 753). - ob 8. uri POHOD VINSKI VRH - GORA OLJKA; zbor pred pisarno PD Žalec; (Informacije: PD Žalec, 031 320 242). - ob 10. uri 2. KOLO POKALA SLOVENIJE V KARATEJU - KADETI IN ČLANI; športna dvorana I. OŠ Žalec; (Informacije: Karate klub Žalec, 041 743 022). - od 15. do 17. ure BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM; Hmeljarski dom Šempeter; (Informacije: OŠ Šempeter in TD Šempeter, 700 20 56). Nedelja, 12. december, od 10. do 17. ure ADVENTNI SEJEM; avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). - ob 17. uri ADVENTNI KONCERT (Savinjski trobilni kvintet); avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). Od ponedeljka, 13. decembra, do srede, 22. decembra, ob 17. uri OTROŠKA DELAVNICA OD 6 DO 10 LET; Knjižnica Liboje; (Informacije: Sonja Feldin, 041 709 182). Torek, 14. december, ob 17. uri mladinski abonma za OŠ Šempeter in izven: PIKA (MGL); Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sreda, 15. december 2004, ob 18. uri SVEČANA AKADEMIJA OB 10-LETNICI DRUŠTVA SAVINJSKIH VINOGRADNIKOV; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: Društvo savinjskih vinogradnikov, 041 743 022). Petek, 17. december, ob 17. uri BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT; POŠ Trje; (Informacije: Nada Jelen, 041 939 508). - ob 19. uri MLADI TALENTI ŠEMPETRA SE PREDSTAVIJO; Hmeljarski dom Šempeter; (Informacije: Danica Laznik, 031 431 816). - ob 20. uri abonma klasične glasbe in IZVEN NOVOLETNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE S SOLISTOMA (Sebastjan Podbregar, tenor, in David Baumgarten, klavir); Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sobota, 18. december, ob 17. uri POHOD Z BAKLAMI; odhod izpred HU na Bmico; (Informacije: Bogdan Železnik, 570 77 16). Nedelja, I9. december, ob 8. uri POHOD NA JAVOR; zbor pred pisarno PD Žalec; (Informacije: PD Žalec, 031 320 242). - od 10. do 17. ure ADVENTNI SEJEM; avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). - ob 16. uri MAČEK MURI (lutkovna igrica); Dom Svobode Griže; (Informacije: Danilo Basle, 041 709 179). - ob 17. uri ADVENTNI KONCERT (Rok Šošter - kitara in vokal); avla dvorca Novo Celje; (Informacije: Uroš Govek, 712 12 66). - ob 20. uri FUNNY MONEY (gostovanje Špas teatra); Dom II. slovenskega tabora Žalec. Ponedeljek, 20. december, ob 15.30 2. ZIMSKI ATLETSKI POKAL SPRINTO ZA OSNOVNOŠOLCE; ŠC Žalec; (Informacije: AKŽalec, 031 322 749). - ob 17. uri SREČANJE Z BOŽIČKOM (premiera lutkovne predstave); Gasilski dom Levec; (Informacije: Milena Kotnik, 041 504 981). Torek, 21. december, ob I9. uri RAZSTAVA NAKITA JOŽICE KRHEN; Krajevna knjižnica Petrovče; (Informacije: Metoda Uranjek, 041 924 776). Četrtek, 23. december, ob 16. uri MAČEK MURI (lutkovna igrica); Dom Svobode Griže; (Informacije: Danilo Basle, 041 709 179). - ob 16. uri PRIHOD DEDKA MRAZA IN PREDSTAVA VOLK IN KOZUČKI (Mini teater); Dom II. slovenskega tabora; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 24. december, ob 16. uri BOŽIČNA STRELSKA TEKMA; Strelišče Liboje; (Informacije: Strelsko društvo Liboje, 041 240 715). - ob 18. uri BOŽIČNI POHOD Z BAKLAMI NA ŠMOHOR; odhod izpred kmetije Tratnik, Zagreben; (Informacije: TD Griže, 031 337 097). Sobota, 25. december, ob 17. uri NOVOLETNI KONCERT GODBE UBOJE Z NUŠO DERENDA; Dom Svobode Liboje; (Informacije: Tomislav Rus, 041 754 871). - od 15. do 18. ure BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL; Jama Pekel; (Informacije: TD Šempeter in ZKŠT Žalec, 700 20 56). - ob 19- uri KOŠARKARSKI TURNIR TROJK, POŠ Trje; (Informacije: Športno društvo Hofrein, 070 720 464). Nedelja, 26. december, ob 9. uri POHOD PO UBOJAH; Kulturni dom Uboje; (Informacije: Franc Čretnik, 714 04 54). - ob 9- uri POHOD V NEZNANO PO ZASAVSKEM HRIBOVJU (za vse starostne skupine); zbor na parkirišču pri tovarni KIU Uboje; (Informacije: PD Uboje, 03 714 04 53). - ob 15. uri BOŽIČNI KONCERT DPZ GAUCIJA Z GOSTI IN TRŽNICA, cerkev sv. Jakoba v Galiciji; (Informacije: Anita Žolnir, 714 80 03). - od 15. do 18. ure BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL; Jama Pekel; (Informacije: TD Šempeter in ZKŠT Žalec, 700 20 56). - ob 18. uri BOŽIČNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU; Zadružni dom Ponikva; (Informacije: ŠD Ponikva, 031 539 579). - ob 19- uri NOVOLETNI KONCERT GODBE ZABUKOVICA; Dom Svobode Griže; (Informacije: Aljoša Gramc, 041 601 452). Ponedeljek, 27. december, ob 19. uri NOVOLETNI KONCERT GODBE LIBOJE Z NUŠO DERENDA; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 31. december, ob 23. uri SILVESTROVANJE NA PROSTEM; avtobusna postaja Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. januar, ob 9- uri NOVOLETNI TURNIR V ŠAHU; (Informacije: Šahovski klub Žalec, 041 763 337). OBČIM BRASLOVČE Petek, 10. december, ob 20. uri 3. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja komedija Slovenec sem, Slovenec tja; dvorana Doma krajanov na Gomilskem. Sobota, 11. december, ob 19. uri Večer z varuhom človekovih pravic; dvorana Doma krajanov na Gomilskem. Petek, 17. december, ob 12. uri izredna predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja; nastopajo člani KD Triglav - Trenta z ljudsko igro v šestih delih z naslovom Dekle iz Trente. Sobota, 1. januar 2005, ob 20. uri tradicionalni novoletni ples na Gomilskem; za zabavo bodo poskrbeli Čuki; predprodaja vstopnic 19- decembra ob 17. uri v Domu krajanov na Gomilskem. OBČIM PREBOLD Petek, 3. december, Ta veseli dan kulture; Knjižnica Prebold; Knjižnica Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 4. december, ob 9. uri Kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 4. december, ob 19. uri H. SKL-vzhod: KK Prebold: Celjski KK; športna dvorana Prebold; KK Prebold; (Jani Laznik, 041 793 688). Nedelja, 5. december, ob 17. uri Miklavževanje v Sv. Lovrencu za otroke občine Prebold; cerkev v Sv. Lovrencu; PGD Sv. Lovrenc; (Andreja Kumer, 031 640 432). Petek, 10. december, ob 16. uri Božično-novoletni sejem učencev OŠ Prebold; telovadnica OŠ Prebold; OŠ Prebold, (703 64 20). Sobota, 11. december, ob I9. uri Veseli december v Marija Reki; Planinski dom Marija Reka; Kulturno društvo Marija Reka; (Cita Galič, 041 650 712). Sobota, 11. december, od 16. do 18. ure otroška likovna in ustvarjalna delavnica (prijave do 10. decembra); Gasilski dom Kaplja vas; PGD Kaplja vas; (Mihca Kuserbanj, 041 783 049). Sobota, 18. december, od 16. do 18. ure otroška likovna ustvarjalna delavnica (prijave do 10. decembra); Gasilski dom Kaplja vas; PGD Kaplja vas; (Mihca Kuserbanj, 041 783 049). Sobota, 18. december, ob 9-uri Kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold, 703 64 00. Sobota, 18. december, ob 19-uri U. SKL - vzhod: KK Prebold : ŽKK Maribor; športna dvorana Prebold; KK Prebold; (Jani Laznik, 041 793 688). Sobota, 18. december, od 16. ure dalje VESELI DECEMBER v Preboldu: - božična tržnica, - predstava za najmlajše, - prihod božička in obdaritev otrok; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold, DPD Svoboda Prebold, Društvo podeželskih žena občine Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Torek, 21. december, ob 17. uri Božično-novoletni koncert mladinskega in otroškega pevskega zbora OŠ Prebold; telovadnica OŠ Prebold; OŠ Prebold, 703 64 20. Sobota, 25. december, ob 18. uri Pihalni orkester TT Prebold; dvorana Prebold; (Branko Verk, 041 783 207). Nedelja, 26. december, ob 16. uri Kulturno popoldne s prihodom Božička na otroško zabavo; Gasilski dom Kaplja vas; PGD Kaplja vas; (Mihca Kuserbanj, 041 783 049). Napovednik prireditev je samo okvirna informacija 0 prireditvah. Datum in uro lahko organizatori spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. Naj pesem pove, kaj čuti srce S tem sloganom je bil prežet novembrski večer jubilejnega praznovanja 110-letnice organiziranega prepevanja v Gotovljah in visok jubilej Moškega pevskega zbora Gotovlje. Za nepozaben kulturni dogodek sta poskrbela Kulturno društvo Gotovlje in Moški pevski zbor Gotovlje. Jubilejni večer so s petjem obogatili tudi Ženski pevski zbor Žetale, Ženski pevski zbor Gotovlje in Pevke treh vasi. Podružnična šola Gotovlje je pripravila skeč na temo Prepevanje skozi desetletja, prireditev pa je povezoval Matjaž Romih. Dvorana Zadružnega doma Gotovlje je bila ta večer v znamenju lepe slovenske pesmi. Za uvod so skupaj zapeli vsi zbori. V nadaljevanju je zadonela pesem ženskega pevskega zbora iz Žetal z dirigentko Valentino Vidovič. Sledil je nastop ženskega kvarteta Pevke treh vasi, nato pa so se polnoštevilnemu občinstvu predstavili mladi s svojim skečem. Kot zadnji so koncert s petjem obogatili člani MPZ Gotovlje na čelu s predsednikom Danilom Florjančičem in dirigentko Zdenko Markovič. Jubilantom so ob tej priložnosti izrekli čestitke župan občine Žalec Lojze Posedel, župan občine Žetale Anton Butolen, predstavnica Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturo Jožica Ocvirk, ki je 22 pevcem podelila tudi Gallusove značke, in ostali gostje. Osrednji govor je imela predsednica Kulturnega društva Gotovlje Tatjana Žgank - Meža: "Slovenci smo narod pevcev in vsi naši običaji so prepleteni s pesmijo. S pesmijo smo se srečali že v ranem otroštvu, ko so nam mame in stare mame prepevale, da so potešile naš jok ali pa nas uspavale. In tudi v vsej bogati zgodovini našega naroda ima pesem pomembno mesto. Slovenec je s pesmijo pozdravil pomlad, pesem je dajala takt njegovemu delu, s pesmijo je zasnubil dekle, potešil žalost, se preprosto poveselil. Pelo se je in se poje ob najrazličnejših priložnostih. Ubrano zborovsko petje Gotovljanov ima bogato zgodovino, prepričana pa sem, da se tudi za prihodnost ni bati, saj v otroškem zboru v šoli raste nov rod mladih pevcev, ki bodo soustvarjal kulturno življenje našega kraja in bogatili delo našega kulturnega društva, v katerem nas povezuje prijateljstvo in ljubezen do prepevanja ter bogatitve kulturnega utripa kraja.” Za presenečenje sta poskrbela poštarja, ki sta prebrala kup jubilejnih čestitk in ob koncu veselo zaigrala na harmoniko in klarinet. Uradni del slovesnosti se je, tako kot se je začel, končal s skupno pesmijo vseh zborov. Pod vodstvom dirigentke Zdenke Markovič so zbori zapeli ljudsko pesem Potrkan ples v priredbi Antona Schwaba, nato pa je sledilo družabno srečanje. MPZ Gotovlje med svojim nastopom ”V MPZ Gotovlje sem redno pel od leta 1954 do leta 1990. Zadnjih dvajset let pa sem bil tudi predsednik zbora. Danes sem zelo srečen, da mojim naslednikom uspeva ohranjati tradicijo. Današnji večer je bil res pravo doživetje in kar zaželel sem si, da bi se jim pridružil na odru in z njimi skupaj zapel. Spomini na čas mojega aktivnega prepevanja so lepi, čeprav je bilo včasih kar težko. Nadvse sem bil vesel in srečen, ko me je leta 1954 pevovodja Jurij Goršek sprejel v svoj zbor. To je bila velika čast, kajti na splošno pevci niso radi sprejemali medse nove člane, saj so se potem morah prilagajati prišleku. Vsem nam pa je bilo hudo, ko smo zaradi prometne nesreče izgubili pevovodjo. Sledila so leta, ko smo zelo pogosto menjavali dirigenta. V času mojega 20-letnega predse- dovanja se je to zgodilo kar devetkrat,” pravi Alojz Puntar ter dodaja, da so kljub temu dosegah dobre rezultate na raznih pevskih nastopih. V nadaljevanju smo spregovorili s predsednico Kulturnega društva Gotovlje Tatjano Žgank - Meža, ki je dejala: "Današnji koncert sem doživela z veliko topline v srcu. Z veliko radostjo, predvsem me je razveselilo to, da so vsi trije naši zbori lepo zapeli in popestrili večer. Zelo sem bila vesela odziva krajanov. Dvorana je bila tako rekoč nabito polna in to je dokaz, da delamo dobro, da nas imajo ljudje radi in da se vesehjo tega, kar ustvarjamo. V našem društvu nas druži prijateljstvo, veselje do lepega petja in veselje do popestritve kulturnega utripa v kraju. Predvsem pa, da damo ljudem v kraju nekaj našega, kajti visoka kultura se ustvarja v Ljubljani, na Dunaju. Slovence pa je in nas bo obdržala v Evropi vaška ljubiteljska kultura. Ta pristna slovenska pesem, pristni slovenski odnosi in to je tisto, kar moramo gojiti in negovati tudi v prihodnosti.” O tokratnem večeru in ženskem pevskem zboru smo nato spregovorili s predsednico ŽPZ Gotovlje Ireno Krajnc, ki je dejala: ’’Zadnje čase v Gotovljah opažam, da kadar koh je kakršna koh prireditev v dvorani Kmetijske zadruge, začutimo nastopajoči neko pozitivno vzdušje v dvorani. Kot da si ljudje žehjo teh prireditev in z nami, ki smo na odru, podoživljajo vse te stvari. Dostikrat se zgodi, da ljudje ob koncu prireditve obsedijo na svojih stohh in pričakujejo, da bo morda še kaj na programu. To so lepi občutki in z njimi smo res poplačani za svoje delo. Naš zbor deluje že 24 let in prihodnje leto nas čaka srebrni jubilej, ki ga bomo proslavili ob tradicionalnem božično-novoletnem koncertu. Veliko bogastvo za kraj je, da v kraju delujeta dva zbora, ki tako lepo sodelujeta in ohranjata narodno bogastvo.” In kaj o tem pravi Silva Kočevar? ’’Vesela sem, da sem danes lahko tukaj, da skupaj s svojimi kolegicami v ženskem zboru prispevam svoj delež k 110-letnemu jubileju organiziranega prepevanja v Gotovljah. V zboru prepevam že 24 let, se pravi od vsega začetka. Zbor je tako del mojega življenja in tako bo, dokler bom lahko prepevala. Spominov ne manjka. V začetku ni bilo lahko, saj smo velikokrat vadile v nezakurjeni dvorani, težave smo imele v začetku tudi s pevovodjem, a smo vztrajale in tako bomo prihodnje leto s ponosom lahko obeležile 25-letnico delovanja zbora, ki ga je kar 13 let vodila Zdenka Markovič. Od leta 2001 zbor vodi dirigentka Anja Jezernik, ki je zboru dodala tudi nekaj mladostne energije. D. Naraglav Dekliški glasovi za popestritev Dekliška vokalna skupina Polzela deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polzela od novembra leta 2002. Članice vokalne skupine prepevajo tudi v drugih zborih, zato jim petje in prebiranje not ni tuje. Prvič smo jih lahko slišali pri polnočnicah na Gori Oljki pred dvema letoma. Redno se udeležujejo srečanj malih vokalnih skupin na Polzeli, revije na Gori Oljki, nastopile so na božičnem koncertu v Gotovljah, maja letos pa so pripravile samostojni koncert. Skupaj s kvintetom Lastovka so nastopile na srečanju malih vokalnih skupin v Rogatcu. Člani kvinteta Lastovka pravijo, da so dekleta njihov podmladek. Kot je povedal umetniški vodja skupine Tina Novak, dekleta zelo rada hodijo na vaje, saj njihov repertoar obsega zabavne in umetne slovenske pesmi ter skladbe tujih avtorjev. V novi sezoni so se odločile za korak naprej v težavnosti skladb in upajo, da jim bo to tudi uspelo. Dekliško vokalno skupino sestavljajo Sabina Novak in Petra Basti prvi sopran, Sabina Florjane drugi sopran, Ana Marija Ožir in Andreja Jelen prvi alt ter Lucija Florjane in Tina Novak drugi alt. Dekliška vokalna skupina Polzela Vabljeni v dvorec Novo Celje, kjer bo štiri adventne nedelje tradicionalni adventni sejem. Sejem bo v avli dvorca na ogled od 10. do 17. ure, vsako nedeljo pa bo ob 17. uri tudi adventni koncert. 28. novembra bo nastopila pianistka Tjaša Gorišek, 5. decembra seniorji Komornega moškega zbora Celje, 12. decembra Savinjski trobilni kvintet in 19. decembra Rok Šošter, kitarist in vokalist. Prijateljstvo na razstavi V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila do 7. novembra na ogled razstava likovnih del udeležencev letošnje 14. likovne kolonije Prijateljstva - Polzela 2004. Obiskovalcem se je predstavilo 33 amaterskih likovnikov. Ob odprtju razstave sta uvodoma zbrane pozdravila predsednik Kulturnega društva Polzela Marko Slokar in vodja kolonije Jožica Ocvirk iz Javnega sklada Republike Slovenije, Območna izpostava Žalec. O razstavljenih likovnih delih in koloniji je spregovoril strokovni spremljevalec slikar Arpad Šalamon in poudaril, da kolonija dobiva iz leta v leto večji pomen, prav tako pa se povečuje tudi število udeležencev. Vesel je, da je med njimi vedno več mladih. Razstavo je odprl polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je dejal, da je to zadnja od 33- prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, in se zahvalil vsem, ki so kolonijo in razstavo pripravili. V kulturnem programu sta nastopila kvintet Lastovka in solist Tone Janič. POTEPUH Mi vaše počitnice jemlj POTEPUHOVA ADVENTNA POTEPANJA Adventne skrivnosb v SALZBURGU in 0BERND0WU: 4. in 18.12. - od 6.500 Sit* BtMovomesto CHRISTKINDL in STEYR: 4. in 18.12.