Narodna in Studijska f Knj i:\inica via Ceppa, 9 'A " ' °,- 'V: ob soho:••;. Posamezna številka. 25 ib; , ,h. številke: dvojno. Naročnina: celoletna UOU, : polletna 600. trimesečna 350. mesečna 901*0 Oglasi: DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO - IN UPRAVA: TRST, ulica Capitolina 3; telet.: 44-046 in 44-047 Odgovorni urednik: RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) založništvo „Dela": tiska tip. Riva ul. Torrebianca 12 Leto IX. štev. 6 (435J TRST - SOBOTA. 9. FEBRUARJA 1957 Posamezna štev. 25 lir Rešitev vprašanja Acegat ”| nerodno odgodena f «‘šitev zapletenega vprašanja aa Acegat, ki hi se hi la mo-najti v občinskem svetu, rgji kil« z izglasovanjem odhoro-LS#a predloga odgodena, jAMestno prebivalstvo je ned-i Milno pričakovalo več od oh-čjhskega sveta, prav posebno od d^tih strank, ki sestavljajo od. )rlr in ki hi se morale zavedati, __) se ne morejo kdovekaj bička ti z mestnimi interesi za-~V^i pičic relativne, večine, ki -s imajo. ^Komunisti so v teku dolge rprave o proračunu Acegat —Jhtevali, naj se vprašanje sJj°balno reši. t.j. naj se postavi 1 ospredje prenovitev podjetja, bcinski odbor je to zahtevo (>iPol,ioma prezrl in je skušal fRi rešitev, ki ne zadovoljuje i (kogar. Z 29 glasovi proti 25 I I •> vzdržanimi je bil sprejet , ,|*ep o ugotovitvi primanjkljaja {. F o njegovem zmanjšanju pd ilfdijarde 70 milijonov na 606 rijdijonov, kar pa je le mane-rr* ker je primanjkljaj ostal ) Mm» na isti višini in je bil formalno znižan za polovico a Crpanjem velike vsote iz a-^jfOrtizaeijskrga sklada, nedota-j‘Vega po zakonu. Občinski odbor je tudi napo. pp(bd, da bo moral svet ponov-vf1 razpravljati o tem vprašanju, Bralcem )V< *j ra!ee že zopet pozivamo, naj ed nudijo našemu listu pomoč. ]«°s list nima nobenih črnih a , ‘d časa do časa na dveh lomili straneh, ker je drugače 1 ; Mogoče kritije velikih stroš-‘ 'J. ;zi » w list ima za seboj lepe H? "letne tradicije boja za pra-°e delovnega ljudstva. Izšel je P0° prvi svetovni vojni, izhajal 1 buli v ilegali, med svojimi lr<‘dniki je imel junaške ljudi, V1(>1 so bili Pertot, Rovan, Starc k/1 Pinko Tomažič. Upamo, da ‘a|0(*° naši bralci razumeli, ka-1 bi bilo slabo, če bi moral s takimi slavnimi borbeni-tradicijami prekiniti svoje 0: p‘Janje. Zato se obračamo na gC'Jatelje in bralce, ki naj na-rf1' listu priskočijo na po-da bo lahko še dalje pri-I Sal slovenskim ljudem bese-cl° ^°munistične partije, bese-rVl . gibanja, ki se bije za sreč-ejšo prihodnost, za mir, demo. ra°ijo in socializem. UREDNIŠTVO d \ — Izjava Zveze malih posestnikov J in Kmečke zveze ‘sedanje sodelovanje Kme-i^l zveze in Zveze malih poni,. !. 0v v Trstu na vseh porte °C'^’ ki se tičejo kmetoval. L ' na Tržaškem in kmetijstva sPl°h, je dokazalo, da loče- fke ’ (Movanje obeh zvez, ki ima- ’ V bi< „ l, sh v borbi za iste težnje. -F or •- v bistvu iste cilje, je droblje- m* su So • h zvez sklenila, da usta- -ir I)r*èo tega sta izvršna odbo- "hvh p0r**a stalni koordinacijski od-lnki bo skrbel za tesnejše rrill;i .°Va*ije med obema zveza. jik(,n."1 Popravil pogoje za do-iBEiipj. 0 združitev obeh organi- ^^""rdinacijskemu odboru, ki ;Tke Voj sedež v prostorih Kme-apriti *Žeze v «lici Geppa št. 9, ■i; 2cje’ naceljuje tovariš Ma- Rednik KZ Skerk JosipJ Predsednik ZMP T. . (Švab Valentin) st’ 7. felir, 1957. da hi se našel način za odpravo deficita. Takrat ho postavljena zahteva po zvišanju tarif, ker je že sedaj odbor napovedal, da zanj ni druge rešitve. Kakšno je sedaj stanje? U-pravna komisija Acegat lahko izbere dve poti : ali sprejme sklep pičle večine občinskega sveta jfli pa se obrne na po-krajinski upravni odbor, ki lab. ko zavrne sprejeti sklep. V tem primeru ostane stvar na istem, kot je bila pred časom, ko se je razprava o Acegat začela. Občinski odbor je dejansko skušal s svojim predlogom rešiti sebe pred nevarnostjo propasti, istočasno pa razrešiti stranke, ki si» do sedaj vedrile in oblačile v upravni komisiji podjetja, odgovornosti za nastali položaj. Toda manever ni uspel. Če je odbor dobil zadostno število glasov, da se lahko še obdrži, ni mogel pa pred občinstvom prikriti odgovornosti tistih političnih skupin, ki so do sedaj upravljale Acegat in privedle podjetje v tako obupno finančno stanje. Slej ali prej sc bo vozel Acegat moral razvozi j ati. Tega ne bodo marali storiti pripadniki občinske večine. Na to pa jih bo prisilila akcija opozicije, ki ne more preko težkega in skoraj bankrotnega položaja v podjetju, ter sila razmer. Stanje se bo še poslabšalo, ko se ho znova začela agitacija name. ščencev in uslužbencev podjetja, ki je bila prekinjena, da bi iz sklepa občinskega sveta lahko izšla ugodna rešitev delavskih gospodarskih žalitev. Rešitev pa se ne more najti z manevri, ki le podaljšujejo hiranje Acegat in mu grozijo v bližnji ali daljni bodočnosti s popolnim polomom. Ni niti izključeno, da n c stojimo za ma- za nevroni nekaterih privatnih po. d jetnikov, ki bi verjetno radi prevzeli nase podjetje in ga spremenili iz občinskega