-od6.800Sit BOŽIČNI in NOVOLETNI PAKETI ter SILVESTROVANJA _________ SLOVENSKO in HRVAŠKO PRIMORJE, SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA in PLANINE IZJEMNA PONUDBA: NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV V KRANJSKI GORI v času Božičnih in Novoletnih praznikov - 5 dnevni najem apartmaja že od 76.000 Sit JESENSKI PAKETI ob morju in v zdraviliščih: 3- dnevni paket že od 16.300 Sit LAST MINUTE: EGIPT: Hurgada in Sharm el Sheikh, Turčija, Tunis, Kanarski otoki,... e-mail: potenuliesiol.net. www.mlHlolinar.si plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov irg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/7132308 I. OSNOVNA ŠOU ŽALEC razpisuje natečaj za razstavo 12. BIENAU OTROŠKE GRAFIKE na temo MOJ GRAFIČNI ORIGINAL. Motivne ideje in grafične tehnike so proste in izbrane po lastni izbiri. Glavno vodilo otroškega bienala je prilagojenost likovnih del starosti in možnostim otrok. V natečaju sodelujejo učenci od 1. do 9- razreda osnovnih šol in predšolski otroci iz vrtcev. Vsaka šola lahko do 31. marca 2005 pošlje največ 10 grafik formata 70 x 90 cm brez paspartujev na naslov: I. OSNOVNA ŠOU ŽALEC, Šilihova 1, 3310 Žalec. Poslani grafični listi naj bodo označeni po pravilih označevanja grafičnega lista, sicer jih komisija ne more upoštevati, in naj ne bodo starejši od dveh let. Na hrbtni strani grafičnega lista napišite naslednje podatke: - naslov grafike, - ime in priimek učenca, razred, - ime in priimek pedagoga, - ime in naslov šole. Rezultate selektivnega izbora, ki ga bo opravila strokovna komisija, boste prejeli pred koncem tega šolskega leta. Odprtje razstave s podelitvijo nagrad in priznanj bo v oktobru šol. 1. 2005/2006 na I. OŠ Žalec, podelili pa bomo: -10 enakovrednih nagrad šolam (diplome), avtorjem (zlate plakete in diplome) in njihovim mentorjem (umetniške grafike častnega predsednika), - vsi udeleženci razstave bodo prejeli priznanja in razstavne kataloge. Ta dan si boste lahko ogledali tudi razstavo grafičnih del častnega predsednika. Dodatne informacije o razpisu in razstavi lahko dobite po telefonu na številki 03 713 24 22. Opravičilo! Kulturno društvo Petrovče se opravičuje za pomoto pri objavi izvajalcev igre SLOVENEC SEM, SLOVENEC TJA, ki je bila 23. oktobra ob 19- uri v dvorani hmeljarskega doma v Petrovčah. Igro je izvedlo DPD Svoboda Prebold in ne KUD Polzela, kot je bilo pomotoma objavljeno v prejšnji številki časopisa Utrip. Za neljubo napako se izvajalcem igre DPD Svoboda Prebold in obiskovalcem iskreno opravičujemo. Kulturno društvo Petrovče Savinjske doline Kultura november 2004 19 Med nastopom mešanega pevskega zbora A Cappella iz Petrovč, ki ga vodi zborovodja Blaž Rajko. Pesem od Celja do Koroške Slovenski pevski zbori se vsako drugo leto predstavijo na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Da bi bila udeležba na tekmovanju zagotovljena res najboljšim zborom, se je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti odločil za organizacijo regijskih tekmovanj, najboljši zbori z regijskih pa se bodo neposredno uvrstili na tekmovanje v Mariboru. Prvo od šestih regijskih tekmovanj je bilo v Žalcu. Na tekmovanju so se predstavili zbori s Celjskega in Koroške. Na dveh koncertih je nastopilo dvanajst zborov, ki jih je ocenjevala strokovna žirija v sestavi Tomaž Habe, Branko Potočnik in Urška Lah. Komisija je bronasta priznanja podelila mešanim pevskim zborom Celeia Celje, Cetis Celje in Sele Borovlje ter ženskima zboroma Karantania Prevalje in Dramlje. Srebrna priznanja so prejeli mešani pevski zbori zbor celjskega pevskega društva Celje, A Cappella Petrovče in Šmartno ob Paki ter moški pevski zbor Vres Prevalje. Zlato priznanje sta prejela Akademski pevski zbor Celje in mešani pevski zbor Gorenje Velenje, zlato priznanje s pohvalo pa komorni zbor Emanuel Celje. Posebna priznanja so podelili za najboljšo izbiro programa zborovodji Almiri Rogina s Prevalj, za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe Akademskemu pevskemu zboru Celje, posebno priznanje za najboljši mešani zbor komornemu zboru Emanuel Celje, za najboljši moški zbor pevskemu zboru Vres Prevalje in za najboljši ženski zbor ženskemu pevskemu zboru iz Dramelj. „ „ . 1 T. Tavčar Svoboda Liboje praznovala Kulturno društvo Svoboda Liboje letos praznuje 75-letnico svojega obstoja. Društvo, ki dobro leto deluje pod vodstvom Marjana Vrenka, je svoj jubilej počastilo z dvema prireditvama. Na prvi so medse povabili otroke podružnične osnovne šole Liboje in njihove starše ter nekatere goste, ki so z zanimanjem spremljali kulturni pro- jane Liboj in Kasaz ter bližnjih krajev. Ob ustanovitvi je v društvu delovalo kar sedem sekcij (vokalna, tamburaška, dramska, knjižnica, planinska, nogometna, marksistična šola). Zaradi negotovih političnih razmer in druge svetovne vojne je bil obstoj društva večkrat pod vprašajem, njegovo delo močno oteženo, moteno in prekinjeno. Pravi vzpon in razcvet pa je doživelo po letu 1952 z novo dvorano, KD Svoboda Liboje je imela in bo imela tudi v prihodnje svojo kadrovsko bazo v šolarjih domače šole, ki so tudi tokrat obogatili njihov jubilej. gram učencev njihove šole, v drugem delu prireditve pa so si ogledali risani film Medvedja brata. Na drugi prireditvi so večer kulturno obarvali Godba Liboje, tamburaška skupina Feniks, Martinca Maček, Savinjski rogisti, učenci glasbene šole Risto Savin Žalec in vokalno glasbena skupina Cato band. Program je povezovala Jolanda Železnik, slavnostni govornik pa je bil predsednik Marjan Vrenko, ki je osvetlil zgodovino društva. ’’Kulturno društvo Svoboda Liboje je bilo ustanovljeno leta 1929 kot Delavsko-prosvetno društvo Liboje, kasneje se je preimenovalo v DPD Svoboda Ludvika Oblaka Liboje. Od leta 2001 pa nosi ime Svoboda Liboje. Ne glede na ime je vsa leta društvo uspešno povezovalo in združevalo kra- ki je bila zgrajena oziroma prirejena in usposobljena iz skladiščne stavbe. Tako so bdi izpolnjeni pogoji za normalno delovanje za večino sekcij in za pripravo prireditev, kar pa je bilo v tistih časih morda celo lažje kot danes, saj so imeli takratni kulturni delavci v društvu ob svojih naporih pomembno finančno in kadrovsko oporo v takrat še močnih kolektivih: Keramični industriji Liboje in Rudniku Liboje, zato se je v kraju in v Domu Svobode dogajalo vedno kaj lepega in pomembnega,” je povedal Marjan Vrenko. V nadaljevanju je spregovoril o vsakoletni reviji narodno-zabavnih ansamblov, ki je bila in je še vedno najpomembnejši kulturni dogodek, ki ga organizira društvo. Za njimi je že 31 tovrstnih revij, pred vrati pa je 32. revija, ki bo to nedeljo (28. novembra) ob 14. in 17. uri. Marjan Vrenko je govoril tudi o težavah, s katerimi se je društvo srečevalo v preteklosti, še posebno po osamosvojitvi Slovenije, ko je nekaj njihovih sekcij zamrlo, nekaj pa jih je šlo svojo pot. S tem se je dejavnost društva močno osiromašila in danes pod njihovim okriljem delujeta le dve sekciji - dramska in glasbena sekcija Cato band. Obe uspešno nastopata tako na lokalnem področju kot tudi v ostalih krajih v regiji in drugod po Sloveniji. Kot je dejal predsednik društva, se trudijo, da v primernem stanju ohranjajo Dom Svobode, da je vedno na razpolago za prireditve, kar pa ni tako enostavno, saj so glede na starost stavbe stroški vzdrževanja precej veliki, denarja pa je vedno manj. Ob zaključku je spregovoril še o sodelovanju z ostalimi društvi v kraju, ki je sicer dobro, a bi želeli, da bi bilo še boljše. "Preveč smo razdrobljeni, vsako društvo je šlo svojo pot. Skrajni čas bi bil, da se začenjamo zavedati, da le z združenimi močmi lahko več, bolje ter z manjšimi stroški kaj ustvarimo. Združiti moči pomeni med drugim tudi to, da začnemo vsaj ceniti prizadevanja prirediteljev raznih prireditev in po možnosti te prireditve medsebojno tudi obiščemo ter s svojo prisotnostjo na ta način počastimo dogodek,” je nekoliko kritično izrekel svoje misli Marjan Vrenko in se ob koncu zahvalil vsem, ki pomagajo, da KD Liboje uspešno nadaljuje tradicijo kulturnega delovanja. D. Naraglav Tudi ocvirki so potrebni Zgodovinsko in narodopisno društvo je bilo v občini Prebold ustanovljeno v začetku letošnjega leta, nastalo pa je iz občinskega odbora, ki je poskrbel za postavitev etnografske zbirke Prebold skozi čas v preboldski graščini. Pred dnevi so se člani društva zbrali v predavalnici preboldskega hotela in prisluhnili priznanemu geografu in strokovnjaku s področja domoznanstva prof. Milanu Natku. Prof. Milan Natek je predstavil svoje raziskave, ki jih je opravil na območju Savinjske doline s poudarkom na območjih sedanje občine Prebold. Med drugim je Vlado Skok Da se to ne bi zgodilo, ni le naloga strokovnjakov s področja domoznanstva, ki pojave obravnavajo zlasti s teoretičnega stališča, pač pa tudi ljubiteljskih zgodovinarjev. Ti namreč lahko obiščejo in Zanimanje za preteklost je v Preboldu veliko. govoril o ledinskih imenih, ki so za poznavanje preteklosti določenega območja zelo pomembna, o izkoriščanju voda skozi zgodovino, o rudnikih in industriji ter o mnogih nekdaj samoumevnih stvareh, ki danes tonejo v pozabo. zapišejo izjave ljudi, ki se še spominjajo določenih dogodkov in stvari, ki so jih doživeli sami ali jih poznajo iz pripovedovanja prednikov. Take zgodbe lahko osvetlijo in predvsem popestrijo strokovno-teoretične razprave oziroma so ’’ocvirki” strokovnih tekstov. ”Ne bojte se, da za to niste dovolj usposobljeni, zapišite vse, kar veste in tako pripravite vsaj osnovo za nadaljnjo obravnavo določene teme,” je prof. Natek priporočil zbranim članom zgodovinskega društva. Zanimivih tem je ogromno, med drugim bi bilo dobro za prihodnje rodove opisati star postopek sušenja hmelja, kakršna je bila na primer soseska pomoč pri košnji planin, kaj pomeni proso mlenčati, koliko je bilo nekdaj vinogradov v Šeščah. Dela je veliko in predsednik društva Vlado Skok je menil, da bi bilo dobro razdeliti teme med člane in jih obdelati nato pa izdati vsaj v obliki zbornika. O dosedanjem delu društva pa je Vlado Skok za Utrip povedal: ’’Delujemo še ne polno leto in v tem času se še uvajamo v želji, da bi naše delo vendar dobilo neko bolj strokovno podlago. Zato smo pripravili današnje predavanje prof. Milana Natka. Naše društvo skrbi tudi za etnografsko zbirko Prebold skozi čas, spomin na življenje in delo naših prednikov pa bi radi ohranili tudi v pisni obliki. Z obiskom omenjene zbirke v preboldski graščini smo zelo zadovoljni, veliko tujcev si jo ogleda in vsi so navdušeni. Pomembno je še nekaj, da smo namreč pri ljudeh vzbudili čut odgovornosti za stare predmete. Mnogi, ki so v dvomih, ali naj nekaj zavržejo ali pa to še ima zgodovinsko vrednost, pridejo k nam vprašat, ali bi nam kaj takega prišlo prav za zbirko.” K. R. Stara hišna imena na Polzeli Danes, ko iščemo svoje korenine v preteklih stoletjih, je zanimanje za priimke vse večje. Priimke uporabljamo ob imenih kot nekaj samoumevnega in ne pomislimo, kako je do njih sploh prišlo. Vendar je bilo njihovo nastajanje dolgotrajen proces, ki sega skoraj tisočletja v preteklost. Pred kratkim je izpod peresa Marice Kotnik - Šipec izšla knjižica z naslovom Stara hišna imena na Polzeli. Domača kmečka imena so v kmečkem okolju Polzele in okoliških vaseh še vedno zelo živa in za medsebojno razpoznavanje zara- di večje stalnosti pogosto pomembnejša od priimkov. V tej knjižici so prikazana stara hišna imena kot del naše kulturne dediščine. Predstavitev knjižice, ki je plod več kot desetletnega raziskovalnega dela, bo v torek, 30. novembra, ob 17. uri v Občinski matični knjižnici na Polzeli. T T 80RUT RIBIČ MULTIMEDIJSKE STORITVE, k.d. RISTA SAVINA 1,3310 ŽALEC MULTISTUDIO Tel.: 03 571 58 08 gsm: 041 742 909 www.mtiltistudio-ribic.si e-mail: info@multistudio-ribic.si PRESNEMAVANJE vseh formatov: normal/super 8mm,16mm, Hi 8, Digital 8, VHS, VHS-C, S-VHS, mini DV, DV,. Posnetke vam opremimo, zmontiramo in posnamemo na željen format VHS ali DVD ____^ ava VHS VIDEOSNEMANJE: videospotov, reklam, porok, prireditev, obletnic... FOTOGRAFIRANJE: za dokumente, poroke, obletnice, komercijalna fotografija... KRAJEVNA KNJIŽNICA GRIŽE in TURISTIČNO DRUŠTVO GRIŽE - RUDARSKI MUZEJ vabita na srečanje DELAVK ’’KNAPOVK” Rudnika Zabukovica v četrtek, 9. decembra 2004, ob 17. uri v Dom Svobode Griže. KULTURNO DRUŠTVO GOMILSKO organizira večer z varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, ki bo v soboto, 11. decembra 2004, ob 19. uri v Domu krajanov Gomilsko. Udeležite se pogovora z varuhom človekovih pravic, s katerim se boste pogovarjali o splošnih in aktualnih zadevah, ki se nanašajo na njegovo področje delovanja. V primem, če se ne želite javno izpostavljati z vprašanji, jih lahko pošljete po elektronski pošti na naslov sitral@email.si. Hura v jesenskih počitnicah Najboljše judoistke v irju Zmagi Urške in Petre Judo klub Sankaku je v telovadnici podružnične osnovne šole Trje pripravil tradicionalni mednarodni judoturair za pokal Heledis. Na turnirju je nastopilo 40 članic in 50 kadetinj. Z izjemo poškodovanih Lucije Polavder in Raše Sraka so nastopile vse najboljše slovenske judoistke ter predstavnice Hrvaške, Bolgarije in Italije. Dvoboji so bili zelo zanimivi in kakovostni, v ospredju pa so bile slovenske judoistke. Nosilka bronaste medalje z letošnjih olimpi- jskih iger v kategoriji do 63 kilogramov Urška Žolnir je brez večjih težav osvojila prvo mesto. ”To je bilo po olimpijskih igrah v Atenah moje prvo tekmovanje. Imela sem tri dvoboje in vse dokaj hitro odločila v svojo korist. Priznati moram, da sem si želela nekoliko resnejših dvobojev, tokratni pa so bili pravšnji za to pripravljalno obdobje pred novo tekmovalno sezono,” je ob koncu tekmovanja dejala Urška. Prvo mesto je osvojila tudi Petra Nareks, in sicer v kategoriji do 52 kilogramov. T. T. V času jesenskih šolskih počitnic je Atletski klub Žalec v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije organiziral projekt Hura, prosti čas! Prva osnovna šola Žalec je odprla vrata svoje telovadnice in s tem omogočila vsem učencem možnost brezplačne rekreacije. Glede na izjemno toplo jesen in ugodne vremenske razmere se je največ športnih aktivnosti odvijalo na zunanjih športni objektih, učenci pa so se lahko udeležili tudi pohoda na bližnje hribovje. Vsebinsko so bile aktivnosti razdeljene na atletiko, pohodništvo, različne športne igre z žogo in predavanja. Pisana druščina udeležencev, starih od 5 do 14 let, je prisluhnila zanimivim predavanjem voditeljice in koordinatorice programa Anice Živko, nekdanje vrhunske atletinje in trenerke Atletskega kluba Žalec. Med drugim je mladim govorila o pristopu in odnosu do športa oziroma treninga, o pripravah športnikov, športni opremi, o prehranjevanju pred športno aktivnostjo in še o marsičem. T. T. Anica Živko z eno od skupin na atletskem stadionu Sašo mladinski podprvak Na mladinskem prvenstvu Slovenije v Postojni sta medalje osvojila Sašo Dordevič, in sicer v športnih borbah do 75 kg (lani je v tej kategoriji bil prvak), in Igor Topič v kategoriji do 80 kg. Ekipa malčkov zmagala Uidi na 3- tekmi za pokal Slovenije za deklice in dečke v Oplotnici so se mladi žalski karateistke in karateisti odlično odrezali. Mark Malis je zmagal v športnih borbah malčkov do 28 kg, zasedel 2. mesto v katah in 2. v dogovorni borbi (kihon kumite). Skupaj s Timijem Topolovcem in Jernejem Blatnikom so zmagali tudi ekipno. Timi Topolovec je zasedel 2. mesto v dogovorjenih borbah (Kihon kumite-ju) in 3. mesto v športnih borbah do 38 kg. V kihon kumiteju do 38 kg sta se 3. mesta veselila Matej Seidl in Jernej Blatnik. Pri mlajših dečkih je v največji konkurenci (36 tekmovalcev) Matic Potočnik osvojil 3- mesto v izvajanju kat. Ženska ekipa v postavi Eva Nina Kozmus, Špela Korošec in Irena Dedič je prav tako pristala na 3. mestu. V jiyu ippon kumiteju nad 45 kg se je Lina Pušnik veselila 1., Špela Korošec pa 2. mesta. V moški konkurenci jiyu ippon kumiteja je zmagal Svit Zebec, Tilen Smiljan pa je pristal na 2. mestu. Lina Pušnik je osvojila tudi 3- mesto v športnih borbah mlajših deklic nad 45 kg. V najtežji kategoriji mlajših dečkov v športnih borbah je zmagal Igor Dedič, 2. mesto pa je pripadlo Tilnu Smiljanu. V skupnem seštevku je Mark Malis osvojili pokal Slovenije za leto 2004 med malčki, Timi Topolovec je osvojil drugo mesto, Jernej Blatnik pa peto. Lina Pušnik je med mlajšimi deklicami osvojila 2. mesto. Mark Malis osvojil turnir Tildi na enem najmočnejših mednarodnih turnirjev pri nas, v Sevnici, je nastopilo več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev in ponovno so se izkazali mladi žalski karateisti. Med najmlajšimi so prevladovali žalski karateisti. V katah je zmagal Mark Malis, 2. je bil Jernej Blatnik, 3. pa Matej Seidl. Med malčicami je 3. mesto osvojila Urška Krajnc. V konkurenci mlajših deklic je bila Eva Nina Kozmus 2., Špela Korošec pa 3- Ekipno so se Med najboljšimi tudi Robert Kolar V soboto, 13. novembra, je v večnamenski dvorani Bonifika potekalo državno in svetovno prvenstvo v BODY BUILDINGU (IBFA). Na tekmovanju so se zbrali najboljši slovenski in svetovni bodibilderji, med njimi tudi Polzelan Robert Koral (na posnetku), ki je tekmoval prvič in dosegel odlično 2. mesto na državnem in 10. mesto na svetovnem tekmovanju v srednji kategoriji od 173 do 178 cm. Za doseženem rezultat gre zahvala trenerju Dušku Madžaroviču iz Kopra, Mitji Turnšku in športnemu društvu MAT Šempeter za opravljanje treningov ter Romani in Sandiju za podporo in pomoč. mlajše deklice v postavi Eva Nina Kozmus, Špela Korošec in Ireda Dedič veselile zmage, malčki v postavi Mark Malis, Jernej Blatnik in Matej Seidl pa so pristali na 3. mestu. V športnih borbah mlajših deklic nad 45 kg se je Lina Pušnik veselila 3-mesta. 3- mesto je v kategoriji mlajših dečkov pripadlo Svitu Zebcu. ŠD Ultra Polzela prvo Športno društvo Ultra s Polzele je tudi letos pripravilo ligo tekmovanja v malem nogometu. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela, in sicer na spomladanski in jesenski del. Med sabo se je pomerilo devet ekip, tekme pa so se ob sobotah dopoldne odvijale na igrišču pri Osnovni šoli Polzela. Vrstni red ekip po seštevku spomladanskega in jesenskega dela tekmovanja: zmagovalec tekmovanja ŠD Ultra Polzela, sledijo Pingo Orla vas, Frendy Polzela, Polzela United Polzela, Aida Vransko, ŠD Letuš, F-l6 Male Braslovče in Cosmos Polzela. Ekipa KMN Vransko je bila zaradi neredne udeležbe na tekmah izključena. Ob zaključku ligaškega tekmovanja so pripravili zaključni turnir, ki se ga je udeležilo 10 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa F-16 iz Malih Braslovč, sledijo ŠD Ultra Polzela, Frendy Polzela itd. ŠD Ultra Polzela bo tudi prihodnje leto pripravilo tekmovanje v malem nogometu. T. T. Drugič naslov v Petrovče Športno društvo Borut Gotovlje je pod streho spravilo še eno sezono malonogometne savinjske lige za veterane. Osem ekip iz naše doline se je v torkovih večernih urah na igrišču v Gotovljah po dvokrožnem ligaškem sistemu borilo za prvenstvene točke. Boj za naslov prvaka sta do zadnjega bdi moštvi Ščurek Petrovče in Manchester Žalec. Stara tekmeca še iz časov, žal, že dolgo rajnke žalske malonogometne lige sta bila skozi celotno tekmovanje tesno skupaj, na koncu pa so s točko prednosti pokal drugič zapored dvignili Petrovčam. Na tretjem mestu so tekmovanje končali igralci Bonaja Bara, ki so po prvem delu še vodili, v jesenskem nadaljevanju pa močno popustih. Najboljši strelec lige je Ladislav Brečko (MANCHESTER), ki je nasprotnikovo mrežo zatresel kar 28-krat, v povprečju na vsaki tekmi dvakrat. P. K. Igrišča že asfaltirana Pred dobrim tednom dni so pri Osnovni šoli Prebold delavci podjetja CMCelje asfaltirali celotno športno površino v velikosti 2$00m’. Prva faza investicije, ki po pogodbeni vrednosti znaša 53 milijonov, je skorajda končana. Potrebno je le še namestiti košarkarske koše, gole in odbojkarsko mrežo ter začrtati igrišča. Za prvo fazo so iz proračuna namenih 20 milijonov. Druga faza, v kateri naj bi celotne asfaltne površine prevlekli s posebno maso Polytan, pa bo precej dražja. Zanjo bodo morah dati zeleno luč na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. Izgradnja igrišč je bila predvidena že v sklopu izgradnje nove telovadnice. Za kakovostno športno vadbo na prostem je bila ta investicija nujna. Kot je načrtovano, naj bi bila okrog igrišč za košarko, rokomet in odbojko ter prostora za skok v daljino, speljana atletska steza, ki bo omogočala izvedbo treningov in tekmovanj v tekaških disciplinah. Uidi atletska steza naj bi bila prevlečena s posebno maso Polytan, kar bo dajalo res dobre pogoje za kakovostno športno udejstvovanje. SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC organizira od 26. do 28. novembra 2004 SEJEM SMUČARSKE OPREME. Vabljeni v telovadnico UPI Ljudske univerze Žalec v petek, 26. novembra, od 15. do 18. ure, v soboto, 27. novembra, od 9. do 18. ure in v nedeljo, 28. novembra, od 9- do 16. ure. S. M. Sport november2004 Hopsi izločili prvoligaša Največje presenečenje v 3. krogu Pokala Spar je pripravila ekipa Hopsov s Polzele, ki je v povratni tekmi kar s 123 : 77 premagala ekipo trenerja Matjaža Tovornika Alpos Kemoplast (polčas 60 : 40) in se tako uvrstila v četrti krog, kjer se bo pomerila z ekipo Krke. Hopsi so v svoji dvorani na Polzeli povsem nadigrali goste iz Šentjurja, ki so si na prvi tekmi pokala Spar priigrali 16 točk prednosti, ki so jih Hopsi izničili že v prvi četrtini tekme, Odbojkarski klub SIP Šempeter vsak konec tedna nastopa v drugi slovenski ligi. Fantje pod vodstvom novega trenerja Simona Božiča dosegajo dobre rezultate. Trenutni rezultat po šestih kolih so tri zmage in prav toliko porazov, toda za njimi so najtežje tekme z najboljšimi ekipami. ko so povedli 20 : 16. Ob polčasu so Hopsi vodili za 20 točk, v polčasu pa je razigranost domačinov naraščala iz minute v minuto, končnih + 46 pa je najvišja zmaga Hopsov proti lokalnim tekmecem. Izjemni Samo Udrih je dosegel kar 52 točk, Vladimir Rizman je dodal 29 točk, odlična sta bila tudi Peter Javanovič in mladi Andrej Podvršnik. Točke za Hopse so dosegli: Godler 9, Udrih 52, Rizman 29, Tajnik 3, Arčan, Vodovnik, Turnšek po 2, Podvršnik 9, Javanovič 15. OK SIP Šempeter : 0K Fram 3:1; OK Fužinar : OK SIP Šempeter 3 : 0; OK SIP Šempeter : OK Astec Kranj 0 : 3; OK Pomurje : OK SIP Šempeter 3 : 0; OK Žužemberk : OK SIP Šempeter 2:3- V prvo ekipo se je vrnil tudi Aleš Udrih. Prav ponosni pa smo tudi na kadete OK SIP Šempetra, saj so se fantje uvrstili v kadetsko Ugo A. R. S. Samo pri Hopsih Hopsi s Polzele, ki igrajo v 1. B košarkarski ligi, so se okrepili. Pridružil se jim je 25-letni Samo Udrih, doma iz Šempetra. Samo je pred osmimi leti pričel igrati košarko na Polzeli, nato je igral za Union Olimpijo, zadnji dve sezoni pa v Franciji. Sedaj je prost in je do ugodne ponudbe iz tujine zopet okrepil Hopse. T.T. T. T. Kadeti v ligo A Združitev je bila prava odločitev Zadovoljna trener Aleš Filipčič in predsednik kluba Marjan Golob Rokometni klub Celeia Žalec, tako se klub imenuje v novi sezoni 2004/5 s sodelovanjem in združitvijo članskih ekip Celeia Celje in Žalca, je zaključil prvi nepopolni jesenski del tekmovanja v prvi slovenski ženski rokometni ligi na odličnem drugem mestu z desetimi točkami, takoj za ekipo Krima Eta Malizia. Liga se sedaj prekinja zaradi priprav članske ženske repre- zentance na evropsko prvenstvo na Madžarskem prihodnji mesec. Tako se bosta 8. krog (Celjske mesnine v Žalcu) in 9- krog (Kočevje v Kočevju) odigrala 8. in 15. januarja 2005, pred spomladanskim delom, ki se bo začel 22. januarja 2005. Nova mlada ekipa z novim trenerjem Alešem Filipčičem in njegovim pomočnikom Milanom Ramšakom je v prvih sedmih krogih dosegla štiri zmage, dva neodločena izida in samo en poraz z ekipo Krima Eta Malizia v Ljubljani. Dokaj uspešne so bile igralke Celeia Žalec tudi v pokalu pokalnih zmagovalk. Poraz in zmaga proti avstrijski ekipi Winer Neustadta sta jih za gol razlike izločila iz nadaljnjega tekmovanja. Po besedah trenerja Aleša Filipčiča so se v novi ekipi Celeia Žalec z veliko borbenostjo izkazale prav vse igralke na čelu z vratarko Barbaro Gorski, ki je dobro dopolnjevala mlado, še neizkušeno ekipo. Najbolj razpoložene strelke v prvih sedmih krogih so bile Ana Petrinja s 65 goli, Dejana Stevanovič z 51 in Martina Strmšek s 45 goli. Da je bila odločitev vodstva kluba pravilna, je bilo po združitvi mladih perspektivnih igralk dveh klubov potrjeno tudi z vpoklicem treh igralk Celeie Žalec v širši izbor članske reprezentance. To so Ana Petrinja, Martina Strmšek in Barbara Gorski. V tem času bo ekipa sodelovala na treh mladinskih turnirjih za državno prvenstvo in odigrala nekaj prijateljskih tekem, predvsem s hrvaškimi ekipami. T. Tavčar Zadnje športne vesti V nadaljevanju prve B slovenskega košarkarske lige so Hopsi s Polzele gostovah pri ekipi Nove Gorice in zmagah z rezultatom 82 : 73- Ekipa Prebolda, ki nastopa v drugi slovenski košarkarski ligi, pa je na Ježici pri Ljubljani z ekipo Jurij srečanje izgubila z rezultatom 108 : 88. Tudi obe odbojkarski ekipi iz Šempetra, ki nastopata v drugi slovenski odbojkarski Ligi, sta tokrat ostali praznih rok. Moška ekipa SIP-a je doma gostila ekipo Brezovice in izgubila 3 : 1 v setih, ženska ekipa Savinjska Šempeter pa je na gostovanju v Mislinji izgubila 3 : 0 v setih. V 9- krogu slovenske B ženske rokometne lige so bili uspešne rokometašice Savinjska Žalec, ki so v dvorani I. OŠ Žalec z rezultatom 27 : 26 premagale ekipo Zagorja. Žal-čanke so na prvenstveni lestvici s šestimi zmagami in tremi porazi na tretjem mestu. Kaže, da bo evropsko prvenstvo v judu za člane in članice do 23 let konec tega tedna v Ljubljani, minilo brez naše odlične judoistke Petre Nareks, ki bi se v kategoriji do 52 kilogramov potegovala za eno izmed medalj. Petra je namreč že dalj časa poškodovana. Nastop na evropskem prvenstvu ji je odsvetoval tudi zdravnik. Ah bo Nareksova nastopila, bo dokončno znano danes, v sredo. Na prvenstvu bo nastopilo 262 judoistk in judoistov iz 37 držav. V Zrečah je bila razglasitev najboljših slovenskih atletov in atletinj za leto 2004. Pri članicah je naslov osvojila Jolanda Čeplak, pri članih pa Primož Kozmus. Pri mlajših članicah je zmagala Marina Tomič s Polzele, sicer pa članica Kladivarja Celje. OBČINA ŽALEC ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z.spo) Ur. hst RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽA1EC ZA LETO 2005. Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine: VSEBINE 3.1 INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM 3.1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-umi programi) 3.1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-umi programi) 3.1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki) 3.1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - 80-urni programi 3.1.5 Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta - 80-umi programi 3.1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci) 3.1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami - 80-umi programi 3.1.8 Interesna športna dejavnost študentov - 80-umi programi 3.2 ŠPORTNA REKREACIJA - 80-urni programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let 3.3 KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov 3.4 VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov 3.5 ŠPORT INVALIDOV - 80-umi programi RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU 4.1 IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV 4.2 ZNANSTVENO IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST 4.3 ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST 4.4 MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE 4.4.1 Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (OI, SP, EP ipd.) 4.4.2 Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, olimpijski teki ipd.) 4.4.3 Organizacija medobčinskih, občinskih in drugih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in drage športne prireditve) 4.4.4 Udeležba športnikov iz občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih 4.5 ŠPORTNI OBJEKTI - novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme 4.6 INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije 4.7 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA 4.8 DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ Prijava na razpis Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in drage organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v občini Žalec. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Žalec, - da so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih, - občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke, - imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu. Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 25. novembra 2004 dalje ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52 - Dragica Breznikar). Obrazci so vam na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu: www.zavod-kstz.si. Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako ”Ne odpiraj - sofinanciranje športnih programov 2005” na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva %, 3310 Žalec, do vldjučno 31. decembra 2004. Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do 1. februarja 2005, o višini odobrenih sredstev pa v 30 dneh po sprejemu proračuna občine Žalec za leto 2005. Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju občine Žalec za leto 2005. Informacije: ZKŠT Žalec, OE šport, tel. št.: 712 12 67 (Uroš Vidmajer). Planinsko društvo Vransko je v soboto pripravilo drago tekmo v Savinjski orientacijski ligi 2004/05. Tekmovanja se je udeležilo 38 ekip s 180 tekmovalci iz planinskih društev Braslovče, Polzela, Žalec, Zabukovica, Šempeter, Prebold in Vransko. Zmagovalci so: kategorija A: PD Polzela I, B mladi planinci: PD Vransko I, mladinci: PD Zabukovica I, mlajši člani: PD Prebold I, starejši člani: PD Polzela II, družine: PD Vransko I. Naslednja tekma bo spomladi prihodnje leto. t t. ki bo v torek, 30. novembra 2004, ob 17. uri v dvorani Doma //. slovenskega tabora Žalec. november2004 Bralci pišejo / NASVET! Pisma bralcev Približuje se konec leta in kot ponavadi nas obiščejo nekateri poverjeniki posameznih društev v KS Galicija, ki prodajajo koledarje. Vsako leto jih je več, razen dveh gasilskih društev so tu še KO RK, društvo invalidov, društvo umetnikov in še kdo bi se našel. Vse lepo in prav, če ne bi bili nekateri izmed njih posebno vsiljivi, celo nesramni. Najprej ti povedo, koliko denarja naj bi prispeval posameznik oz. koliko so dah sosedje. Če te takrat morda ni doma, prihajajo na vrata tako dolgo, da te dobijo. Menda si potem tudi s tem denarjem organizirajo zaključke ob koncu leta ah celo izlete. In sprašujem se, za koga oz. zakaj smo darovali denar. Morda bi ta denar lahko pridobili kako drugače in se dokazali z delom, saj vemo, da dobivamo položnice tudi od drugih dobrodelnih organizacij, kot so RK, Unicef, Karitas. Vsak pač daruje po svoji vesti oz. zmožnostih. Nekateri se težko prebijamo iz meseca v mesec in darujemo tohko, kot lahko, in ne toliko, kot bi nekateri želeh. Tudi v naprej bo naša družina darovala, vendar bomo sami izbrali komu in kohko. Marija iz KS Galicija (Ne)kultura na blokovskih parkiriščih Že kar nekaj časa nekateri stanovalci, ki živimo v blokih, nemočno opazujemo odnos lastnikov avtomobilov do ostalih uporabnikov parkirišč. Zavedamo se, da zaenkrat še ni zakona, ki bi urejal lastništvo posameznikov do uporabe parkirnih mest Za zelo nekorektno pa lahko ocenimo odnos nekaterih sostanovalcev. In kje je problem? Nihče nima pravice kogar koli preganjati oz. mu določati prostor za njegovo vozilo. Pišemo tisti "prizadeti" bralci oz. uporabniki, ki svojega vozila ne moremo več parkirati pred blokom, saj je avtomobilov vedno več. Pa ne mislite, da gre tu za nevoščljivost. le moti nas to, da se vsi tisti, ki posedujete po dva ah tri avtomobile, ne vprašale, ah bi bilo morda prav, če bi prepustih prostor še komu drugemu -seveda vašemu sosedu. Da pa je nedisciplina še večja, so na parkiriščih tudi neregistrirani avtomobili. Zaradi tega se ne jezimo na tiste lastnike, ki pred svojim blokom nimajo prostora in parkirajo na sosednja parkirna mesta, saj se soočajo s podobnimi problemi. Mogoče se bo našel kdo, ki bo namen tega pisanja razumel in ne samo prebral. Ah pa bodo lastniki, ki smo jih že omenili, samo skomignili z rameni in delali po svoje še naprej, saj so pripeljali prvi. Tohko v pomislek in razmislek. Stanovalci blokovskega naselja iz Žalca Rok se izteka V skladu z Zakonom o popravi krivic se 31. decembra letos izteče rok za vlaganje pisnih zahtev za priznanje statusa bivšega političnega zapornika, za priznanje statusa po vojni pobite osebe oziroma svojca po vojni pobite osebe in temu statusu pripadajočih pravic (povrnitev škode in pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja). Ministrstvo za pravosodje opozarja državljane, da po omenjenem datumu Komisija Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic vlog ne bo sprejemala. Državljanke in državljani Repubhke Slovenije lahko svoje zahteve iz naslova kategorije nekdanjih političnih zapornikov ah svojcev po vojni pobitih oseb ter uveljavljanja pravic iz Zakon o popravi krivic vložijo samo še do konca leta na naslov Komisija Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic, Dalmatinova 2, Ljubljana. Komisija bo upoštevala in obravnavala vse vloge, ki bodo na njen naslov prispele do konca leta oziroma bodo s priporočeno pošiljko poslane najpozneje do 31. 12. 