v privatno podjetje, kar bi pomenilo pravo nesrečo za občino, ker privatniki zasledujejo le svoje interese, ne pa interese skupnosti. Zelo jasno je. da je treba za ozdravitev podjetja najti novo pot. Ta nova pot pa jv odprava dosedanjega načina upravljanja, ustanovitev takšne upravne komisije, v kateri naj bodo tudi predstavniki opozicije, pre. p reči lev iz političnih interesov vodečih strank umetnega napihovanja vodilnega osebja, predvsem pa izdelava večletnega načrta za ozdravitev podjetja, ki bi lahko zaživelo novo življenje in bi bilo v resnici v korist občinstva, ne pa vežbali-ščo raznih političnih « upravnikov». ki jim je prihodnost podjetja deveta briga. Parlamentarci KPI pravični zakon o slovenskem šolstvu Srednjeveško načelo o reciproci-teti in "demokratična" načela tržaškega ”Piccola” soboto zjutraj je na povabil«» parlamentarnega urada pri Komunistični partiji TO prišel v Trst senator Giacomo Pellegrini. Za časa svojega obiska se je senator srečal tudi z zastopstvom slovenskih šolnikov in šolsko komisijo pri KP. V teku daljšega razgovora je bil sen. Pellegrini seznanjen z vprašanji, ki so nastali v zvezi z zakonskim osnutkom za slovenske šole, katerega misli vlada predložiti v razpravo VI. parlamentarni komisiji v Rimu. Obletnica požiga ' Lavoratore ’ Rezultati volitev v Romuniji V nedeljo so bile' v LR Romuniji parlamentarne volitve. Volitev sc je udeležilo 11 milijonov 553.690 ali 99,15% vo-livcev, od teh je za kandidate* ljudsko demokratične fronte glasovalo 98,88%, proti pa 115.880 ali 1% volivcev. Novi parlament bo štel 437 poslancev. Od teh je 169 delavcev iz proizvodnje, 113 pa intelektual-cev. Narodnostne manjšine bodo imele 67 poslancev, med katerimi bodo tudi trije Srbi. V kratkem otvoritev Sueza Egiptovski krogi računajo, da bodo manjše oceanske ladje že v drugi polovici februarja lab. ko plule po Sueškem prekopu. Glavna očiščevalna dela se bližajo koncu. V marcu ho verjetno vzpostavljen redni promet. Danes poteka 36. obletnica prvega požiga uredništva in tiskarne «Lavoratora» in «Dela». Tedaj so fašistične tolpe vdrle s pomočjo takozvanih varnostnih organov v prostore uredništva in tiskarne in vse opustošile, za njimi je le malo ostalo. V tistih časih so se začele množične fašistične ^akcije proti naprednim organizacijam in sedežem, vladni organi pa so v najboljšem primeru vse to zločinsko početje dopuščale brez najmanjšega odpora. Zgornjo sliko, ki prikazuje, kaj je od tedanjega napada ostalo od vsega pohištva in opreme uredništev, objavljamo, da bodo naši ljudje vedeli, kaj se je dogajalo v preteklosti in da bodo budni pred fašistično nevarnostjo in pred. vsakršnim napadom na de-mokratične svoboščine in na gibanja, ki so največ prispevala v borbi za osvoboditev izpod krvavega trinoštva. 32. kongres PSI Benetkah TT sredo se tkali 32. je začel v Bene-kongres socialistične stranke Italije. Tega dne so prinesli svoj pozdrav zastopni- čuden poziv na «liste komuniste. ki sc z združitvijo strinjajo». Glede mednarodnega položa ki raznih strank, ki so bile po- ‘je j c ponovil svoje teze o XX. vabljene, da prisostvujejo zasedanjem, in je glavni tajnik stranke Ncnni podal svoje poročilo. V svojem govoru je Ncnni predvsem postavil vprašanje socialistične združitve in ugotovil točke, ki še vedno razdvajajo socialiste od socialdemokratov. Ugotovil je, da si ljudske množice želijo te enotnosti, da pa se enotnost ne more doseči za vsako ceno, temveč je treba izvršili predhodno pripravljalno delo. Nonni je zahteval od PSDI, naj se odpove centrizmu, kol se je on odpovedal fronti-zmu. Pozval je na sodelovanje socialističnih struj in naslovil kongresu KP SZ, o madžarskih dogodkih in se, žal, v marsikateri točki postavil na nevarne pozicije antagonizma do komunistov, kar prav gotovo ne more koristiti ne samo socialistični združitvi, temveč predvsem e-notnosti delovnih množic. Ni se odrekel skupni borbi s KPI med 1948 in 1953. Glede blokov je dejal, da jih obsoja, da je treba delati na tem, da se bloki razpustijo, ni pa dejal, da se bo boril za izstop Italije iz Atlanskcga pakta. V svojem govoru je tudi poudaril, da bo PSI sodelovala v socialdemokratski internacionali. Kritiziral je politiko francoskih socialistov in polemiziral s Saragatom, ki bi rad onemogočil srečanje na pol poti, ker zahteva, naj PSI sprejme vsa stališča PSDI. Kongres je dobro sprejel Nen-nijevo poročilo. Razprava se je že začela, pričakuje pa se, da bo desnica, ki ji načeljuje Lombardi, sprožila svojo ofenzivo na anlikomunistični podlagi in zavračala vse skupne borbe med socialisti in komunisti. Pred poročilom Nennija so spregovorili povabljenci, me d temi tudi tov. Pajelta v imenu KPI. V svojem pozdravu se je spomnil na vse borbe, ki so se jih socialisti in komunisti skupno udeležili in dejal, da se komunisti živo zanimajo za ta kongres, ker ne more biti noben človek, ki mu je pri srcu bodočnost delovnih ljudi, brezbrižen do partije, ki zastopa velik del delovnega ljudstva. Parlamentaren *e je živo zanimal za iznesena