2004. Po tem datumu bo samo še dopolnjevala morebitne nepopolne vloge. Bivši politični zaporniki po Zakonu o popravi krivic so vse osebe, ki so bile v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje Repubhke Slovenije neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravih pravne države zaradi razrednih, političnih ah ideoloških razlogov obsojene v sodnem ah upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ah jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov. Po vojni pobite osebe po tem zakonu pa so vse osebe, ki so bile ob takšnih pogojih obsojene na smrt in je bila smrtna kazen nad njimi izvršena Za bivše politične zapornike oziroma po vojni pobite osebe štejejo tudi osebe slovenske narodnosti, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih repubhk ah federacije nekdanje Jugoslavije, če so imele te osebe oziroma v primem po vojni pobitih oseb njihovi svojci v času uveljavitve tega zakona stalno prebivališče na ozemlju sedanje Repubhke Slovenije in so državljani Repubhke Slovenije. Svojci po vojni pobitih oseb po tem zakonu so osebe, ki so po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju upravičene do družinske pokojnine po teh osebah. Na podlagi tega zakona se šteje za bivšega političnega zapornika tudi oseba, ki je bila v upravno kazenskem postopku zaradi prekrška kaznovana na odvzem prostosti, ji je bil izrečen ukrep določitve prebivališča ah je bila poslana na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja. Za osebo, pobito po vojni, se šteje tudi oseba, ki je bila usmrčena brez obsodbe sodišča. K. R. Naša druženja - skupine starih ljudi za samopomoč Združenje za socialno geron-tologijo in gerontagogiko Slovenije je nevladna, humanitarna organizacija, ki deluje na področju socialnega varstva od leta 1992. Kot krovna organizacija skrbi za delovanje in razvoj programa Skupine starih ljudi za samopomoč v Sloveniji. Program je vključen v nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 kot dopolnilni program javni službi na področju varstva starejših. Kot projekt dobre prakse je bil v lem 2004 vključen v akcijski načrt o socialnem vključevanju od leta 2004 do 2006. Prve tovrstne skupine so nastale že v lem 1987 na Obali, program se je zaradi njegovih pozitivnih učinkov pričel naglo širiti. Danes deluje 490 tovrstnih skupin v 88 občinah, ki jih vodi 706 usposobljenih voditeljic in voditeljev. Tildi v Žalcu smo strokovne delavke Centra za socialno delo Žalec v sodelovanju s kolegicami Doma upokojencev Polzela v začetku leta 1990 ustanovile prve skupine starih ljudi za samopomoč v Domu upokojencev Polzela, leto dni kasneje pa tudi skupine starih ljudi za samopomoč v zunanjem okolju KS Žalec. Zaradi vse večjega interesa in potrebe po vključitvi v tovrstne skupine so se le-te pričele širiti. Tako se lahko danes pohvalimo, da v Domu upokojencev na Polzeli deluje kar 11 skupin starih ljudi za samopomoč in 1 skupina v zunanjem okolju, 5 skupin v domu Nine Pokom, v zunanjem okolju v občini Žalec pa deluje skupno 13 skupin starih ljudi za samopomoč, in sicer v KS Žalec, KS Griže in KS Galicija. K\J SO SKUPINE STARIH IJUDI ZA SAMOPOMOČ? V nadomestnih družinah, kakor upravičeno imenujemo skupine starih ljudi za samopomoč, najdejo udeleženci tega programa - stari ljudje prostor za zadovoljenje nematerialnih potreb v starosti. Skupina šteje največ do deset članov skupaj z voditeljskim parom. Le tako maloštevilna skupina se lahko ob pomoči voditeljev in s pomočjo številnih dejavnosti po nekem času delovanja poveže. Člani/ce skupine se srečujejo enkrat na teden po uro in pol do dve uri, vedno ob isti uri in na istem prostoru. Delo v skupini organizirata in vodita praviloma dva usposobljena voditelja oz. voditeljici. Temeljna dejavnost v skupini je pogovor o določenih temah, ki ljudi zanimajo, jih povezujejo in zbližujejo. V skupini pa se organizirajo tudi dodatne aktivnosti, kot so petje, srečanje z gosti, branje, izleti, srečanje z dragimi člani skupin, pohodi... Vzdušje v takšnih skupinah je toplo, prijetno, prijateljsko. V njih je prostor za zadovoljevanje temeljnih nematerialnih potreb ob pristnih medčloveških odnosih. Program ponuja številne pozitivne učinke ter predstavlja neprecenljivo vrednost pri reševanju stisk starih ljudi in strokovnih služb v prizadevanjih, da bi čim večjemu številu starih ljudi omogočili ostati v domačem okolju. KDO SO VODITE IJI V PROGRAMU SKUPINE STARIH IJUDI ZA SAMOPOMOČ? Ena temeljnih značilnosti programa skupine starih ljudi za samopomoč je, da temelji na prostovoljnem delu voditeljev skupin. Voditelji so praviloma predstavniki srednje generacije, v zadnjem času se priključujejo v izvajanje programa tudi osebe, ki so pred upokojitvijo, in mlajše upokojene osebe. Program namreč predstavlja tudi priložnost za srednjo generacijo, da se ob večletnem pristnem druženju s starimi ljudmi pripravi na lastno starost. Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenje izvaja v sodelovanju z lokalnim okoljem usposabljanje in izobraževanje za vodenje skupin, kar je temelj za dobro delovanje programa in možnosti njegove širitve. K usposabljanju vabimo polnoletne osebe, ki se - želijo usposobiti za skupinsko delo, - radi družijo s starimi ljudmi in so pripravljeni sprejemati drugačnost, - odločijo za prostovoljno delo. NAČRTI ZA RAZVOJ PROGRAMA V NAŠIH OBČINAH Statistični podatki kažejo na to, da postajamo ne samo Slovenci, pač pa tudi Evropejci in ostali narodi po svetu vse bolj star narod. Iz leta v leto je več ljudi, starih 65 let (na 100 prebivalcev). Pri delu s starimi ljudmi so se skupine pokazale kot pomembno dopolnilo splošni družbeni organiziranosti na tem področju. Na Centru za socialno delo v Žalcu smo že pred leti ob množičnem upokojevanju ljudi, v njihovi stiski ob izgubi partnerja, v bolezni in ob odločitvi za preselitev v domsko oskrbo začutili, da bi bilo prav nekaj storiti za starejšega človeka ob njegovi preselitvi v dom, prav tako pa Uidi pomagati učvrstiti njegovo v starosti razrahljano socialno mrežo in mu na ta način zagotoviti bivanje v njegovem domačem okolju. Skoraj petnajstletne izkušnje so pokazale, da je bila strokovna podpora Centra za socialno delo, socialno varstvenih zavodov in občin programu skupine starih ljudi za samopomoč pravilna odločitev. Ko govorimo o razvoju programa, je potrebno povedati, da vzporedno s povečanjem števila starih ljudi narašča tudi interes vključevanja starih ljudi v tovrstne skupine, kar kaže na to, da bo potrebno ustanoviti nove skupine. Poleg navedenega pa bo potrebno, glede na to, da v našem okolju program deluje že petnajsto leto, nadomestiti katerega od prostovoljcev, ki se je odločil po dolgoletnem vodenju skupine izstopiti iz programa. V kolikor vas tovrstno delo zanima in želite svoj prosti čas in življenjske izkušnje podeliti še s kom, vas vabimo, da se priključite kot voditelj/ica skupini starih ljudi za samopomoč, in vas seznanjamo, da se bo novo enoletno usposabljanje in izobraževanje bodočih voditeljev/ic pričelo v prostorih CSD Žalec že v mesecu decembru 2004. Usposabljanje in izobraževanje izvaja Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. VSE ZAINTERESIRANE VABIMO, DA SE V TOREK, 30. novembra 2004, OB 18. URI UDELEŽITE INFORMATIVNEGA SREČALA V ZVEZI Z IZOBRAŽEVANJEM IN VODENJEM SKUPIN V PROSTORIH CENTRA ZA SOCIALNO DELO ŽALEC, SOBA ŠTEVILKA 4. Dodatne informacije lahko dobite pri Tatjani Pogorelčnik, zaposleni pri Centra za socialno delo Žalec, na tel. 713 12 70 ah 031 35 11 69, ah pri Danici Matjanec, zaposleni pri Združenju za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenija, na tel. št.: 02/234 75 70 ah 041 287 851. Tatjana Pogorelčnik ŽALSKE LEKARNE SVETUTEIO Paradontalna bolezen -Parodontoza Glavna vzroka za nastanek kroničnih obolenj zob in pripadajočih obzob-nih tkiv sta: ZOBNA GNILOBA (karies), obolenje trdih zobnih tkiv in PARODONTALNA BOLEZEN (parodontoza, parodonti-tis), obolenje pripadajočih obzob-nih tkiv. Zobni karies napade trda zobna tkiva in omogoča mešani bakterijski flori ustne votline pot v notranjost zoba. Vendar pa zobni karies ni edini dejavnik za vdor bakterij. Drugi dejavniki so poškodbe zob (prelomi zob, udarci na zob, pretresi zoba), brušenje zob z nezadostnim vodnim hlajenjem zoba, ortodontski premiki zob, ki lahko vodijo v odmrtje živčno-žilnega spleta v notranjosti zoba (zobne pulpe). Parodontalna bolezen označuje skupino obolenj obzobnih tkiv, dlesni, zobnega cementa, pozobnice in čeljustne kosti. Parodontalno bolezen, ki je najbolj razširjena kronična okužba sodobnega človeka, najdemo v različnih stopnjah pri skoraj vseh ljudeh. V Sloveniji ima 98 % odraslih prebivalcev obolenje dlesni, od teh pa ima 20-27 % znake napredovale parodontalne bolezni. Vzroki za nastanek parodontoze so zunanji in notranji. Med zunanje štejemo preobremenitev določenih zob, zobne obloge, zobni kamen ... Notranji vzroki pa so prirojena slabost veziva, bolezni presnove (sladkorna bolezen...), prekr-vavitvene motnje in dolgotrajno resno pomanjkanje vitaminov. Parodontalna bolezen napreduje počasi, brez bolečin, a s spremljajočimi lokalnimi znaki: krvavitvijo iz dlesni, ustnim zadahom, spremembo barve, oblike in površine dlesni, s poglobljenimi obzobnimi žepi in zobnimi oblogami. Dlesen in čeljustna kost se počasi razkrajata, kot da zob počasi izrašča iz svojega ležišča. Pozneje se zobje začnejo majati in tudi izpadejo. Poslabšujejo jo izpostavljenost stresu, kajenje, sladkorna bolezen, okužba z virusom HIV in genetski dejavniki. Bolezen je posledica porušenega ravnotežja med bakterijami v zobnih oblogah in obrambno sposobnostjo organizma. V zobnih oblogah je navzočih več kot štiristo vrst bakterij, ki se ob pomanjkljivi ustni higieni in posledičnem debeljenju zobnih oblog vse bolj razmnožujejo. Pri razmnoževanju ne potrebujejo kisika (anaerobne bakterije), sproščajo strupe in encime ter dražijo dlesen. Odgovor organizma je vnetje, s katerim skuša omejiti vdor bakterij v telo. Ne smemo pa pozabiti, da prav vneti predel ob dlesni predstavlja najšibkejše mesto za vstop bakterij v kri. Parodontalna bolezen predstavlja organizmu kronično in okuženo rano. Prihaja lahko do ponavljajočih se vdorov bakterij v kri. Pri zdravem človeku obrambna sposobnost organizma opravi s temi bakterijami že po nekaj minutah. Nezdravljena parodontalna bolezen pa se lahko zaplete pri srčnih bolnikih. Ogroženost za srčni infarkt in možgansko kap se lahko poveča dva do trikrat. Zdravljenje parodontalne bolezni Vsakdo mora vzpostaviti higienske navade, si pravilno mehanično čistiti zobe z zobno krtačko in uporabljati zobno nitko, pri širokih razmakih med zobmi tudi medzobno ščetko. Priporoča se tudi uporaba primernih zobnih past, namenjenih parodontozi, ki jih lahko kupite v lekarni. Uporaba ustnih prh nima večjega učinka za odstranitev zobnih oblog, je pa lahko nevarna, saj pri napredovani parodontalni bolezni lahko s svojim pritiskom razseje bakterije iz vnetih obzobnih tkiv v kri in po telesu. Zobozdravnika, ki očisti mehke in trdne zobne obloge, moramo obiskovati vsaj dvakrat na leto! Smisel diagnostike in zdravljenja parodontalne bolezni ni le v ohranjanju funkcionalnosti zobovja, pač pa tudi v zmanjševanju pojavnosti in zapletov nekaterih sistemskih bolezni, zlasti sladkorne bolezni, bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni. Naj vam bodo vaši zobje v ponos! Nataša Čater, mag. farm. NOVOSTI V DROGERIJI IN KOZMETIČNEM SALONU * 30 % POPUST ZA SVEČANO LIČENJE od 20. do 31. decembra (zadnji dan do 12. ure) običajna cena 3.500,00 SIT, cena s popustom 2.450,00 SIT (do zapolnitve terminov); * 10 % POPUST pri nakupu DARILNIH BONOV pri plačilu z gotovino; * VSAK MESEC MED KUPCI NAD 3.000,00 SIT Z ŽREBANJEM RAZDELJENE TRI LEPE NAGRADE; * NOVOST: PERILO Kolektiv Drogerije in kozmetičnega salona Charlie, Šlandrov trg 41, Žalec, se veseli vašega obiska. Telefon 03/5715 590. Mladi november2004 Mladi športni novinarji poročajo Zdrav duh v zdravnem telesu... za mlade Verjetno si težko predstavljamo šolo brez dobrega športnega pedagoga, ki živi za delo z mladimi, jih podpira, jim je vedno na voljo ter jih usmerja k izbiri športne aktivnosti, ki jo bodo lahko kasneje razvijali naprej. Beseda teče o gospe Aniti Seles, športni pedagoginji na Osnovni šoli Petrovče. Vse se nekje in nekdaj začne. Nam lahko opišete svoje začetke na športnem področju? ”V športu sem že od svojih otroških let, saj izhajam iz športne družine. Oče je bil judoist, mama košarkarica. Tako sta me v šport usmerila dokaj hitro. V zgodnjem otroštvu sem se ukvarjala z drsanjem, gimnastiko in smučanjem. V četrtem razredu pa sem se ogrela za atletiko, kraljico športa. Tekmovala sem najprej v teku čez ovire in mnogoboju, nato pa sem se specializirala za met diska. Odločitev je bila pravilna, saj sem bila tudi državna prvakinja in mladinska reprezentan-ka bivše Jugoslavije.” Verjetno je bila odločitev o izbiri nadaljnjega izobraževanja dokaj preprosta. ”Res je. Študij na Fakulteti za šport mi je odprl široko polje ostalih športov, pri čemer sem ugotovila, da sem se odločila prav, da je to tisto, kar želim početi v svojem življenju. Rada se ukvarjam z mladimi, jih poučujem in del svojega znanja predajam naprej.” Kam vas je nesla pot po končani fakulteti? ”Po končani fakulteti sem se najprej zaposlila na Osnovni šoli Petrovče, kjer sem delala štiri leta, nato sem službovala na IV. Osnovni šoli v Celju. Kot strela z jasnega je prišla ponudba za delo športne sekretarke pri Zvezi športnih društev občine Žalec. Usoda je hotela, da za dve leti zapustim šolstvo, a prav delo z mladimi je tisto, kar je odtehtalo, da sem se vrnila v šolo.” Kako se torej počutite med mladimi? ’’Delo v šoli oz. z mladimi me navdušuje, bogati, kajti poleg tega, da jim posredujem določeno športno znanje, pridobim tudi sama veliko od učencev, saj me prav njihov pogled na šport navdušuje in mi daje novih izkušenj.” Ste se poleg dela na šoli ukvarjali še s čim drugim? ’’Vsekakor, bila sem tudi trenerka v različnih klubih. Najprej kondicijska trenerka v smučarskem klubu Gozdnik, potem sem kar štiri leta delala v Rokometnem klubu Žalec, pa tudi v Odbojkarskem klubu Šempeter. Sedaj pa sem že četrto leto trenerka v Atletskem klubu Žalec, kjer postavljamo oz. smo že postavili temelje atletike v naši občini. Želimo si namreč, da postane Žalec atletsko mesto.” Nam lahko opišete športni utrip na vaši šoli? ’’Športno življenje je na naši šoli zelo bogato. Z novo telovadnico so naši učenci in seveda tudi mi, športni pedagogi, pridobili lepe pogoje in človek v takih pogojih sploh ne sme pomisliti, da ne bi dal od sebe kar največ. Moje delo temelji na interdisciplinarnosti, t. j. ponuditi otroku celo paleto športov, ki obstajajo, so v skladu z učnim načrtom, in še kaj več. Tako imajo poleg osnovnega pouka oz. pouka po umiku naši učenci na razpolago številne interesne dejavnosti oz. popoldanske športne aktivnosti, kot so npr. košarka, nogomet, mali talent, rokomet, badminton, namizni tenis, ritmična gimnastika in judo. Letos je na naši šob pričela delovati tudi atletska šola Sprintko. Prav vsak učenec lahko poišče nekaj zase primernega in tako, namesto na ulici, aktivno in pametneje preživi svoj popoldan. Gre za pridobivanje tistih pozitivnih lastnosti, ki so pomembne za nadaljnje življenje.” Kot kaže, ni na vaši šoli nikoli dolgčas. Dosegate pri tovrstnih dejavnostih tudi vidnejše rezultate? ’’Naša šola se udeležuje vseh šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira Ministrstvo za šolstvo, znanosti in šport. Tekmujemo v kategorijah 5. in 6. ter 7. in 8. razredov. Naši otroci so zelo uspešni. V lanskem letu so bdi občinski prvaki, tako v mlajši kot tudi starejši kategoriji. Lansko leto je bilo na športnem področju še posebej zanimivo, saj smo tekmovali Uidi v ŠKL-ju, šolski košarkaški ligi, v rokometu pa smo se s starejšimi dečki uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Tekmovali smo tudi v državni akciji minirokometa in bili zelo uspešni.” Dosegajo vaši učenci dosež- ke tudi izven šolske telovadnice? ”Na šoli je veliko otrok, ki že aktivno trenirajo. Imamo npr. zelo dobre rokometaše, ki trenirajo v klubu Pivovarna Laško, rokometašice, članice rokometnega kluba Celeia Žalec, veliko nogometašev, namiznih teniških igralcev, šport-noritmičnih gimnastičark in še bi lahko naštevala. V zadnjem obdobju delamo Uidi dobro selekcijo atletov. Na šob imamo tudi bogato tradicijo karateja.” Pred kratkim je bilo v Celju tekmovanje v nogometu. Kako ste se izkazali? ”Na področnem tekmovanju smo predstavljah žalsko občino in zasedb odhčno drugo mesto v svoji skupini.” Kako si predstavljate poslanstvo svojega dela? ’’Cilj vsakega športnega pedagoga je, da pokažejo učenci svoje znanje, ki so ga pridobik v okviru pedagoškega procesa, kar se potem odraža tudi na samih tekmovanjih. Otrok se tako nauči tekmovati, spozna načela tovarištva oz. ferpleja. Na tekmovanjih si obkkuje tudi samopodobo, samozavest, kritičnost itd.” Katerega načela se torej poslužujete pri poučevanju? ’’Moje načelo pri sami športni vzgoji je, da najdem v otroku tiste pozitivne lastnosti, za katere mislim, da so najboljše, nato pa ga usmerim v določen šport. Ni potrebno, da je to vrhunski šport, lahko je tudi rekreativen. Moj moto oz. cilj je, da naj bi prav vsak otrok spoznal in se naučil nekaj športnih dejavnosti, ki jih bo lahko gojil tudi kasneje v življenju.” Mladi športni novinarji OŠ Petrovče ASKETA Odhčnim športnikom Osnovne šole Griže smo zastaviti dve