vprašanja in je še enkrat potrdil, da bodo komunistični poslanci in senatorji odločno podprli upravičene zahteve slovenske narodne manjšine, ki ne sme biti postavljena z diskriminacijskim Šolskim zakonom v manjvreden položaj. Izjavil je tudi, da je tako zadržanje za komuniste načelnega značaja. Pomenek je bil zelo ploden in je mnogo pomenil za razjasnitev položaja. Predvsem je senator ugotovil, da zakonski osnutek še ni bil predložen v razpravo in da se zato lahko še marsikaj da na-praviti. Podpora, ki jo nudi komunistična parlamentarna skupina akciji proti diskriminatorskemu zakonskemu osnutku, je zelo važna in bo lahko obrodila obe. nem s pomočjo socialistične parlamentarne skupine uspeh, če jo bodo Slovenci v Italiji znali odločno in konkretno podpreti. Govori se, da je sam minister Rossi predlagatelj zakonskega osnutka in da se zanj ludi trdovratno bori. Njegova prizadevanja so v oči vidnem nasprotju z mnenjem nekaterih prvakov tržaške federacije socialdemokratov, kar pa ni nič izrednega, če pomislimo, da se socialdemokrati niso do sedaj izkazali v obrambi načelnih de. mokratičnih pravic. lo» pravi, da je popolnoma limosino s komisijo ugotavljati narodnost učencev na slovenskih šolali in da je prav tako pravilno napraviti na Goriškem korak nazaj in spremeniti dosedanje slovenske šole • v navadne paralelke italijanskih šol. Pri tem sc sklicuje na sred. njeveško načelo o «reeiprocite-ti ». ki. žal, še vedno velja v mednarodnem pravu v odnosih med državami, in obtožuje Slo-vence, da se preveč postavljajo v vlogi žrtev. Ni nič čudnega, da se takoj pod člankom opaža v «Piccolo» vest o pokrajinskem kongresu MSI. Paralelizem je popolnoma na mestu, ker takšno pojmovanje o demokraciji, s katero se hočejo deliti državljani na dve kategoriji, odgovarja ljudem, o katerih pravi list, da bodo v kratkem imeli svoj kongres. Zanimanje «Piccola» za zakonski osnutek o slovenskih šolah ni nič slučajnega, ker je ta list vedno trdil, da imajo Slovenci preveč pravic prav po-sehno na šolskem področju in zahteval, naj se vsa zadeva pretrese v luči proslule reciproci, tete. na katero se sklicuje tudi nota zunanjega ministrstva. To zanimanje pa nas opozarja, da bodo tržaški desničarski krogi skušali na vsak način preprečiti sprejem takega zakona, ki bi res zagotovil slovenski narodni manjšini enakopravno šolo. Zato ni nič čudnega, da se nam vrinja misel, da je sedanji zakonski osnutek plod razgretih nacionalističnih možganov nekaterih krajevnih krogov, ki skušajo na vsak način izvajati v drugi obliki tisto raznarodovalno delo, ki so ga začeli pred več kot 35 leti. O mednarodni razpravi zadnjem času se v mednarodnem komunističnem gibanju vztraja na ponovni potrditvi važnosti marksistično-leiii-nističnih načel o proletarskem internaeionalizmu. Stari poziv « Proletarci vseh dežel, združite se ! » je bolj kot kdaj koli važen proti poskusom vseh sovražnikov socializma, ki so skušali na podlagi dogodkov preteklega leta spraviti delavski razred in komunistične partije s poti borbe za dosego družbene emancipacije, da hi jih privedli na stališče revizije marksist ično-len mističnih načel. Ta ponovna potrditev načel po vprašanju proletarskega in-ternaeionalizma je bila neob-hodno potrebna tudi ne glede na madžarske dogodke po pravilnem a prav gotovo ne novem. čeprav podcenjevanem o-pozorilu XX. kongresa o važnosti tega, da se v sleherni deželi borba za socializem vodi. ZSSR znatno znižala vojaške izdatke V torek se je začelo v Kremlju zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki ima na dnevnem redu več zelo važnih vpra-;anj. V prvi točki je bila postavljena razprava o načrtu za gospodarski razvoj ZSSR v letu 1957. Najprej je podal poročilo o družbenem načrtu za letošnje leto novi predsednik planske komisije Pjervunhin, ki je naznanil, da se bo letos Dejstvo, da so nekateri prva- 1 proizvodnja v industriji zvišala za 7.1 odst., v težki industriji 7,8 odst. in proizvodnja po. ki tržaške socialdemokratske stranke izrekli nekaj pomisle- <1 Vrhovni sovjet razpravljal o proračunu in družbenem načrtu za L 1957 ZDA uradno organizirajo prevratniške akcije kov na račun zakonskega osnu- j t rosnega Id a ga za 5,9 odst. Šte- tka. je, zgleda, razkačilo ljudi okrog « Piccola», ki ne za mu. di jo prilike, da bi nadaljevali svoje že trieetrtstoletno poslanstvo nacionalističnega hujska, nja. Že zadnjič sino omenili, da je rimsko zunanje ministrstvo objavilo noto, v kateri se trdi, da je zakonski osnutek popolnoma v skladu z ustavo, mirovno pogodbo in posebnim statutom. «Piccolo» pa sc je ta teden že zopet povrnil na 'to noto, ki dokazuje čudne demokratične pojme vlade. «Picco- vilke dokazujejo, da se bo tempo večanja proizvodnje nekoliko zmanjšal v primeri s prejšnjimi leti, da bi se povečala kvaliteta, ki je leta nazaj zelo trpela v korist kvantitete. Proizvedli bodo 51,5 milijona ton jekla, 97 milijonov ton petroleja, 38,1 mil. ton železa, .39.5 mil. ton valjanih kovin, 211 milijard kWh električne e-nergije. Yr kmetijstvu se pred-vidcva znatno povečanje proizvodnje mesa, mleka, jajc, volne itd. Pšenice pa bodo pridelali toliko kol letos, t. j. 125 Sklepi zasedanj CK KP TO OR januarja LlUil in 2. ter 4. februarja se je sestal Cen-traini komite TO, da razpravlja o poročilu tov. Dcstradija o organizacijskih vprašanjih. Trem zasedanjem CK so predsedovali tov. Yalentinis, Calabria in Sema, poročilo je bilo odobreno. Izvršni komite pa je dobil pooblastilo, da izdela resolucijo, ki ho v kratkem objav. Ijena. Na zasedanju sc je razpravljalo o ukrepih za izboljšanje vodstvenega dela in za zmanjšanje aparata. Poudarila se je potreba po pospešitvi življenja v sekcijah in celicah z uresničen jem koristnejše notranje demokracije* in s posvetitvijo posebne pažnje partijskemu delovanju po tovarnah in med ženami. CK je odobril sklicanje plenuma tovarn za 10. februarja in plenuma podeželskih sekcij. Važno je — je ugotovil CK resno delati na političnem vzgojnem področju, kar naj slu-ži k okrepitvi proletarskega in-terimcionalizma in borbe proti vsakemu nacionalističnemu odklonu ali tenderci. V zvezi s to važno nalogo se pozivajo vsi voditelji, člani in prijatelji, naj bolje organizirajo širjenje našega tiska. CK je posvetil posebno pozornost mladini in je priznal, da je pravilna kritika sekcijam, celicam in tovarišem, ki še pod. eenjujejo podporo, ki jo je tre-ha nuditi našim mladincem v njihovem težkem delu za obnovitev izkaznic in pridobitev novih članov. CK je pozval organizacijski odsek, naj ukrene vse potrebno za zaključite v obnovitve izkaznic in pospešitev pridobivanja novih članov, ki je še vedno nezadovoljivo. Na koncu je CK poslušal kratko poročilo tov. Pogassija o vprašanju deželne ustanove in je določil splošno usmeritev naše svetoval niške skupine v občinskem svetli, kjer se predvideva razprava o tem vprašanju. X kratkem se ho CK ponovno sestal, da izčrpno razpravlja o leni vprašanju in da izdela dokončno stališče partije. Zborovanje tovarniških komunistov Jutri, v nedeljo 10. fehiuarja ol» 9. uri ho v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 zborovanje komunistov, ki so zaposleni v industrijskem sektorju. Zborovanje organizira organizacijski odsek naše partije. Na dnevnem redu je točka o borbi za boljše delovne in življenjske pogoje in o nalogah komunistov. Glavno poročilo ho podal tov. Dino Tescari. Zborovanja, ki ho obravnavalo obstoječi položaj v tovarnah in podjetjih in o načinu, kako izboljšati notranjo organizacijo partije v tovarnah, se bodo udeležili tudi člani Izvršnega komiteja partije. milijonov ton. Za kapitalne investicije ( tovarne, rudnike, prevozništvo itd.) l»o šlo 161 milijard rubljev, /a razvoj gospo, d arsi va je določeno 376 milijard rubljev, t. j. 7,5 odst. več kot lani : 201,4 milijarde za industrijo in 61,6 milijarde za kmetijstvo. Za velika javna dela bo država potrosila 175 milijard, površina stanovanj bo znašala 46 milijonov kv m (lani 36 milijonov), za socialno skrbstvo 192 milijard. Narodni dohodek se bo zvišal za 8 odst., storilnost dela za 5,4 od«t. v industriji in 8,5 v gradbeništvu, proizvodni stroški se bodo znizali za 2.8 odst., delovna sila bo narasla za 1.700.000 ljudi. Pjervuhin je dejal, da bo ZSSR posvetila kot vedno največjo pozornost razvoju težke industrije kot predpogoj za izboljšanje razmer v deželi. Istočasno pa lio posveča n a posebna skrb razvoju lahke industrije in kmetijstvu. Napovedal je, da bodo sedaj gospodarski in finančni načrti zveznih republik spadali v pristojnost republiških vlad in to zaradi decentralizacije. Finančni minister Zverev je podal poročilo o finančnem proračunu. Proračun znaša 614.8 milijard rubljev dohodkov in 603.8 milijard izdatkov. Letos predvidevajo za vojaške stroške 96.7 milijard rubljev ali 16 odst., lani pa je bilo nakazanih 102,5 milijard ali 18 odstotkov. Vriiovni Sovjet bo v tekli svojega zasedanja sklepal tudi o podelitvi avtonomije zveznim republikam na sodnem področju in v avtonomni upravi zvez. nih republik, kar bo še pospešilo proces decentralizacije. V sredo je načelnik tiskovnega urada pri zunanjem mini- strstvu ZSSR Jljišov imel lisko, vno konferenco, na kateri je obrazložil dokumente, ki dokazujejo. kako se ZDA uradno ba-vijo z organiziranjem konkretne prevratne kampanje proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije na podlagi vežbanja in pošiljanja špiJonov, diverzantov. saboterjev, raznih izzivanj in ostre propagande. KP TO kongresu KP ZDA Včeraj se je začel 16. kongres Komunistične partije ZDA. Ob tej priliki je Izvršni komite KP TO poslal pozdravno pismo, v katerem želi ameriški partiji uspehov v težki borbi, ki jo vo. di za mir, demokracijo in socializem v specifičnih ameriških pogojih. ozirajoč se na narodne posebnosti, in je primerna konkretnim pogojem raznih narodov. Poudarjanje te raznolikosti v borbi za socializem v posameznih deželah je zahtevalo določilo lega, kar mora v tej borbi hiti univerzalnega, skupnega vsem komunističnim L: delavskim partijam. Iz tega izhaja razprava, ki je v teku