preprosti vprašanji, ker nas zanima, če so med počitnicami kaj "migati”. Med počitnicami zagotovo nisi lenaril/a. Koliko si bil/a aktiven/na na svojem športnem področju? Si zadovoljen/na s svojim napredkom? Šaha nisem igrala vsak dan, le nekajkrat v tednu. Pravzaprav ne. Lahko bi igrala večkrat. Sara Vombek, 5. r Med počitnicami sem si odpočil od smučanja. V bistvu se mi je počitek prilegel in sploh nisem imel namena napredovati. Žan Pušnik 8. r/9 Karateističnih treningov se nisem udeleževala. Seveda sem se med počitnicami premalo gibala, ker sem izgubila na kondiciji. Lina Pušnik 5. r Z zračno puško sem streljal dvakrat v tednu. Mislim, da bi na treningih lahko dal malo več od sebe. Aleksander Martinovič 8. r/9 Na nogometnem igrišču sem bil trikrat tedensko, kot ponavadi. Zagotovo sem napredoval, saj sem moral, če želim dosegati dobre uspehe. Zlatko Omerovič 8. r Gol sem ’’stražil” enkrat v tednu. Seveda bi lahko več treniral, toda počitnice so zato, da lenarimo. Klemen Krajnc 8. r Za nogometno žogo sem tekal štirikrat v tednu. Sem napredoval in pričakujem zmago na naslednji tekmi. Žiga Lubej 8. r/9 Treningov se med počitnicami nisem mogla udeleževati zaradi poškodbe hrbtenice. Zelo mi je žal, da nisem mogla obiskovati treningov. Katja Vodeb 5. r Prisotna sem bila na vseh štirih rokometnih treningih. Seveda, na vseh treningih sem imela v mislih zmage na tekmah, kar me je še dodamo spodbudilo. Nina Preradovič 7. r/9 Lokostrelstvo sem treniral dvakrat dnevno, skoraj vsak dan. Na treningih sem dal vse od sebe, zato na tekmovanjih pričakujem najboljše rezultate. Rok Borak 8. r Športna avantura Kaj si vsak otrok žeti, kaj potrebuje, kaj ga resnično osrečuje, kaj bi si mi želeti kot otroci, od česa bodo otroci največ odnesti in rasli v odgovorne posameznike, ki bodo življenje zajemati z veliko žlico? Takšna in podobna vprašanja smo si zastavljali pri športnem društvu AVANTURIST, ko smo sestavljali programe športnih aktivnosti za naše in vaše otroke. Odgovor na vse to ne more biti enoten, saj je vsak otrok vesolje zase in vsak ima drugačne potrebe in želje. Vendar je veliko tega, kar je skupnega vsem. To je želja po zabavi, igri, dogodivščini, prijetnem druženju s sovrstniki, uveljavljanju, odkrivanju novih stvari ter gibanju v naravi. Zato smo zasnovati CELOSTEN PROGRAM športne vadbe za otroka. Trenutno vadba poteka v telovadnicah na treh osnovnih šolah. Veliko prostih mest imamo na voljo za tiste, ki NAPOVEDNIK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ za DECEMBER 2004 PANOGA - AKTIVNOST DAN DATUM URA VRSTA TEKMOVANJA - IZVAJALEC oz. KRAJ ODBOJKA - starejši učenci SREDA 8.12. 2004 12.00 PODROČNO PRVENSTVO - OŠ ŠEMPETER ODBOJKA - starejše učenke ČETRTEK 9.12. 2004 12.00 PODROČNO PRVENSTVO - OŠ ŠEMPETER KOŠARKA - starejši učenci TOREK 14.12. 2004 13.00 PODROČNO PRVENSTVO - OŠ PETROVČE KOŠARKA - starejše učenke SREDA 15.12. 2004 13.00 PODROČNO PRVENSTVO - OŠ GRIŽE ZKŠT ŽALEC NK Žalec uspešen Po končanem jesenskem delu tekmovanj v ligi medobčinske nogometne zveze smo v Žalcu lahko zelo zadovoljni. Vse ekipe so uvrščene na vidnih mestih v 1. ligah posameznih starostnih skupin. Posebej so se izkazati najmlajši v kategoriji mlajši dečki (U 8), ki so z dvanajstimi zmagami in samo dvema porazoma na drugem mestu. Za prvouvrščeno ekipo zaostajajo le za točko. Zabiti so kar 58 golov in jih prejeti samo 15. Zelo dobro so igrali tudi starejši dečki (U 10), ki trenutno med dvaindvajsetimi ekipami zasedajo 6. mesto. V zadnjem jesenskem krogu so ekipo Publikuma (Celje) premagati kar trikrat in enkrat remizirati na njihovem terenu. Obe ekipi cicibanov trenirata in tekmujeta pod vodstvom trenerja Mirana Jelena. Presenetiti so kadeti (U 16), ki so na odličnem 3. mestu. Vse ekipe si za dobre igre in požrtvovalnost zaslužijo vse čestitke. Ekipa U 8: stojijo z leve: Primož Čuvan, Aljaž Triplat, Jaka Jovan - Hrusti, Gašper Ferme, Aljoša Gradišek, Tomaž Grobelnik, trener Miran jelen; čepijo z leve: Aleš Dobrajc, Aleksander Žinkovič, Andrej Satler, Gašper Kotnik, Sandi Alijagič, Nel Lončar, Anže Bezgovšek Manjkata: jaka Penezič, Aljaž Orešnik Ekipa U10: stojijo od leve: Vaši Patrik, Korent Nejc, Cilenšek Blaž, Žgank Mihael, Goričan Žiga, Tomažič Mitja, Kondič Dušan, Drofenik David, Kozovinc Tomaž, trener Jelen Miran; čepijo od leve: Mrak Rok, Pusovnik Matic, Miklavžič Marko, Trobiš Patrik, Topolovec Tim, Ribič Svit, Pavčnik Matic, Lesjak Ažbe bi se nam želeli pridružiti, na OŠ Žalec, kjer se vadba odvija ob četrtkih od 14.30 do 16.00. Nekaj prostih mest je na voljo še na OŠ Petrovče (vsak četrtek od 16.30 do 18.00) in na OŠ Polzela (vsako sredo od 16.30 do 18.00). Sprejemamo vse otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole, ki želijo poizkusiti nekaj novega in zabavnega. Pridružite se nam pri vadbi v telovadnici ati na avanturi v naravi. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 041 687 868 (Mitja). Mitja Horvat Vesela srečanja V soboto, 16. oktobra 2004, smo taborniki rodu bistre Savinje iz Šempetra pripravili srečanje mlajših tabornikov celjsko-zasavskega območja. Kljub deževnemu vremenu smo se imeti lepo. Družiti smo se v dvorani Zadružnega doma Šempeter. Vseh 120 sodelujočih se je takoj po uvodnem pozdravu, klepetu in prepevanju taborniške himne razkropilo po delavnicah. Ob pomoči vodnikov so otroci razvijali ročne spretnosti: z moko so polniti balone za "moknate" možičke, sestavljali in vezali okvirje za taborniške vozle ter oblikovati večnamensko košarico iz valovite lepenke. Vanjo smo lahko shraniti pečen kostanj, ki ga je pod dežnikom pekel vztrajen pek. Tildi tipati so, a z zaprtimi očmi. Pri tem so prepoznavati in iskali pare ter tako preizkušati svoje tipalne sposobnosti. Na odru so lahko najmlajši taborniki poosebljati živali, predmete, oponašati znane osebe ... Njihovi gibi teles in mimika obrazov so biti domiselni, izvirni ter zabavni in polni smeha. Prav dobra volja, spoznavanje in sklepanje novih prijateljstev je bilo vodilo našega druženja. Srečanje smo zaključiti z golaževo pojedino. In čisto na koncu se je vsak rod poslovil s čisto svojim pozdravom, ki "drži' do naslednjega srečanja. BUNK - BLONK - BLI NK iz Šempetra november2004 Savinjske zgodbe Anže Zupanc - fakultetni Prešernov nagrajenec Na Ponikvi letos sedemnajst jubilantov Znanje je pot v prihodnost, je nekaj, kar že od nekdaj vzpodbuja razvoj in napredek sveta in bogati posamezen narod in družbo kot celoto. Slovenci smo znani v svetu kot delaven, učeč in izobražen narod, zato cenjen v Evropi, Ameriki, Kanadi, Avstraliji in tudi drugod po svetu. Anže Zupanc iz Žalca je pri 24 letih diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko in postal tudi fakultetni Prešernov nagrajenec. Anže Zupanc je miren, skromen in bolj tih fant. Po teh lastnostih je kopija svojega pokojnega očeta Franca Zupanca, ki je izgubil življenje v prometni nesreči leta 1989. Takrat se je šele 9-letnemu Anžetu, mami Džurdži in sestri Tini življenje povsem spremenilo. Hišo, ki so jo gradili v Taboru, na zemljišču ob očetovi domačiji, so prodah oziroma zamenjali za stanovanje v bloku v Žalcu, kjer živijo še danes. Svoja prva znanja je Anže pridobival v preboldskem vrtcu nato pa v Osnovni šoli Prebold. Rad je imel matematiko in fiziko, kar je zagotovo vplivalo tudi na njegovo odločitev pri izbiri študija. Po končam osnovni šoli je postal dijak Gimnazije Lava v Celju, kjer je svoje znanje iz matematike in fizike in tudi drugih predmetov nadgradil in šolanje zaključil kot odličnjak. Sledila so leta fakultetnega študija na Fakulteti za fiziko in matematiko v Ljubljani in hkrati tudi delo na Inštitutu Jožef Stefan. Deloval je v tako imenovani skupini KVB, kjer so delali kontrolne sisteme za pospeševalnike. Anže se je izkazal za zelo uspešnega sodelavca. Naredil je večje število raznih fizikalnih aplikacij za nadzor teh pospeševal-nikov. Svojo diplomsko nalogo pa je pripravljal na oddelku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. 14. septembra letos je z diplomsko nalogo Meritev razpadov določenih delcev z detektorjem Belle tudi diplomi- Utrinek z družinskega slavja ral. Od takrat dalje je redno zaposlen na oddelku za eksperimentalno fiziko Instituta Josef Stefan, kjer bo najmanj še štiri leta, saj bo nadaljeval s podiplomskim študijem. Anže Zupanc Za svojo diplomsko nalogo je v ponedeljek, 22. novembra, prejel tudi fakultetno Prešernovo nagrado. V zahvalo za njegovo prizadevanje in dosežen nivo znanja pa so mu mama, sestra, stric in ostali, na domu strica Ivana v Veliki Pirešici, pripravili družinsko srečanje, s katerim so proslavili njegovo diplomo, Prešernovo nagrado in 24. rojstni dan, ki ga je imel 12. novembra. D. Naraglav Na Ponikvi pri Žalcu so znani po številnih prireditvah, ki so odraz nekdanjega življenja na podeželju. Prireditve imajo etnografski, zgodovinski in turistični značaj. Ob vsem tem pa seveda ne manjka praznovanj društvenih in drugih jubilejev. Lansko leto je na pobudo Sonje Jelen svoje korenine pognala prireditev Jubilanti na zakonski poti. Ponikva je tako tudi letos zahvalno nedeljo preživela v znamenju srečanja zakonskih parov, ki so se poročili v cerkvi sv. Pankracija pred petimi, desetimi ... ah celo pred petinštiridesetimi leti. Lansko leto si je ponovno zvestobo izreklo enajst parov, letos kar sedemnajst. S 5-letnim zakonskim stažem sta si pred duhovnikom Antonom Krašovcem zvestobo ponovno obljubila Slavica in Zdravko Potočnik, Marinka in Andrej Vrabič z 10-Ietnim stažem, Romana in Karli Borovnik, Danica in Slavko Drofelnik, Rozalija in Jože Jelen ter Danica in Franci Kos s 15- letnim stažem, Ladka in Anton Jezernik z 20-letnim stažem, Anica in Albin Vasle ter Jožica in Branko Mraz s 25-letnim stažem, Pavla in Janko Grobelnik, Ivica in Rudi Šuper, Zdenka in Albin Žagar ter Darja in Stane Jezernik s 30-letnim stažem ter Marjana in Franc Dušak s 35-letnim stažem. Kar trije pari, Amalija in Rudi Lešnik, Angela in Ferdinand Hrusti ter Stanka in Franc Vengust, so praznovali 40-letni jubilej. S 45-letnim zakonskim stažem pa sta tokrat pred duhovnika stopila Veronika in Štefan Voh. Glavna organizatorja tokratnega srečanja sta bila zakonska para Darja in Stane Jezernik ter Anica in Albin Vasle, ki sta to obvezo sprejela s prejemom štafetne listine od Sonje Jelen na lanskoletnem srečanju. Jubilanti so se tudi letos najprej zbrali v Slomškovem domu, od koder so v koloni in spremstvu glasbenikov krenili v cerkev sv. Pankracija, kjer je potekala sveta maša, prepletena s kulturnim programom, ki so ga pripravili otroški in mladinski cerkveni pevski zbor, moški pevski zbor Ponikva in Ljudske pevke s Ponikve. Zakonci so ob tej priložnosti prejeh spominske listine. Para, ki bosta drugo leto praznovala okrogli zakonski jubilej, sta prejela štafetno listino in s tem sprejela obvezo za organizacijo tovrstnega srečanja prihodnje leto. S predajo štafetne listine, ki od enega do drugega srečanja jubilantov krasi steno v Slomškovem domu, je zagotovljena kontinuiteta prireditve, ki ima namen poudarjati pomen in vrednote skupnega zakonskega življenja. Po končani slovesnosti v cerkvi so jubilanti vse zbrane povabili na prijetno srečanje ob Slomškovem domu, s srečanjem pa so nadaljevali v gostišču Vovk v Studencih. D. Naraglav S kraljevsko igro skozi življenje Za presenečenje so poskrbeli domači gasilci, ki so zakonce pričakali z gasilskim vodometom Martin Štorman iz Šempetra je s šahom povezan že od mladih nog. Kmalu je začel sodelovati na raznih šahovskih tekmovanjih, leta 1958 pa je postal občinski prvak tako v počasnem kot hitropoteznem šahu. V njegovi vitrini je kar 83 pokalov in 63 medalj. Ta številka še narašča, srečanja po Sloveniji pa smo se vozili s kamioni, pokritimi s ponjavo. O kakšnem udobju in dobrotah na tekmovanjih ni moč govoriti, takrat se je šah igral izključno zaradi ljubezni do te miselne igre, lahko bi rekli s srcem,” pravi Martin. Martinova poklicna pot s šahom nima vehko skupnega, saj je po pok- ,Martin s svojimi prijatelji na vsakoletni klobasijadi (prvi z leve) saj Martin še vedno rad sede za čmo-bela polja. Šest let je bil predsednik komisije za šport in rekreacijo pri Zvezi društev upokojencev občine Žalec. Svoja znanja v igri na 64 čmo-behh poljih je Martin pridobival pri ŠK Žalec, nato pa pri šahovskem društvu Savinjčan v Šempetru. V obeh društvih je bil Martin med najboljšimi in šel tako tudi uspešno v korak s kakovostnimi igralci tistega časa, kot so bih Lorber, Godici, Vozlič, Planinc, Rozman, Knapič, Kuhar, Zupanc in drugi. ”To je bila zlata doba žalskega in šempetrskega šahovskega društva, čeprav tega ni mogoče reči za pogoje delovanja. Šah smo večinoma igrali v raznih gostiščih, na tekmovanja in šahovska licu kovinostrugar. Zaposlen je bil kot vodja delavnic za praktični pouk kovinarskih poklicev v podjetju SIP Šempeter, kjer je dočakal tudi svojo upokojitev. Še v času zaposlitve je skupaj s prijatelji organiziral klobasi-jado, ki ima sedaj že 15-letno tradicijo. Vsako leto v januarju se dobijo na vikendu nekdanjega sodelavca Rudija Divjaka, kjer ocenjujejo klobase, ki jih mora s sabo prinesti vsak udeleženec, ter obujajo spomine na delo v tovarni. Martin Štorman je bil večletni mentor mladim šahistom na OŠ Šempeter. V šahovskem klubu Savinjčan Šempeter pa je bil več kot 12 let tehnični vodja. Šest let je bil tudi predsednik krajevnega odbora DeSUS-a. Rad se udeležuje tudi raznih društvenih izletov po Sloveniji in si tako lepša jesen svojega življenja. Za svoje delo na športnem in drugih področjih je prejel več priznanj in odličij. Ponaša se z zlatim znakom Telesnokultume skupnosti Žalec za 30-letno delo na športnem področju, zlato plaketo za 30-letno delo v ŠD Savinjčan Šempeter, zlato plaketo - grb občine Žalec za življenjsko delo na področju šaha, državno medaljo za zasluge, medaljo za vojaške zasluge in vrsto drugih priznanj, ki kažejo na njegovo prizadevno in aktivno delo v času od leta 1948 do danes. _ „ , D. Naraglav Srečanje kmetic Braslovško društvo podeželskih žena je eno najbolj aktivnih v Spodnji Savinjski dolini. Pred kratkim so članice društva ob dnevu kmetic pripravile drugo srečanje kmečkih in podeželskih žena savinjsko-šaleške regije. V goste so povabile zamejske žene iz Boršta v občini Dolina pri Trstu in članice pobratenega društva Toplica iz Okonine. Udeleženke srečanja so se zbrale pred cerkvijo v Braslovčah, kjer je bil sprejem in nato sveta maša. Po maši pa so se napotile do turistične brunarice ob braslovškem jezeru, kjer so se zabavale ob kulturnem programu, tekmovale v kmečkih opravilih in poskusile torto velikanko, ki je ponazarjala žovneški grad z jezerom. T. T. Torta je bila dovolj velika, da so se z njo posladkali vsi. Vera in Ivan Božič zlatoporočenca S slovesnosti zlate poroke v Savinovem likovnem salonu Pred dnevi sta zlato poroko praznovala Vera in Ivan Božič iz Šempetra v Savinjski dolini. Civilni obred zlate poroke sta v Savinovem salonu v Žalcu opravila župan Lojze Posedel in matičarka Marija Korošec, cerkvenega pa v šempetrski župnijski cerkvi domači župnik Mirko Škoflek. Ivan Božič je bil rojen v Spodnjih Grušovljah kot drugi otrok v delavski družini z devetimi otroki. Mladost je preživel v Šempetru, kjer je obiskoval osnovno šolo. Med drugo svetovno vojno je bil z družino izseljen na Hrvaško, od koder se je pridružil partizanom in se po končani vojni, leta 1946, vrnil v Šempeter. Izšolal se je za poklic šoferja in se zaposlil v Elektro Šempeter. Njegova žena Vera, rojena Rokovnik, se je rodila na Prihovi pri Rečici ob Savinji kot zadnja od petih otrok, prav tako v delavski družini. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Tekstilni tovarni Šempeter. Ivan in Vera sta se spoznala leta 1953 in se po letu dni tudi poročila. V prvem letu zakona se jima je rodil sin Janko. S skupnimi močmi sta si v Šempetru ustvarila topel dom, kjer še danes živita skupaj s sinom Jankom in njegovo ženo, v vehko veselje pa sta jima vnukinji Melita in Janja. Ivan je bil kar nekaj let predsednik šempetrskega turističnega društva in aktiven gasilec. Savinjske zgodbe november2004 Občutki, ki jih ne moreš ujeti Na obisku v parlamentu in pivovarni Vrbje niso velik kraj, a v bližini Žalca in zlasti z urejenostjo in pestrim društvenim dogajanjem je tam prijetno živeti, pravijo vaščani. Ned njimi je kar nekaj ljudi, ki so na športni ali poklicni poti dosegli velike uspehe, pa vendar v domačem okolju ostajajo skromni, po svojih dosežkih skoraj nepoznani. V Turističnem društvu Vrbje so prepričani, da je potrebno te ljudi predstaviti sovaščanom in širši javnosti, zato so tudi ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti poskrbeli za zanimivo druženje s sovaščanom. Tokrat se je z razstavo športnih pokalov in drugih osvojenih priznanj predstavil športni letalec Leon Bauer. Začetki njegovega ukvarjanja z letalstvom segajo v zadnja osnovnošolska leta, kjer je sodeloval v krožku modelarstva. Po končani osnovni šoli sta se s sošolcem odločila, da poskusita svoje znanje nadgrajevati v celjskem aeroklubu. Leon Bauer je leta 1969 opravil tečaj jadralnega letenja, kar šteje za začetek svoje športne pod. Seveda z dovoljenjem staršem, zlasti pa v svoje veliko veselje je začel dolgoletno pot športnega letenja, ki ga je vodila tudi v motorno letenje. Glede na to, da je izpolnjeval tudi zdravstvene pogoje, ga je klub usmeril v motorno letenje in v tečajih se je izšolal za športnega motornega pilota. Med služenjem vojaškega roka je bil prav tako v letalstvu, opravil je šolo rezervnih oficirjev letalstva, leta 1990 pa se je službeno začel ukvarjati z letenjem. Zaposlil se je v Adrii, kjer kot kopilot leti na reaktivcih. V preteklosti se je bilo precej laže ukvarjati s športnim motornim letenjem, poudarja Leon Bauer. Nekdanja država, predvsem pa vojska, je podpirala tovrstno dejavnost in postati tekmovalec ni bilo zapleteno. Potrebno je bilo dovoljenje za športnega pilota, seveda pa je bilo treba nato vztrajati, žrtvovati čas, se udeleževati tekem, na tekmovanjih pokazati znanje in doseči določene rezultate. Leon Bauer je bil jugoslovanski in slovenski državni prvak. Kar osem let zaporedoma je bil državni prvak v aeroreliju, zadnjič leta 1997. ’’Letalski aeroreli ni dirka v enakem pomenu kot cestni reli. Pomembna je navigacija. Tekmovalna komisija določi pot letenja, ki jo tekmovalec nariše na karti, nato pa mora leteti natančno po tej poti, največ 100 ali 200 metrov od narisane črte. Prav tako mora biti točen čas letenja, ki se meri na kontrolnih točkah v sekundah, prav tako se točkuje pristanek. Na vsaki tekmi je več etap. Moram reči, da mi je šlo vse dobro od rok, razen pristajanja, ko je treba vse pokazati v delčku sekunde in si med pristajanjem lahko veliko pridobil ali izgubil. Meni se je zgodilo večkrat slednje.” Nekdanja Jugoslavija je bila v športnem motornem letenju med najmočnejšimi državami, v okviru države pa je bila najmočnejša prav Slovenija, kar se je ohranilo po razpadu Jugoslavije. Ko je slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Čilu dosegla 3. mesto ekipno, je bilo to pravo zmagoslavje. Takrat je bil Leon Bauer med posamezniki osmi. Tekma v Teksasu pa je kriva, da se je odločil prekiniti športno kariero, tekmovanje so namreč izpeljali ”na silo”, tako da je del tekmovalcev letel v zelo slabem vremenu. In to ni bilo več tekmovanje, pač pa bolj ’’iskanje samega sebe”. V športni karieri je osvojil veliko pokalov, plaket in medalj. Na razstavi v Domu krajanov je bilo na ogled kar 87 njegovih pokalov. Bojan Andrejaš iz Aerokluba Celje je ob odprtju razstave izrazil željo, da bi se Leon Bauer udeležil še kakšnega tekmovanja, čeprav je tudi njegova pomoč v klubu, zlasti pri delu z mladimi, zelo dragocena. Opozoril je tudi, da je Vrbje verjetno vodilno po številu pilotov na prebivalca. Med drugim je bil Leonov kopilot prav tako Vrbenčan Matjaž Grilj. In kaj je pri letenju najlepše? ’’Najlepše je, ko vidiš daleč, ko vidiš stvari, ki jih drugače ne bi. Po drugi strani pa se vedno zavem, da se tega nikoli ne moreš dotakniti, da lahko samo gledaš, si tam. Tega, kar vidiš, ne moreš vzeti s seboj.” K. H., foto: T. T. Volitve so za nami. V parlamentarne klopi so prvič sedli kar trije poslanci iz Savinjske doline, in sicer Franc Sušnik, Lojze Posedel in Ivan Jelen. Izvolitev treh poslancev iz naše doline je verjetno botrovala tudi odločitvi vodstva KS Šempeter, da organizira izlet v Ljubljano in spozna poslopje Državnega zbora RS. Obisk so obogatili še z ogledom pivovarne Union in Muzeja novejše zgodovine. V predverju parlamentarne zgradbe nas je počakal Vojko Zupanc, segli smo si v roke z Lojzetom Posedelom in Francem Sušnikom, nato pa nas je uradni vodnik popeljal po parlamentarni zgradbi. Vsako drugo soboto v mesecu je dan odprtih vrat in brez posebne najave z vso predpisano varnostno proceduro si je mogoče zgradbo ogledati ob 9-, 10. in 11. uri. Za najavljene skupine izven tega termina pa se je za ogled potrebno dogovoriti. Zgradbo so si po zamisli arhitekta Po ogledu velike dvorane, ki smo si jo ogledah iz galerije nad njo, ki je sicer namenjena novinarjem in javnosti, ob protokolarnih dogodkih pa tudi diplomatskemu zboru in vabljenim gostom, smo se za nekaj minut zadržali še v mali dvorani, v kateri zaseda Državni svet RS in v kateri potekajo javne predstavitve mnenj, zaprisega sodnikov, seminarji, kolokviji in drugi dogodki. D. Naraglav Skupinska slika vseh udeležencev izleta Peli X čast sv. Ceciliji Ob odprtju razstave je Leona Bauerja (prvi z leve) predstavil njegov klubski kolega Bojan Andrejaš. Mnogi domačini so bili presenečeni nad športno kariero in številnimi pokali svojega sovaščana Prijateljstvo, močnejše od narave Pregovor pravi, da so ljudje, ki imajo radi živali, ljubeznivi in dobri po srcu. Za Nevenko Jelen in njeno družino, ki živi v naselju Loke nad jamo Pekel, to zagotovo drži. Pri njih je ljubezen med psom in mačko nekaj povsem vsakdanjega. Prijateljstvo med psom in srnjakom pa je prava redkost. Toda mali srnjaček je našel materino zatočišče pri psici Tari, ki je malo pred tem skotila mladiče in tako je bil deležen njenega mleka. Vse živali, ki jih pri Jelenovih ne manjka, so veliki prijatelji. Še posebej pa so navezane na najmlajšo Jelenovo hči, 8-letno Jernejo. Bambi je postal njihov nepričakovani hišni ljubljenček. Sredi aprila letos se je pri Jelenovih z bambijem v naročju oglasila njihova znanka. Malega smjačka je našla med sprehodom ob poti v travi ob robu gozda. Ker je bil sam, se ji je zasmilil, saj je menila, da so njegovo mamo pokončali psi ah kakšni krivolovci. Smjačka je odnesla k Jelenovim, ki so pred leti že ohranili pri življenju srnico. "Ker smo vedeh, da srna ne sprejme nazaj svojega mladička, če ima vonj po ljudeh, nam ni preostalo drugega, kot da mu poskušamo rešiti življenje in mu omogočiti, da odraste. Kmalu smo ugotovili, da to ne bo tako težko, saj smo bili deležni pomoči psice Tare, ki je pred kratkim skotila mladiče in ji je ostalo še nekaj mleka, dodatno pa smo ga hranili s kravjim mlekom s pomočjo Psica Tara s smjačkom Jerneja med hranjenjem ene od ovčk, ki sta prav tako ostali brez mame in so ju pri življenju ohranili s pitjem kravjega mleka s pomočjo dude. stekleničke in dude. Spal je večinoma v zavetju svoje krušne mame, ki mu je z lizanjem pomagala zaceliti rano, ki mu jo je prizadel nek pes. Lepo raste in nam dela družbo pri delu. Z budnim očesom vsak njegov korak spremlja tudi Tara. Postala sta neločljiv par. Prav tako pa sta oba močno navezana na našo Jernejo in jo večkrat spremljata na poti v šolo. Uidi ostali z velikim veseljem doživl- jamo to prijateljstvo, ki je balzam za dušo,” pravi Nevenka, brez katere bi si težko zamislih prireditev Kmečko popoldne pod Lipo, ki jo vsako leto organizirajo na Ponikvi, ah prireditev Obiranje hmelja na star način. Tako kot ponavadi sem Jelenove zapustil s prijetnimi občutki, predvsem pa z vnovično potrditvijo, da so tu doma prijetni in gostoljubni ljudje. D. Naraglav Cerkveno in posvetno petje ima na Polzeli dolgoletno tradicijo. Vehko je pevcev, ki prepevajo v različnih sestavih, nekateri med njimi tudi v dveh ah treh. Vsako leto pa se na god sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, zberejo pri sv. maši in se svoji zavet- nici z ubranim petjem zahvalijo za ta dar. Pri tokratni slovesnosti so peh moški in mešani pevski zbor, mešani pevski zbor Oljka, otroški zbor Cekinčki in dekliška skupina Margareta. T. Tavčar Med nastopom mešanega pevskega zbora Oljka, ki ga vodi Marko Slokar Vabijo starejše meščane Ob koncu leta aktivisti krajevnih organizacij Rdečega križa obiščejo tudi ostarele in bolne sokrajane, ponekod pa v tem času pripravijo srečnja starejših. Takšno srečanje bo tudi v Žalcu. Mestna skupnost Žalec in Krajevna organizacija Žalec bosta starejše meščane, ki štejejo 70 let in več, s srečanjem počastila v soboto, 4. decembra. Srečanje bo kot vsako leto v prostorih- I. osnovne šole Žalec, pričelo pa se bo ob 10. uri. Pri Rdečem križu ob tem dodajajo, da so starejšim meščanom sicer poslali vabila na srečanje, ker pa morda njihova evidenca ni popolna, na srečanje vabijo tudi vse tiste, ki vabila niso prejeli, pa so že dopolnili 70 ali več let. K. R. 26 november2004 Naša dediščina Knjige, zapisi, dokumenti, spomini (III. del) POŽARI Smo pozabili? V knjigi Ivana Dolinarja z naslovom Zgodovina Kaplje vasi lahko preberemo: ”V Bleiweisovih Kmečkih in rokodelskih novicah so sporočili, da je 14. malega srpana (julija) 1846 pogorelo v vasi 13 hiš in nekaj gospodarskih poslopij. Vaščanom so pomagali pri gašenju tovarniški delavci in gasilci z ročnimi brizgalnami iz Braslovč, Novega Kloštra in Novega Celja. 25. julija 1859 je požar ponovno prizadel vaščane. Pogorelo je 12 gospodarskih poslopij z živino in 4 hiše.” Ob 100-letnici Industrijskega gasilskega društva Tekstilne tovarne Prebold je izšla drobna knjižica, ki vsebuje veliko dragocenih podatkov. ’’Tovarniške delavce prvič srečamo v službi gasilstva, ko pomagajo gasiti uničujoči ogenj 14. julija v Kapli vasi. Škoda, da tovarna še nima lastne brizgalne,” je zapisano za leto 1846. Črn dan za tovarno, 5. februar 1866. Okrog pol šestih zvečer nastane strahovit požar, ki domala uniči tovarno. V ognju štirje delavci izgubijo življenje: Jakob Drolc, Jurij Govedič, Martin Burkeljc in Jakob Završnik. ’’Poletni dnevi so minili, njihov žar in toplina so se prelili v liste zrelih dreves ter pričarali široko paleto barv topline, ki jo je poletje zapustilo kot poslednjo sled v jesenski čas. Toda te barve, kljub razkošni lepoti, pomenijo slovo od nekdanjega obdobja, so znanilke prihajajočega hlada - uvod v ugašanje, v tiho umiranje ... V tem času se jih spominjamo - vseh, ki jih je nezadržni proces minevanja izločil iz topline sončnih dni in jih potisnil v večno minljivost. Minljivosti in pozabi pa ne smemo prepustiti tistih, ki so za toplino in srečo naših svobodnih dni žrtvovali največ, kar so lahko: svoja življenja,” je zbranim spregovoril Valter Zupanc ob občinski žalni slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu. V Preboldu so tudi tokrat poskrbeli za bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Pihalni orkester TT Prebold, moški pevski zbor in recitatorji DPD Svobode Prebold, ki so med drugim prebrali nekaj pisem na smrt obsojenih v leta 1870 tovarna nabavi gasilno orodje, zlasti brizgalno, ki že 4. julija izkaže svojo koristnost, saj z njeno pomočjo požrtvovalni delavci zadušijo ogenj, ki istega dne grozi uničiti komaj obnovljeno tovarno. 1. oktobra 1873 ustanovijo tovarniško gasilsko društvo. Leta 1902 gasilci dobijo novo brizgalno. 100 let so prizadevno delovali in dopolnjevali orodje in opremo. Leto 1905 tovarniške delavce zopet srečamo v službi gasilstva, tokrat kot izurjene gasilce z brizgalnami in drugo gasilno opremo, ki pomagajo gasiti velik požar v Šeščah 9. 4. 1905. Še marsikaj bi lahko prepisah iz knjižice 100 let IGD TT Prebold. Požarne bramba Žalec je bila ustanovljena 20. 7. 1880. Ustanovni občni zbor (z dovoljenjem oblasti) je bil 13. februarja 1881. V kroniki društva lahko med drugim preberemo: ”16. avgust 1880. Ta dan se je imela nova požarna bramba prvikrat poskusiti, ker zvon sile in požarni rog sta naznanila požar v Petrovčah pri Francu Ježovniku, po domače Šantel. Gorel je namreč lep kozolec, katerega je hudobna roka zažgala.” nacističnih zaporih. Njihove pretresljive, preproste in domovini predane besede tudi po več kot šestdesetih letih sežejo v srce. Spominu na žrtve vojne vihre, ki je v Preboldu in okoliških vaseh vzela kar desetino prebivalstva, so se ob tej priložnosti poklonili mnogi njihovi svojci in drugi občani občine Prebold. Delegacija Občinskega odbora ZZB NOB Prebold je pred spomenik položila spominski venec, mladi pa so prižgali svečke. ”Ti ljudje, ki se jih danes s hvaležnostjo spominjamo in katerih imena so izpisana na tem spomeniku, so morali umreti, ker so branili slovenstvo, ker niso hoteli postati hlapci tujemu nasilnežu, ker so verjeli, da bodo s svojo pokončnostjo in narodno pripadnostjo uspeli ohraniti slovenske domove, naš jezik in našo kulturo. To plemenito poslanstvo niso izpolnjevali v imenu nobene druge ideologije kot tiste, ki jo je narekovala ljubezen do domače grude in želja po pravičnejši, bolj socialni družbi. Njihov odpor proti sovražniku je bil v prvi vrsti odpor proti terorju, proti ponižanju - bil je odraz slovenske trme in pokončnosti. Vsi te pokončnosti v tistih prelomnih 8. 9-1880 je ponovno zagorelo na domačiji Ježovnik v Petrovčah. V Vrečarjevi Savinjski dolini je objavljen plakat, ki je vabil na predstavo, ki so jo 15. avgusta 1846 igrah domači diletanti v nemškem jeziku. Igrah so veseloigro Vaja z ognjem in igro Poštna hiša. Izkupiček so namenih za Petrovče, ki so 7. maja pogorele. Škoda je bila ocenjena na 19-209 krajcarjev. Igrah so na prirejenem prostoru v bližini pivovarne v Žalcu. Še en dokument, ki potrjuje, da je bila v Žalcu pivovarna. Leta 1852 je pogorel Levec. 7. marca so Celjani igrah nemško igro Der Rehbock in slovensko igro Županova Micka. Izkupiček, ki so ga namenih prizadetim v požaru, je znašal 164 kron. 14. aprila 1853 so Celjani igrah nemško igro Wirrwar. Izkupiček, v višini 151 gold, srebra, so podarili Braslovčanom, ki jih je 7. aprila 1.1. dopoldne zajel požar. V knjigi 110 let podružnične cerkve Marija Lurd v župniji sv. Pongracija Griže je med drugim zaslediti, da so leta 1920 (16. 4.) pogorele tudi Migojnice. Požar je zanetila rudniška lokomotiva. V brošuri Gasilsko društvo Griže (1976) je zapisano, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1919-Glavni povod za ustanovitev društva je bil ravno požar v Migojnicah. Zapisah so, da je pomladi 1919 ogenj zajel eno od slamnatih streh, ogenj se je časih niso premogli. Eni zaradi zmot in zablod, drugi zaradi ideoloških vrednot, ki so jim dah prednost pred nujnostjo narodne osvoboditve. Zato smo se v tistih, za slovenski narod najbolj prelomnih časih, sovražili in delili tudi med sabo: na tiste, ki so imeh dovolj poguma in so se uprli premočnemu sovražniku, in tiste, ki so z njim prostovoljno sodelovali. Ta dehtev, ki se danes skuša opravičevati z nujnostjo borbe proti komunizmu, ni bila potrebna, še manj pa je bila častno dejanje. Ta dehtev je povzročila medsebojno sovraštvo in bratomorno morijo, ki se ni končala z vojno. Po načelu Gorje premagancem! se je nadaljevala v povojnih pobojih. Obe dejanji sta nečastni in vredni obsojanja. Življenja, ki so bila nesmiselno žrtvovana za tako nizkotne cilje, bodo ostala slaba vest Ustih temačnih časov, če ne bomo dokončno spoznah, da se jeza sovraštva mora končati pred grobom, da ne sme seči preko njega,” je poudaril Valter Zupanc in zaključil svoj govor z naslednjimi mislimi: ”Ko jesenski hlad veje preko grobov padlih za svobodo, grobov naših prednikov pa tudi preko tistih, ko ne vemo, kdo počiva v njih, in tistih, za katere ne vemo, kje so pokopani, se poklonimo njihovemu spominu. V prvi vrsti spominu na tiste, ki so nam s svojo žrtvijo, s svojim junaštvom priborih svobodne in človeka vredne dni, pa tudi spominu na tiste, ki jih je pokončala nesmiselna vojna kot nedolžne žrtve, kot žrtve ideoloških zmot in človeških zablod. Oboji so del naše svetle in temne strani zgodovine. Oboje sta zaznamovala vojna in mir: ene kot zmagovalce, druge kot poražence. Zmaga je plemenit dosežek, če znaš spoštovati poraženca. Neobrzdana sla maščevanja in nasilje nad razširil in pogorela je polovica Migojnic. Letnico 1919 je zaslediti v večini dokumentov društva. Katero leto je pravo, leto 1919 ah 1920? Morda bo to razrešil rudarski muzej, ki ima zagotovo tudi podatke o izgradnji proge. Vinko Jug je sestavil in napisal kroniko Gasilskega društva Žalec. Med drugim opisuje požare v letih okupacije, in sicer požige kozolcev, ki jih je okupator zanetil med okupacijo. Poleti 1942 je zagorel kozolec D. Kukca v Levcu. V času gašenja je pričel goreti tudi kozolec pri župniji v Gotovljah. Da bi bila mera polna, je zagorel še Holobarjev kozolec v Kasazah. Gospodar je bil z družino izseljen na Hrvaško. Istočasno je gorelo na treh krajih. V letih 1941/42 je gorelo na Pirešici pri kovačnici, kjer si je okupator uredil skladišče goriva in bitumena ter pričel z rekonstrukcijo ceste proti Dravogradu. Neke noči je prišlo do požara, ki je vse uničil, saj so eksplodirati bencinski sodi in je gorelo kot v peklu. Leta 1942 je zgorel tudi kozolec pri župniji v Žalcu. Spomladi 1943 je neuravnovešena oseba zažgala stanovanjsko hišo (Peternel) pri sejmišču v Žalcu, ki je bila polna otrok. Požigalec je zakuril tudi Kocehjev kozolec v Žalcu, a se je vse srečno končalo. poražencem je nemoralno in poniža-joče, ne samo v vojni, tudi v miru. Zmagovalci zadnjih vohtev imajo edinstveno priložnost, da s svojimi dejanji skupaj s poraženci končajo