v mednarodnem merilu glede na nekatera stališča Zveze komunistov Jugoslavije, ki so v nasprotju z načeli, s katerimi se navdihuje mednarodno komunistično gibanje, in na katera so se osredotočili zainteresirani upi socializmu sovražnih političnih sil v pojav takozvanega «nacionalnega komunizma», t. j. dejansko «komunizma» nacionalističnega, protisovjetskega značaja v «ravnovesju» med socialističnim in imperialističnim svetom. Pojmi, ki se v sedanji razpravi na mednarodnem polju poudarjajo, sploh nimajo čiste, abstraktne ideološke vrednosti, temveč so tesno povezani s praktično politično akcijo komunističnih in delavskih partij. Zato je razprava zelo živahna in zanimiva za vse komuniste. V Trstu imajo ta vprašanja, o katerih se danes razpravlja, posebno važnost iz dveh vidikov. Predvsem vprašanje praletar-skega inlernacionalizma, marksistično - leninistična koncepcija o nacionalnem vprašanju je posebno važna za tiste partije, ki delujejo kot naša na narodnostno mešanih področjih, na obmejnih področjih, kjer se nacionalna čustva poohtruje-jo in predstavljajo nacionalistične špekulacije stalno nevarnost. Pravilno zelo pogostoma, opozarjamo, da je eno izmed najvažnejših in nenadomestljivih nalog delavskega gibanja na lem področju neutrudna borba proti obema nacionalizmoma, ki tu delujeta, stalna borba za okrepitev razredne in demokratične enotnosti med Slovenci in Italijani kot neobho-dno potreben pogoj za rešitev vseh gospodarskih, socialnih in političnih, torej tudi narodnostnih vprašanj. Absurdno hi bilo trditi, da deluje nacionalistična nevarnost, ki vedno preži na področjih, kot je naše, samo izven naše partije : njena akcija skuša doseči naše vrste na tihotapski način, kot se lahko vrine ideološko tihotapstvo, ko se neha budnost ideološkega značaja. Proti tej zahrbtni in prokleto škodljivi propagandni obliki ume j o tržaški komunisti zaradi svojih zelo težkih in zdravilnih izkušenj hiti budni. Zato ne preučujejo z zanimanjem le gradivo sedanje mednarodne razprave, temveč črpajo iz nje tudi nov elan za borbo brez slabosti in popuščanja predvsem proti nacionalistični nevarnosti, ki hi lahki» izpodkopala njihovo enotnost. (Nadaljevanje na IV. stran’) Francozi ubili 700 Alžircev tednu v enem V ponedeljek se je zaključila v Alžiriji splošna protestna stavka, ki jo je napovedala arabska narodna fronta. X tednu stavke so Francozi pomnožili svoje represivne akcije in libili 700 Alžircev. Francija ra-cima, da se bo razprava v OZN o alžirskem vprašanju zaključila brez konkretnih sklepov. Za sedaj pa je 19 afro-azijskih dežel z resolucijo zahtevalo od Francije prekinitev sovražnosti, začetek mirovnih pogajanj in pravico do samoodločbe za alžirsko ljudstvo. Pridobivanje članov v prvi vrsti ^ elika večina sekcij je že zaključila kampanjo za pridobivanje novih članov. .Sekcije, ki tega še niso storile, naj pollile, da se bo delo v najkrajšem izvedlo. Dalje pa je treba, da se sekcije resneje in odločneje lotevajo naloge za pridobivanje novih članov. Glede pridobivanja novih članov omenjamo nekaj sekcij, ki so do sedaj izvedle uspešno delo. Sekcija Stare mitnice je pridobila še 4 tovariše (skupno 16), sekcija Tomažič je do sedaj pridobila 22 novih članov, sekcija Sv. Križa 14. Tudi tovariši v ladjedelnici Sv. Markd so sc dobro izkazali, ker so pridobili II novih članov. * * * Prejšnjo soboto je l»il v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina praznik za razdelitev novih izkaznic. V imenu CK sta govorila tov. Marija Bernc-tič in Paolo Sema in pozdravile tovariše sekcije Pončana. Istotako v soboto je liil v veselem vzdušju praznik v Trebčah. Pozdrav CK je prinesel tov. Gombač. Praznik je otyoril sekretar tov. Padovan. V Sv. Križu so v soboto razdelili v dvorani «Doma padlih | šče mesta. Sv. Marko in za svobodo» nove izkaznice. Ob zenal. tej priliki je v imenu CK spregovoril tov. Vittorio V idali. * * * Ta teden bodo naslednji prazniki : Danes, v soboto > dvorani Ljudskega doma \ ul. Madonnina bo praznik sekcije Sv. Jakoba. Pozdrav bo prinesel tov. Vidali. Prihodnjo soboto 16. februarja bo prav tako v Ljudskem domu v ul. Madonnina praznik eelic tovarne Drcher in Tovarne strojev. Tudi v soboto 16. t.m. pa bo v dvorani v ul. Ve-cellio 6 praznik ZKM za sredi- Ax- -----------------*---- POLITIKA IN GOSPODARSTVO Govori komunističnih svetovalcev pokrajinskem proračunu za leto 1957 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:;;! simili nummi tov. Govor prof. Weissa p okraj inski svet razpravlja o proračunu za 1957. Objavljamo v izvlečku nekatere intervencije naših svetovalcev, da bodo naši bralci spoznali probleme, o katerih se razpravlja po skoro štiridesetih letih molka; toliko časa je namreč preteklo od takrat, ko je obstajal pokrajinski izvoljeni organ. Vodja komunistične skupine prof. Weiss je v uvodu svoje intervencije obrazložil kriterije, po katerih se usmerja naša diskusija. Glede na finančni položaj pokrajine obstajajo težave v tem, da se pokrajinska uprava razteza na majhna in točno