poglavje nekega zgodovinskega obdobja, ko sta jeza in sovraštvo segala preko grobov, da bi z mrtvimi popravljali zgodovino. Tako bi zmagovalci postali poraženci in poraženci osvoboditelji. Nikoh več ne uporabimo izreka Vea victis - čaka Smo že pozabili na predvojno delavsko gibanje in na borbo za boljši in večji kos kruha v rudnikih v Libojah in Zabukovici? Smo že pozabiti na leto 1933, ko je hotela uprava Rudnika Zabukovica preslepiti 100 zabukoviških rudarjev in jih premestiti v Bosno, kjer bi opravljah svoje delo pod nemogočimi delovnimi pogoji? Smo že pozabiti na leto 1934, ko so pred 70 leti hbojski rudarji organizirah gladovno stavko? Delovne razmere v rudniku so bile nemogoče. Zaslužek na nekaterih deloviščih je bil manjši od v kolek- Podatke o prehodih najdemo v vojaškem zemljevidu iz leta 1763 in 1787. Pri Latkovi vasi je zapisano, da je most dolg 1000 korakov. Omenjena je tudi komercialna cesta. V Šeščah so imeh čolne za prevoz pešcev. V krajevnem leksikonu iz leta 1976 lahko preberemo, da so bile na desnem bregu tri gostilne in čoln za prevoz čez reko. Kraj se je imenoval Na ladji. Leta 1956 je bil zgrajen lesen most, ki ga je leta 1964 odnesla naš še veliko zmag in porazov. Z obojimi bomo ustvarjati lepše in premagovati slabše čase. To je pravica in dolžnost nas živih, mrtvim pa prepustimo njihov mir in pokoj. Četudi se morda sovražimo, pustimo tivni pogodbi predvidene minimalne mezde. Zato so se rudarji dogovorih za gladovno stavko. Dopoldanska in popoldanska izmena sta ostati v rudniku. Rudarji so v jami vztrajati 18 ur. Po vrnitvi iz jame je bilo burno zborovanje, saj je lastnik rudnika hotel odpustiti 34 rudarjev, nato pa so odpustih pet voditeljev stavke, in sicer Debelaka, Cilenška, Pačnika, Golavška in Blatnika. Rudarji so s stavko dosegli, da so biti za svoje delo plačani, kot je zahtevala kolektivna pogodba. Zakaj smo pozabiti na ta uspeh rudarjev in na njihovo borbo? Franc Ježovnik voda. Leta 1965 so zgraditi nov most. Pri Migojnicah so omenjene brvi preko Savinje. Na zemljevidu je označena cesta od Žalca do brega Savinje. V bližini vasi Kasaze je bil čez Savinjo speljan dober, lesen, 130 korakov dolg most. Pri sv. Križu so biti za prevoz pešcev pripravljeni manjši čolni. Leta 1851 je poplava porušila most v Kasazah in griško brv. Franc Ježovnik jezo pred grobovi, kakor so to zmogli že v starem Rimu. Slava njim, ki so žrtvovati svoja življenja za mir in svobodo naših in bodočih generacij.” D. Naraglav sam SStL Trgovine z gradbenimi materiali PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO V salonu keramike širok izbor keramike in kopalniške opreme Prodaja Schiedel dimnikov z montažo po ugodnih cenah Ugodna ponudba izdelkov iz vinogradniškega kletarskega programa in posod za spravilo kmetijskih pridelkov. Dostava na dom, ugodni bančni krediti, plačilo na odlog preko trajnika. Kartica zvestobe vam prinaša popuste In številne druge ugodnosti. Kot vsako leto tudi letos nudimo široko ponudbo izdelkov pirotehnike za popestitev prazničnega razpoloženja. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Franc Ježovnik M spomin mrtvim in opomin živim S spominske slovesnosti ob spomeniku NOB v Preboldu Kakšni so bili nekoč prehodi preko Savinje? Križanka november2004 Nagradna križanka V prejšnji številki Utripa ni bilo nagradne križanke. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki je MARGINALNA d.o.o., Rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter, tel.: 03 703 10 60. Vrednost nagrad je 10.000, 6.000 in 4.000 SIT. Rešitev križanke (samo gesla) sprejemamo na uredništvu Utripa izključno na dopisnicah do 10. decembra 2004 na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec. november2004 Živimo z zemljo Domače koline vendarle dovoljene Koline ali furež predstavljajo največji praznik podeželja in so del življenja na kmetih, veselje, delo, užitek, pestrost vonjav in okusov. Izdelovanje kolin in sušenje mesa v tako izredni pestrosti oblik in načinov konzerviranja, sušenja, priprave mesa, kot jo poznamo Slovenci, pomeni izredno kulinarično bogastvo in kulturno dediščino, ki je premorejo le redki. Žal pa do sedaj država ni imela kaj veliko posluha za tudi takšen utrip podeželja, saj uradno domače koline niso bile dovoljene. Prvi zimski dnevi so že nekdaj naznanjali skorajšnje koline. Tako je tudi ministrstvo za kmetijstvo konec oktobra objavilo pravilnik, v katerem dovoljuje klanje živali na domu. Priprava “špil”, brušenje nožev in drugo potrebno za koline se torej mirno lahko začne. Dovoljeno je klanje le lastnikom živali (prašičev, ovc, koz, male gojene divjadi, kuncev in domače perutnine) in le za domačo porabo. Prodaja ali podaritev mesa ni dovoljena. Pri samem klanju živali je potrebno poskrbeti za nepotrebno trpljenje živali (žival je treba obvezno pred zakolom omamiti s pištolo za omamljanje ali z električnimi kleščami), da se prepreči onesnaženje okolja, poškodbe ljudi in živali. Prepovedano je klanje bolnih in sumljivih živali. Če se le posumi o obolenju živali, se mora to takoj javiti pristojnemu veterinarja. Posebno pozornost je potrebno posvečati pri klanju drobnice, saj lahko pri njih prihaja do posebne- ga tveganja za zdravje ljudi. Zato je potrebno vranice in črevo teh živali ter lobanje z možgani in hrbtenjačo pri živalih, starejših od 12 mesecev, obvezno oddati pooblaščeni službi - koncesionarju, ki izvaja javno službo za neškodljivo odstranjevanje odpadkov živalskega izvora. Dokumente o oddaji teh snovi s posebnim tveganjem morate hraniti še najmanj dve leti. Prav tako pa morate voditi evidenco zaklanih živali (razen za kunce in perutnino). Pripravi hrane velja posvetiti posebno skrb in prizadevanje. Njena pot do mize je pogosto dolga in zahteva veliko truda ter ljubezni. Zato se tudi domačih kolin lotimo odgovorno. Veliko dobrih mesnih izdelkov vam želim! RSS Žalec Andreja Žolnir Krasitve adventa, božiča in novega leta Advent (lat. adventus) pomeni prihod, čas, ko se kristjani pripravljamo na Kristusov prihod. Čas štirih tednov ponazarjajo štiri obdobja v zgodovini Stare zaveze: - obdobje prazgodovine od začetka do Abrahama, - obdobje očakov od Abrahama do ustanovitve kraljestva, - obdobje kraljestva do babilonske sužnosti, - obdobje po vrnitvi iz babilonske sužnosti. Adventni čas ponazarja adventni venec. Ljudje praznujejo božič zaradi tradicije, verni ljudje pa se nanj še posebej pripravljajo v času adventa. Med zunanje priprave na praznovanje božiča sodi tudi izdelava adventnega venca. Med obema vojnama je bil venček znan tako na avstrijskem kot slovenskem Koroškem, drugod po Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Švedski... Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Prvotni venec je bil spleten iz smrečja. Venec krasijo štiri vijolične ah bele sveče ter trakovi. Vsaka sveča ponazarja eno obdobje Stare zaveze. Za kristjane pomeni Kristus luč sveta, zato vsako nedeljo prižgemo eno svečo več. Barva in število sveč ter zelenje simbolizirajo upanje in pričakovanje nečesa novega. Seveda pa moderni čas nudi možnost izbire drugačnih materialov in različnih barv ter oblik okrasja, kar omogoča dodatno kreativnost. Poznamo več načinov uporabe adventnih vencev: - namizne adventne vence (postavimo ga na mizo v kuhinji, dnevni sobi, delovnem prostoru, poslovnem prostoru...), - prostoviseče venčke (obesimo ga v prostor nad mizo, kjer se zbira družina), - adventne venčke na vhodnih vratih, steni (obesimo ga na vrata v pozdrav prihajajočim v naš dom). Izdelava adventnega venca Za osnovo uporabimo venčke iz slame, trde žice, vrbovih oz. leskovih vej, plastične mase, mokre ah suhe aranžerske gobe v obliki venčka (dobimo jih v cvetličarnah), stiropor Glede na izbrano osnovo izberemo tehniko izdelave (zelenje napletamo s pomočjo žice, sponk, zabadamo, lepimo na osnovo). Razmerje adventnega venca naj bo 1 : 1,6 : 1 do 1 : 2,5 : 1, pozorni pa moramo biti na dodane sveče in okrasni material, saj občutno povečajo maso venčka. Premer venčka izberemo glede na naše želje in prostor. Zelenje naberemo na našem vrtu ah v bhžnjem gozdu. Uporabimo lahko navadno smreko, pušpan, jelko, božje drevce, brin, bor, belo omelo, mah, bršljan ipd. Okrasni material so storži (smreke, macesna, cedre ...), suho cvetje, plodovi (orehi, cimetove paličice, šipek, japonska kutina, lešniki ...), mala darilca, pentlje, perle, barvasta žica... Najpomembnejši del adventnega venčka prestavljajo sveče, ki so lahko debele za tretjino venčkovega telesa in 1,5- do 2-krat tako visoke. Velja pravilo, višje kot so sveče, tohko ožje naj bodo. S svečanu venec razdelimo na štiri četrtine in dopolnilni okrasni material dodajamo po skupinah. Okrogle obhke plodov in pentlje vedno nameščamo ob vznožju sveč, medtem ko ostali material razporedimo po zelenju. S tem dosežemo občutek urejenosti in skladnosti. Barbarine vejice 4. decembra goduje sv. Barbara. Svetnica je živela v tretjem stoletju in naj bi bila tako lepa, da jo je oče (poganski kralj Dioskur) želel poročiti s kraljevičem Fabricijem. Ker je na skrivaj sprejela krščansko vero, je poroko odklonila. Njen oče je pobesnel in jo z lastnimi rokami ubil; v tistem trenutku je vanj treščila strela. Na dan njenega godu je treba po stari šegi odrezati shvove, češnjeve in višnjeve vejice, jih sestavih v šopek in postaviti v topel prostor. Do božičnega večera se vejice razcvetijo. Po šegi naj bi verjeli, da razcvetele vejice prinašajo v prihodnjem letu srečo in blaginjo ter dobro ledno. Kaljeno žito Na god sv. Lucije - 13- decembra (ponekod tudi na god sv. Barbare) posejemo v nizke posode pšenična zrna. Seme začne kaliti in ozeleni okrog božiča. Z zelenjem lahko okrasimo božično mizo ah jaslice. Prebujena življenjska moč v zrnu naj bi pomagala mrtvi naravi in človeku, da bi se iztrgala sponam smrti, ki je za zimski čas tako očitna prispodoba. Božič Ta praznik je med ljudmi gotovo najbolj priljubljen praznik, saj je skozi stoletja navezal nase celo paleto najrazhčnejših kulturnih prvin, šeg, navad ter verovanj, ki so pogostokrat predkrščanskega izvora. Prazniki tako opredeljujejo vsakdanji življenjski ritem, nekoč pa je bil tesneje povezan z agrarnim letom. Večina ljudi živi oddaljeno ah večkrat neodvisno od narave in njenega ritma, zato je tohko bolj pomembno, da nas nekateri prazniki zopet vračajo k naravi. Začetek agrarnega leta, ki ga zaznamuje zimski sončni obrat, je bil za ljudi že od nekdaj izziv. Ta naravni Del udeležencev predavanja (na desni specialistka mag. Darinka Koron) Vse o jagodičevju Društvo podeželskih žena Spodnje Savinjske doline bo tudi letos v zimskih mesecih pripravilo več predavanj v sodelovanju s Kmetijsko-goz-darskim zavodom Slovenije, Zavod Celje, izpostava Žalec. Pod naslovom Ali jih poznamo in kako jih gojimo so v balkonski sejni sobi v Hmeljarskem domu v Žalcu pripravili predavanje o pestrem izboru in gojenju jagodičja. Predavala je specialistka magistrica Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije. Gojenje jagodičja je zelo stara zvrst vrtnarjenja. Gojenje, obiranje in uživanje lastnega pridelka nudi vehko zadovoljstva, saj je gotovo največji užitek zobati jagode neposredno z grma, pa tudi vloženo jagodje je najbolj okusno, če je pridelano doma in takoj po obiranju vloženo. Seveda pa se dandanes pojavljajo nove sorte in vrste jagodičja, ki ga naše babice ne poznajo in še niso slišale zanj. T -, Vzdrževanje hmeljskih žičnic Hmelj je rastlina, ki za svojo rast potrebuje oporo. Zato so v nasadih hmelja postavljene konstrukcije, ki jih imenujemo žičnice, na katere vsako leto pritrdimo vodila. Žičnice so lahko z lesenimi ali betonskimi drogovi. Že nekaj časa ugotavljamo, da so žičnice zelo dotrajane. Posledice tega so trganje tekačev, popuščanje sider, lomljenje stebrov, nenazadnje lahko pride tudi do rušenja žičnic. Vzdrževanje žičnic je zato v jesensko-zimskem času zelo pomemben ukrep, ki ga nikakor ne smemo izpustiti. Po potrebi moramo zamenjati sidra, tekače, drogove, sidrne vrvi, po končanih delih pa žičnico še napeti in poravnah. Sidra menjamo na 10 do 15 let, odvisno od tal, na katerih je nasad, in vrste materiala, iz katerega so sidra. Sidra iz akacijevega lesa ter v težjih tleh imajo daljšo življenjsko dobo, kot sidra iz kostanjevega lesa in v peščenih tleh. Še posebno moramo biti pozorni na pravočasne menjave vogalnih sider. O menjavi sider vodimo zvezek menjave, kjer beležimo leto in mesto menjave sidra. Dolžina sider naj bo od l60 do 180 cm, premer pa najmanj 30 cm. Sidrna palica mora bih pritrjena na sredini sidra. Globina jame naj bo 180 cm. Skopljemo jo s kopačem ah ročno. Obvezno moramo tudi zamenjah vse nalomljene in strohnjene drogove. Betonske drogove, ki so nalomljeni oziroma okrušeni, jih zamenjamo ah popravimo z objemkami. Prav tako moramo preveriti in po potrebi zategniti ali zamenjati vogalne, čelne in stranske sidrne vrvi. Popravimo ah zamenjamo pa tudi žične vrvi (tekače). V nekaterih žičnicah so še vedno stari - dotrajani plastificirani tekači. Te je potrebno čimprej zamenjah, tako kot tudi vse druge načete tekače. V mnogih nasadih so letos neurja tekače prestavila in te je potrebno premalenih na prvotno mesto. Po končanih menjavah žičnico še napnemo in poravnamo. Zavedah se moramo, da si lahko s pravočasno in natančno obnovo žičnic prihranimo marsikatero nevšečnost v prihodnjem letu. Irena Friškovec, univ.dipl.inž.agr. Kmetijsko-gozdarski zavod Celje pojav so slavile različne civilizacije, na njim primerne načine. Zahodna civilizacija pa je skozi zgodovino praznovanje božiča močno zakoreninila. Po krščanski tradiciji je božič dan, ko se praznuje Jezusovo rojstvo. Za datum rojstva velja prepričanje, da je to noč s 24. na 25. december. Domnevajo, da so Jezusovo rojstvo začeh praznovah leta 336 ah 354 - vse do 16. stoletja. Ko je začel veljah gregorijanski koledar, se je v cerkvenih rokovnikih novo leto začenjalo z božičem. Božično drevo Krasitev božičnega drevesa ni stara navada, segala naj bi v 17. stol. Poleg adventnega venca je najpogostejši simbol božiča. Izvira iz krašenja hiše z zelenjem v predbožičnem času (razširjeno v Sloveniji). V ta namen se je uporabljalo zelenje smrečja, bršljana, belega omela, božjega drevca, pušpana, zimzelena... O tem, kdaj in kako je nastalo božično drevesce, obstaja več teorij; najverjetneje pa ima korenine v obrtniškem in aristokratskem sloju. Iz višjih slojev je potem počasi ta navada prehajala v nižje. V preteklosti so krasili drevesca z jabolki, sadnimi krhlji, orehi, storži, svečami, piškoh ipd. V modernem času pa imamo industrijo, ki proizvaja okraske iz najrazhčnejših dekorativnih materialov. Božično drevo lahko okrasimo na zelo različne načine. Letošnje adventne, božične in novoletne modne smernice zagovarjajo barvne kombinacije v belih, bordo rdečih in črnih barvnih odtenkih. Štefanija Kos Z. Nove meje lovskih območij Odlok o loviščih na novo določa lovišča v okviru novoustanovljenih lovsko-upravljavskih območij (vseh je 15). Na osnovi javnega razpisa bo za lovišča podeljena koncesija lovskim družinam. V Savinjsko-kozjanskem lovsko upravljavskem območju so: Hum-Celje, Dobrna, Kajuh-Šmartno, Bojansko-Štore, Vojnik, Grmada-Celje, Jurklošter, Rečica pri Laškem, Laško, Slovenske Konjice, Vitanje, Bohor-Planina, Dramlje, Loka pri Žusmu, Handil-Dobje, Šentjur pri Celju, Ponikva, Bistrica ob Sotli, Kozje, Pristava pri Mestinju, Šmarje pri Jelšah, Log-Pentvid, Podčetrtek, Škale, Velenje, Gozdnik-Griže, Prebold, Tabor, Žalec, Loče, Oljka, Podsreda in Polzela. „ _ SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o.o„ ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Informacije november 2004 *dg0Mp<é /"'cena cok° lad,, CPS ^©QCB[pC^Ì©Q^ IP®Q[?©v!7 Qopgj 'ä1 ìMUa W® @®9 Batesa 's®® ©D ČOKOLADA NOVOLETNA TUŠ 100 gr PENINA 100LETNA SUHA 0,75 I $0$Vt PENINA SREBRNA RADGONSKA POLSUHA 0,75! f\1IAMBH H HÉHHnHHHHHHH «HB mŠA ZADNJA ŠANSA! -1Q ČOKOLADA ^ 1 ’ MILKA ROZINA - LEŠNIK 300gr °** ’ VINO LAŠKI RIZLING ŠIPON 0,751 \& 8A»*1 *ts& COLA TUŠ 1,51 PIVO ZLATOROG PLOČEVINKA 0,51 Vabimo vas na odprtje prenovljenega Marketa Tuš - Aliansa in kmetijske preskrbe Šempeter, ki bo v soboto, 27.11.2004, od 9.00 do 17.00! Na dan odprtja vas bo zabaval ansambel DUO HOPS S PRIJATELJI! Čaka vas obilo zabave ob hrani, pijači in raznih pokušnjah! Prisrčnolvabljeni! KAVA BARCAFFE1 kg + SKODELICA PLENICE PAMPERS 2x DVOJNO PAKIRANJE W©D feop©0 ®(°l 0r. Ulio (al® ©'Oc DÉd §®(3©dbdp5® kimìmmo D@®0 1. nagrada: TELEVIZOR 2. nagrada: videorekorder Grundig 3. nagrada: glasbeni stoip Sony Žrebale se bodo številke paragonskih blokov vseh nakupov v času od 27.11 do 31.12.2004. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na letaku v prodajalni od 10.1.2005 dalje ter v prvi številki UTRIPA po žrebanju. NE ZAMUDITE! BONBONJERA VIVA SIGNORA 120 gr \\S&' LIKALNIK BOSCH SIEMENS november2004 Kronika MALI OGLASI Prodamo poslovne prostore v Žalcu in na Polzeli ter objekta (sušilnici) v Gornji vasi in Taboru. Hql, d. o. o., Parižlje 15, Braslovče, 041649 234. V Savinjski dolini kupim starejšo hišo ali manjšo kmetijo. Takojšnje gotovinsko plačilo. Tel: 041 454 999- V centru Žalca oddam garažo. Informacije vsak dan od 19- do 21. ure na tel.: 051 248 022. 58-letni moški išče sebi primemo življenjsko sopotnico. Informacije na tel. št.: 031 836 378. Ženitna posredovalnica /AI PANJI' posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti. Informacije na tel. št.: 031 505 495. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... V SPOMIN 27. novembra 2004 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in bratranec DUŠAN PEČNIK (20. 10. 1979 - 27. 11. 2003). Hvala vsem, ki mu poklonite trenutek časa, prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje Ilc, Braslovče TEL 03 700 06 40 Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 17. decembra, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta OTA MOČIVNIKA iz Zabukovice (25. 2.1944 - 26. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujeva sosedoma Miji in Pepiju, prijateljem Faniki, Stefanu, Urošu in vsem sorodnikom z družinami, ki so nam ponudili nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred in sorodnikom za darovano sveto mašo. Hvala tudi godbi na pihala, pogrebnemu spremstvu, pogrebni službi Ropotar in gospodu Bojanu Pustineku za ganljive besede ob slovesu. Žalujoča: žena Štefka in sin Sandi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni je dotrpel in nas v bolečini zapustil naš najdražji FRANCI KOREZ iz Žalca (19. 11. 1955 - 17. 10. 2004). Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala osebju ZD Žalec in Onkološkega inštituta Ljubljana. Posebno hvala gospodu Danijelu Jemejcu, s. p. Vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali Prižiga se luč spomina, ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sadovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, praprababice, sestre in tete TEREZIJE PETROVIČ, roj. SEDMINEK (28. 9. 1914 ■ 9. 11. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izražena pisna in ustna sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči hči Ivica z Vančijem, vnuka Lado in Jani z družinama, sestri Pepca in Micka ter brat Kadi z družinami Nič več te, dragi ati, dedi, med nami ni, nie več tvojih jesenskih pešpoti. Z rožami iskal si kraj ... zdaj spokojno prišel k ljubljeni ženi si v raj. ZAHVALA ob nenadni izgubi dragega očeta, starega ata in pradedija ANTONA FARČNIKA iz Dolenje vasi pri Prebolda Vemo, da smo izgubili nekoga, ki je v svojem življenju sejal ljubezen in dobroto, zato smo ga spoštovali in imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče ter za svete maše in vsem, ki ste nam ustno ah pisno izrazih sožalje. Posebna zahvala gospodu Rudiju Hermanu in gospe Jožici Ocvirk za poslovilne besede ter moškemu pevskemu zboru in godbi DPD Svobode Prebold. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred. Najlepša hvala Gasilski zvezi Žalec in Gasilski zvezi Prebold ter vsem, ki ste ga v tako velikem števil pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Zoran in hči Zdenka z družinama Bolečine hude si prestal, zdaj boš mirno, tiho spal. V naših srcih pa za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, stanga očeta in brata JOŽETA ZUPANA iz Zabukovice (21. a 1938 - 7. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter sodelavcem Zdravstvenega doma Žalec m kolektivu Tehnos za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste nam kakor kob pomagali blažiti bolečino in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažni službi in zdravnikom Zdravstvenega doma Žalec za gimoč in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. vala pogrebni službi Ropotar za poslovilne besede in pogrebne storitve, čebelarski družini Griže ter gospodu Planincu za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Jožica, hčeri Milica in Zdenka z družinama, vnuki Žiga, Veronika in Ana ter brat Franci z družino ZAHVALA Za vedno nas je zapustil ljubi mož, dragi brat in stric TOMO KOVAČ iz Letuša (1& la 1935 - li 11. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter darove za svete maše in cerkev. Hvala dr. Stuparju, dr. Strouhalu in še posebej osebju splošne bolnice Topolšica za skrb v njegovih zadnjih tednih življenja. Hvala g. župniku Milanu Gosaku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, g. Francu Debelaku, pevcem bratov Dobrovnik, Gasilskemu društvu Letuš, Društvu upokojencev, g. Francu Slemba za poslovilni govor in Društvu invalidov. Hvala vserr^ ki te ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem krajanom Letuša in vsem, la ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Marinka, brat Miran z ženo Marjjo, nečakinji Suzana in Sandra z družino V duši praznina, v srcu bolečina ... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mamice in stare mame MARIJE APNAR, roj. PEŠEC, z Ložnice 26 pri Žalcu (4 4 1926 - & 11. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam ustno in pisno izražali sožalje ter tolažilne besede, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala patronažnim sestram ZD Žalec in duhovniku patru Viktorju za opravljen obred, pevcem, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Hči Mqjda in sin Janez z družinama Že drugo leto v grobu spiš, med nami vedno še živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli V SPOMIN 16. novembra sta minili 2 leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi SLAVKO ZAVRŠNIK z Ložnice pri Žalca Hvala vsem, Id postojite ob njegovem grobu in ohranjate spomin nanj. Vsi tvoji Kronika november 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega ata, dedija, brata in strica FRANCA PŠAKERJA iz Zgornjih Gorč pri Braslovčah (22. 11. 1926 - 18. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za pogrebno mašo in opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, gospodu Franciju Debelaku za govor ob slovesu, pevcem za odpeto žalostinko in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala še enkrat vsem, ki ste nam stab ob strani in nam pomagali v tem težkem trenutku. Žalujoči: vsi njegovi Kakor v gozdu srna, ki preplašena zbeži, tako nenadoma in hitro od nas za vedno odšel si ti ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in brata IVANA POTOČNIKA iz Prebolda, Na zelenici 2, (6. 10. 1930 - 3. 11. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, za tolažilne besede sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna hvala Lovski družini Prebold za izkazano spoštljivo zadnje slovo, pogrebni službi Ropotar ter vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani ter s svojo prisotnostjo pokazali, da ste ga spoštovali in ga boste ohranili v trajnem in lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče NADE LEŠNIK iz Šmartnega ob Paki 36 (14. 4. 1939 - 23. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter kolektivu Quelle Velenje, ki ste se poklonili njenemu spominu, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala duhovniku Ivanu Napretu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Usar, patronažni sestri gospe Dragici, reševalni postaji ZD Velenje ter družini Pustoslemšek iz Braslovč za pomoč in podporo. Žalujoča hči Dušanka z družino V SPOMIN 7. decembra bo minilo 20 let, odkar je komaj v 32. letu starosti prenehalo biti plemenito srce našega ljubega moža, atija in edinca TONIJA JUGA - TONČIJA iz Žalca. Bil si nam smisel življenja, veselja in ljubezni. Vendar boš ostal v naših srcih in čas ne bo izbrisal spomina na te. Za nas, ki te ljubimo, nisi umrl. Tvoji Rubeči: žena Danica, sin Boštjan, mami in ati POGREBNE STORITVE Ivan Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 GSM: 061 768 906 StaroOaska ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je Odšla si tja, kjer ni gorja in ne soka Zdaj med nami te več ni, a v naših snih boš ostala do konca naših dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubeče žene, mame in stare mame JUSTTKE APNAR iz Petrovč (30. a 1927 - 22. ia 2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podaijeno cvetje, sveče, svete maše in prisotnost na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sosedom za nesebično pomoč, pogrebni službi Ropotar, gospodu Banku za poslovilne besede, Savinjskemu oktetu za lepo poslovilno petje in duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala patronažni sestri Idi za vso požrtvovalnost, skrb in nego, ki ji jo je nudila v času njene bolezni. Žalujoči: vsi pjeni S svojo toplino si nas osrečiti znala, z delom pridnih rok si nam srečo tkala Le srce in duša vesta, kako boli, ko te rti. Za vso dobroto in ljubezen, mami, hvala ti. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame in babice ROZALIJE DAKIČ iz Žalca (15. a 1930 - 21. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeno sveto mašo, gospodu Henriku Krajncu za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: mož Pavle, hči Simona z možem Igoijem ter vnuka Anja in Rok Živel je z naravo, cvetjem in ljudmi, ki zanj so biseri bili ... Zdaj na stotine cvetov njegov prerani grob krasi, a doma povsod spomin njegovih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, pradedija, brata in tasta RADA CILENŠKA iz Griž (28. L 1927 - & 11. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje m svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo Območnemu združenju Zveze borcev NOB Žalec za organizacijo žalnih slovesnosti m gospe Jožici Ocvirk za pripravo programa in recitacije, govornikom županu občine Žalec gospodu Lojzetu Posedelu, gospodu Viljemu Petku, gospodu Franciju Tratarju, pevcem Savinjskega okteta, Godbi na pihala Zabukovica, častnim stražam, nosilcem praporov in odlikovanj, gospodu za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar in gospodu Francu Britovšku. Vsem m vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN Boleč je spomin na 25. november 2002, ko nas je nenadoma zapustil naš najdražji JOŽE PLEVČAK iz Ločice ob Savinji. Čas beži - praznina za teboj je vedno večja. Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečko, iskreno hvala. Tvoji najdražji: žena Inka z družino Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. V SPOMIN 12. decembra bo minilo žalostno leto, odkar je za vedno utihnilo tvoje od bolečine utrujeno srce, draga mama ANA SREBOČAN iz Ločice ob Savipji 58. Leto dni že v grobu spiš, a v naših mislih še vedno živiš. Hvala vsem, ki ji ob grobu poklonite trenutek. Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, 1 WKS H I a spomin nate bo vedno ostal w u ZAHVALA X*É Ob boleči izgubi dragega moža, rw očeta in brata FRANCA JANŠETA iz Prebolda (29. 9. 1924 - 16. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste z nami sočustvovali v težkih trenutkih. Posebno hvala dr. Rezarjevi in sestram negovalnega oddelka Doma oskrbovancev Polzela za lajšanje njegovih bolečin ter Mariji Arh, ki nam je ves čas bolezni stala ob strani. Hvala govorniku V. Zupancu za poslovilne besede, pevcem, gospodu župniku F. Serecu za opravljen obred, gospodu R. Hermanu, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Sinova z družinama ZAHVALA V 74. letu starosti je za vedno zaspala naša ljuba žena, mama, babica in tašča IVANA KOCELI iz Žalca, Velenjska c. 4. V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter kolektivoma Mikropis Holding, d. o. ov in SM Savinjska, d. d., ki ste nam tako ali drugače stali ob strani, nas tolažili s prijazno besedo, se poklonili njenemu spominu, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi gospodu patru Viktorju, pevcem, govorniku, pogrebni službi Ropotar in dr. Vlatkoviču, šg posebno pa se zahvaljujemo patronažnim sestram iz ZD Žalec. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Mož Viki, sin Branko in hči Nika z družinama november2004 Zanimivosti Urška Židan iz Podvina pri Polzeli zelo rada pomaga svojim staršem. Med prebiranjem krompirja je v kupu našla pravega krompirjevega velikana, zelo nenavadne oblike, bolj podobne majhnemu kužku kot krompirju. Tako jo je prevzel, da ga je vzela v naročje in se z njim slikala. T.T. Slikarka Jesen Megla se zjutraj spušča nad našo šolo. Postaja hladno, ptice se selijo na jug in ni lepšega, kot se iz mrzlega jesenskega večera vrniti domov na toplo. Ko je zunaj mrzlo, si včasih, prav tako kot lastovke, želimo na jug. A ker smo učenci ostali na šoli, smo okrasih šolo v pričakovanju zime. Kim Sotlar, 8. c/8 I. OŠ Žalec Fižol za ozimnico V pozni jeseni, ko z deh na polju za nekaj časa prekinemo, na kmetijah poskrbijo za kmečko orodje in mehanizacijo, ribajo zelje in repo, obrezujejo peso, korenje in kolerabo, se pripravljajo na kohne, ob večerih pa prebirajo fižol, trejo orehe, luščijo bučnice itd. Pri Stepišnikovih, po domače Bretecovih, v Trnavi se ukvarjajo s pridelovanjem hmelja, zaradi kolobarjenja tudi s pridelavo fižola in živinorejo. Letos je fižol, ki je pri nas zelo priljubljeno živilo, dobro obrochl. T. T. Za lepši videz kraja V polzelski župniji okrogle obletnice zakonskih zvez že vrsto let proslavljajo vsi pari naenkrat. Na slovesnosti, ki jo pripravijo konec novembra, se zberejo pari, ki v tekočem letu praznujejo okrogle obletnice. Tudi letos so se v polzelski cerkvi zbrali jubilanti, med njimi zlatoporočenci Karli in Zofka Završnik, Robert in Ivica Sredenšek, Avgust in Elizabeta Palir ter bisernoporočenca Martin in Jožefa Naberžnik. Slavje so pričeli s sv. mašo, ki so jo polepšali polzelski cerkveni pevski zbori, nato pa so zakonski pari obnovili svoje poročne zaobljube. T. T. Polzela je že na prvi pogled urejen in čist kraj. Za urejenost kraja skrbijo krajani, na javnih površinah pa javni delavci in člani Turističnega in Hortikulturnega društva. V centru Polzele imajo vsak svojo gredo. Člani Hortikulturnega društva imajo gredo pri cerkvi, kjer sta tudi spominski kamen in hpa osamosvojitve. Z zimzelenimi grmički so oblikovali napis HD Polzela, spomladi in jeseni pa gredo polepšajo s sezonskim cvetjem. T. T. To jesen so cvetlični nasad že obnovili. Skupno praznovanje zakoncev Brecetovi med prebiranjem fižola Jesen je letni čas, ki ga bogati množica raznih sade- žev, barvitost narave, vonj po pečenem kostanju in okusnem moštu. Ta letni čas pa daje tudi možnost domiselnega ustvarjanja in poudarjanja jesenske narave. V tem času ne manjka zanimivih in nadvse domiselnih jesenskih aranžmajev, ki jih videvamo ob stanovanjskih hišah, sredi mestnih trgov in zelenic, vasi, v trgovinah in drugih javnih lokalih, na prireditvah, banketih in drugih podobnih priložnostih. D. N. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom II. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Prizor ob avtobusni postaji v naselju Vrhe v KS Ponikva Jesenski utrinki Opazovali ptice Ob svetovnem dnevu varstva živali, 4. oktobru, je Občina Žalec organizirala opazovanje ptic pri ribniku v Vrbju. Dogodka so se v okviru naravoslovnega dne udeležili učenci I. osnovne šole iz Žalca. Opazovanje, ki ga je izvajal ornitolog Milan Vogrin iz Društva za opazovanje ptic Rače, naj bi postalo tradicionalno, je povedala Marjana Kopitar, svetovalka na oddelku za varovanje okolja in urejanje prostora občine Žalec. K.R. Spominska maša in spominska slovesnost V dneh, ko smo se spominjali mrtvih, sta Župniji Prebold in Marija Reka, ki ju vodi duhovnik Franc Serec, organizirali spominsko slovesnost pri kapelici ob cesti Prebold-Marija Reka. V tem okolju naj bi bili namreč takoj po vojni pobiti ljudje iz fašizmom in vzpostavljanja socialistične oblasti. Kapelica je bila postavljena z darovi članov Društva zamolčanih grobov Slovenije - odbora Zasavje, stopnišče in avditorij pred kapelico pa je financirala Občina Prebold. Letošnje spominske slovesnosti se je zaradi slabega vremena udeležilo Župnik Franc Serec med spominsko slovesnostjo s svojima pomočnikoma in svetnikoma občinskega sveta ter županom Vinkom Debelakom Zasavja, ki so na svojo usodo čakali v zaporih Forte v Trbovljah, ljudje iz teharskega taborišča, ki je bilo uradno zbirno taborišče za slovenske domobrance, Starega piskra in drugih zaporov. Kapelica, ki so jo postavili nekaj let po osamosvojitvi Slovenije, spominja na tragični čas, na poboje, ki so se zgodili v prvih dneh zmage nad malo ljudi, nekoliko več pa se jih je udeležilo svete maše v cerkvi sv. Marije v Marija Reki, ki je bila namenjena spominu na vse mrtve. Mašo in spominsko slovesnost ob kapelici je opravil preboldski župnik Franc Serec. Žrtvam te nesmiselne morije pa je s svojo prisotnostjo izkazal spoštovanje tudi župan občine Prebold Vinko Debelak. D. Naraglav Iščemo muco Od ponedeljka, 25. oktobra 2004, na Partizanski ulici v Žalcu pogrešamo muco z daljšo dlako, rjave barve (malo tigrasta), staro eno leto in pol (na posnetku). Če ste jo morda videli, pokličite telefonu 041 423 612. Hvaležni vam bomo.