določena področja ter v dejstvu, da naša pokrajina lahko računa samo na svoje dohodke, ki so pa nezadostni. Zato si bo morala pokrajinska uprava sicer prizadevati za dosego avtonomije, toda istočasno mora pogumno in postopoma zasledovati cilj krepitve funkcij, ki ji po zakonu pripadajo. Tako n. pr. krepitev socialnega skrbstva, izboljšanje njegovih uslug, da bodo z novimi pobudami postale čimbolj učinkovite. Nove pobude morajo prinesti prebivalstvu večje ugodnosti, obenem pa boljše finančne pogoje za pokrajino. Za uresničitev teh namenov, je podčrtal prof. Weiss, mora biti komunistična skupina prisotna s svojimi predstavniki in osebami, ki jih bo imenovala, v ustanovah, pokrajinskem odboru, upravnih komisijah in v komisijah, kjer je prisotna pokrajina. To se še ne izvaja, ker večina načrtno zavrača na u-pravnem področju naše sodelovanje in to celo kjer so predstavniki njenih strank široko zastopani na osnovi imenovanja s strani drugih ustanov. Kritične razmere našega področja «Današnje kritične in težke razmere našega področja — je nadaljeval komunistični svetovalec ki ga tare toliko skrbi, vedno večje nezaupanje, brezpo. sel nos t delovne sile, izseljevanje, kar je neposredna posledica. razen že navedenih neznatnih naravnih in kmetijskih virov, ki jim pa grozijo razlaščanja, kriza luke, vse to povzroča dobro znane pogoje, ki zaradi pomanjkanja dajatev in drugih dohodkov narekujejo potrebo po dopolnitvi proračuna z državnim prispevkom » Tov. Weiss je opozoril, da je treba glede na povišanje davščin še prav posebno previdno postopati, da se s tem indirek- tno ne povzroči povišek življenjskih stroškov. Pripomnil je, da je zahteva za državni prispevek za izenačenje proračuna sicer večja od prispevka, ki ga je pokrajina prejela lansko leto, toda v bistvu je manjša, če upoštevamo da so izdatki v celoti narasli. Med odločujočimi vzroki, ki povzročijo to stanje, je govor-nik navedel tudi zadržanje vlad ni h organov v svojem zaplete nem državnem aparatu ter via dno birokracijo, ki je na ža lost že tradicionalna. Bistveni problemi Med bistvene probleme, ki bi s svojo rešitvijo lahko znatno pripomogli k izboljšanju gospodarskega stanja naše pokrajine, je svetovalec Weiss uvrstil tudi problem cestnih in železniških zvez s provincami in središči severne Italije in obmejnimi državami, problem pomorske dejavnosti in pomorskih prog, ki se stekajo oziroma bi se morale stekati v Trst, plinovod itd. Predvsem pa je za izboljšanje našega gospodarstva potrebna dobra in hitra rešitev vprašanja integralne proste cone. V zvezi s tem je predlagal, naj skupine večine, ki pripadajo vladnim političnim skupinam, vplivajo na slednje in tolmačijo zahteve tržaškega ljudstva pri svojih prijateljih, ki so v vladi. * Možnosti, ki jih ima večina v pokrajinskem svetu, se ne morejo smatrati za omejene na poedine postavke proračuna, marveč segajo izven tega, ker so predstavniki večine zaupniki vladnih strank in podporniki vlade tudi v drugih forumih. To je tembolj veljavno, ker so si te skupine zagotovile večino v pokrajinskem svetu na osnovi samovoljnosti vlade pri sestavljanju volilnega zakona. Tov. Weiss je nadalje opozoril na našo zahtevo po večjem številu izvoljenih predstavnikov v pokrajinskem upravnem odboru. Dejal je, da ni še znano, ali je večina že kaj ukrenila v tem smislu pri vladnih strankah in organih. Kritiziral je prakso, ki je dejansko postala že navada, da se s sklepi, ki se predložijo kot nujni in ratifikacijami odobrijo z vso naglico velike dobave, ki se naročijo skoro vedno istim tvrdkam, ali pa zelo omejenemu številu istih. Zato je predlagal, naj se odbor drži postopka, ki bo za vsak primer posebej zagotovil večjo učinkovitost natečajem za dobave in vidnejša jamstva za davkoplačevalca. Tov. Luchesi o socialnem skrbstvu U vetovalcc Luchesi je v svoji intervenciji obravnaval vprašanje socialnega skrbstva «Naša dolžnost je — je dejal — da napravimo, kar je v naši moči, zato da bodo naloge, ki jih ima pokrajina, posebno glede na socialno skrbstvo vedno boljše izpolnjene. Skrbstvo do umo-bolnih, gluhonemih, slepih, nezakonskih otrok ni nikoli zadostno, da bi lahko krilo vse njihove potrebe. Znižati proračun in seveda kot posledico stroške zato, da se ne vpraša vlado za večje prispevke, nikakor ne more biti rezultat pravilnega kriterija ocene tega vprašanja». Pravilneje bi bilo, če bi se Italijanski državni proračun Letošnji italijanski državni proračun izkazuje 2849 milijard dohodkov in 3053 milijard izdatkov, t. j. primanjkljaj 201 milijard. Za vojaške izdatke je predvideno 566,5 milijard; (lani 511,3), t. j. 55 milijard več kot v prejšnjem proračunu. pri sestavljanju proračuna držali kriterija potreb meščanov, ki so po zakonu deležni socialnega skrbstva. In pokrajinski svet bi nedvomno soglasno podprl večje zahteve dopolnitve proračuna s strani države, z ozirom na položaj naše province. Naš svetovalec je kritiziral stroške za dečji dom duševno bolnih v Villa Giulia, ker je v postavki «duhovno skrbstvo» za versko osebje (gre za 4 nune) vnesena vsota 200.000 lir. Če pomislimo, da znaša najemnina za prostore 180.000 lir in stroški za didaktični material 54 tisoč lir, je v resnici nerazumljivo, zakaj morajo «potrebe duhovnega» značaja tako bremeniti proračun in zakaj mora to breme nositi provinca. Tov. Luchesi je nato ponovno zahteval, da se vključi v proračun 1957 strošek za za-stanke, ki jih mora pokrajinska uprava izplačati svojim upokojencem za pretekla leta. Opozoril je, da je predsednik pokrajine v odgovoru na naše postavljeno vprašanje, zagotovil, da bodo zastanki izplačani. Naš svetovalec je nadalje o-bravnaval nekatera vprašanja v zvezi z umobolnico ter ugotovil, da je stalež osebja zelo o-mejen in nezadosten spričo vedno večjega števila bolnikov. ir Svetovalec tov. Šiškovič o javni izobrazbi in slovenskih šolah p rejšnji četrtek je na razpravi o pokrajinskem proračunu govoril tov Šiškovič, ki se je v uvodu skliceval na besede predsednika Gregorettija glede na poslanstvo pokrajinskega sveta, ki se mora zanimati za vprašanja in interese prebivalstva. Tov. Šiškovič je dejal, da se popolnoma strinja z besedami Gregorettija, ker mora biti zavzemanje, za vprašanja in interese prebivalstva «osnovna naloga našega sveta, ki mora v resnici v globoko demokratičnem in konstruktivnem duhu tolmačiti interese in želje našega prebivalstva, ne da bi zanemarjal nobeno vprašanje, izhajajoč iz načela, da sedimo v tej skupščini zaradi glasu naših volivcev, katerim moramo polagati račun svojega delovanja ne samo ob koncu mandata». «Naša pokrajina — je nadaljeval — nima samo problemov ostalih italijanskih pokrajin, razen nekaterih, ki so njej podobne. Naša pokrajina je narodnostno mešana, sestavljena iz dveh že stoletja tu živečih narodnosti, je stična točka dveh omik, dveh kultur, česar ne smemo prezreti, če nočemo zapasti v nestvarnost, v absurdne želje, v nasprotujoče si nacionalizme, ki toliko gorja prizadevajo družbi, razvoju ljudstev, področjem, kjer se spopadejo. Za čimvečjo združitev dveh narodnosti «Zato mora tudi naš častivreden svet znati izhajati iz te u-gotovitve, iz katere mora črpati načela demokratične in umne politike za čim večjo združitev dveh narodnosti, ki sestavljajo pokrajino, zalo, da postane naše področje kraj srečanja in ne spopada, most združitve in ne sovraštva, zgled sodelovanja in ne narodnostnega prepira. To je v interesu vsega našega prebivalstva, še bolj pa je v svo jem vsedržavnem in mednarod nem odsevu v interesu vse de žele, vsega italijanskega ljud stva, ki je že doživelo d o vol tragedij, žalosti in nesreč za radi nacionalističnega pustolov stva, zaradi katerega vsi, prav posebno pa naše mesto, še danes občutimo trpke posledice «Ne morda zato, da bi pod črtal vidike, ki ne spadajo v razpravo o proračunu, pač pa da izrazim splošne pojme, ki bi morali po mnenju naše skupine med drugimi biti vneseni v smernice našega sveta in pokrajinske uprave, mislim, da je potrebno povedati, da bi morala po našem mnenju demokratičen duh in zavest, da smo vsi državljani države, ki je prenovljena izšla iz ljudske epopeje in si je dala ustavo, temelječo na popolni enakosti pravic in dolžnosti ne glede na politična pojmovanja, na social, ne pogoje, na veroizpoved in na narodnost, voditi naše delo, tako da bomo lahko rekli, kako se je v naši pokrajini delalo za odpravo posledic preteklosti in polpreteklosti, delalo tudi za odpravo slovenski manjšini od fašizma prizadejanih ran, se je delalo za uveljavitev republikanske ustave, posebnega statu. ta in listine o pravicah človeka, se je končno koristilo stvari dežele in ljudstva z odpravo možnih vzrokov trenja in z združitvijo narodnostne večine in manjšine pri skupnem reševanju skupnih vprašanj, ki se nam postavljajo, da damo našemu mestu in pokrajini tisto gotovost v prihodnost, ki je danes popolnoma ali v dobršnem delu ni zaradi težkih gospodarskih pogojev». Redni izdatki so razdeljeni : Šolsko skrbništvo 2.800.000 (400.000 več kot leta 1956), Re. alna gimnazija «Oberdan» 33 milijonov (8.285.000 več), Teh. nični inštitut «Da Vinci» 27 mi. lijon. (1.215.000 več), Pomorski inštitut 21.412.000 (2.180.000 več), Slovenska realna gimna. zija 6.200.000 in Slovenska trgovska akamedija 3.800.000 ; o-be slovenski šoli skupno 10 milijonov ali 760.000 več kot lani. V izrednih izdatkih je predvidenih 8.000.000 za izpopolnitev italijanske realne gimnazije in Šolskega skrbništva. Med možnimi izdatki se predvideva 120.000 lir za šolske blagajne, 2.000.000 za gledališče Verdi in 2.000.000 za gledališče Nuovo. Vprašanje dveh slovenskih zavodov Če se seštevajo izdatki za pet naj višjih šolskih zavodov, prihajamo do 91 in več milijonov. Od teh pa je le 20.833.000 za notranje stroške, ostalo pa za osebje, za katero je pokrajina dolžna skrbeti po zakonu. Če pa od 20 in več milijonov odštevamo še, kar gre za upravne stroške, ogrevanje, telefon, luč, oblačila za osebje itd., prihajamo do zaključka, da le nekaj več kot 10 milijonov služi povečanju didaktičnih sredstev šol. Svetovalec Šiškovič pravi, da je to premajhna vsota in je zato proti temu, da bi se rezale zahteve ravnateljev, ki se v resnici držijo minimalnih potreb. Svetovalec je nato dejal, da bi bilo treba misliti na zgraditev novega poslopja za Pomorski inštitut, ki je velike važnosti za mesto. Nato se je dotaknil vprašanja dveh naj višjih slovenskih zavodov. Glede tega se je skliceval na besede predsednika Gregorettija, ki je dejal, da bo uprava pregledala z največjim razumevanjem pričakovanja slovenskih šol. Svetovalec je ugotovil, da so te besede znak dobre volje za razvoj slovenske Realne gimnazije in Trgovske akademije. Toda vsota, ki jo proračun predvideva, ne izpolnjuje pričakovanj slovenskih šol in ne odraža stvarnih potreb omenjenih zavodov. «Slovenska Realna gimnazija in Trgovska akademija — je nadaljeval svetovalec — sta začeli delovati po vojni in sta bili sistemizirani, kot je šlo. Samo pred kakšnim letom se je Trgovska akademija preselila v novo poslopje pri Sv. Ivanu, ki pa ni bilo zgrajeno zato, da se v njem nastanejo višje srednje šole. Analiza postavke o javni izobrazbi Nato je svetovalec Šiškovič podrobno analiziral postavko o javni izobrazbi. V tej postavki je predvidenih skupno 120 milijonov 386.000 lir izdatkov (104.566.000 rednih, 10.200.000 izrednih in 5.620.00 možnih izdatkov). Določene smešno nizke vsote Zato se ne sme izhajati iz pojma, da imata oba zavoda le iste redne potrebe, kot ostale šole ; nasprotno, imata večje po. trebe, ker v prvi vrsti v 12 letih nista dobili tistih dotacij, ki so jih imeli ostali zavodi, ki obstajajo že več časa, v drugi vr. sti sta pa še vedno v začasnih sedežih, ki niso primerni. Iz tega izhaja, da se ne sme v določanju izdatkov za ta dva zavoda gledati le na redne po- trebe, marveč se j ima mora vsako leto nuditi možnost, da dobita tista izredna nakazila, s katerimi lahko postaneta dva popolnoma delujoča in moderna zavoda kot isti zavodi z italijanskim učnim jezikom. V nasprotnem primeru se odrekamo osnovnemu demokratičnemu načelu o popolni enakosti med državljani. Proračun predvideva za oba zavoda smešne vsote. Skupno se predvideva strošek 10.000.000 lir: 4.200.000 za osebje Realne gimnazije, 3.200.000 za osebje Trgovske akademije, 2 milijona za čiščenje in vzdrževanje, o-grevanje, upravo, didaktični material, obleko za sluge Realne gimnazije in 600.000 (!) za iste potrebe Trgovske akademije. Iz priloge 33a in 33b proračuna izhaja, da sta oha ravnatelja vprašala julija 1956 3 milijone 224.000 za potrebo Realne gimnazije in 1.624.000 za potrebe Trgovske akademije. Vem, da sta za leto 1957 zaradi temeljitih rezanj prejšnjih let vprašala 3.100.000 za Realno gimnazijo in 1.282.000 za Trgovsko akademijo. Pokrajinski odbor pa predlaga, naj se prošnja Realne gimnazije reže za 1.224.000 lir in Trgovske akademije za 1.024.000 ! Moram že sedaj izjaviti, da je naša skupina proti temu rezanju zaradi že navedenih razlogov. Isti proračun nam dokazuje, da se sesta vi j alci niso držali na. vodila o pričakovanjih slovenskih šol, ker se vidi, da se je Realni gimnaziji «Oberdan» dalo 8.285.000 več kot lani (več Še del 8.000.000 izrednih izdatkov), Tehničnemu inštitutu «Da Vinci» 1.215.000 več in Pomorskemu 2.180.000. To ne pomeni, da hočemo reči, da se je tem zavodom dalo preveč, nasprotno, smo že rekli, da nasprotujemo rezanju, a vsekakor je 760.000 več kot lani za oba najvišja slovenska šolska zavoda premalo. To bi bila res idealna rešitev, ki jo je treba zasledovati. Za sedaj pa bi se moral vsaj izboljšati obstoječi položaj z dodelitvijo sob, ki so bile rekvi-rirane pred 3 leti in od katerih je sedanji sedež deljen le od stene, ki je bila takrat zgrajena. S petimi ali šestimi sobami tistega dela, ki ga je šola že imela, bi se položaj vsaj začasno izboljšal. Zato v imenu naše skupine prosim odbor, da to ukrene, ker ni težko. Tudi zato, ker se je Šolsko skrbništvo zanimalo za to in je pod-prefekt dr. Maceiotta obljubil rešitev vprašanja v navedenem smislu. Trgovska akademija Poleg tega vprašam, da se upoštevajo zahteve ravnateljstva gimnazije in naj se ne režejo, ker predstavljajo le minimalne potrebe za delovanje zavoda. Vedeti se mora, da je treba o- V ENOTNOST a j važnejša plat mednarodnega življenja, je že nekaj tednov okrepitev enotnosti in solidarnosti med deželami socialističnega tabora. Srečanje v Budimpešti predstavnikov komunističnih in delavskih partij in vlad Bolgarije, Madžarske, Romunije, ZSSR in Češkoslovaške ; razgovori v Moskvi med vladnimi delegacijami ZSSR in DR Nemčije in med delegacijami KP Sovjetske zveze in Enotne socialistične partije DR Nemčije ; srečanje v Moskvi med delega, cijami vlad Madžarske, Kitajske in ZSSR; razgovori v Var. šavi med delegacijama Kitajske in poljske vlade... Vsa ta srečanja, konference, razgovori so izrazili bistveno stvar: enotnost gledišč in enotnost akcij komunističnih in delavskih partij o temeljnjih vprašanjih izgradnje socializma, istovetnost stališč socialističnih dežel o sodobnih mednarodnih problemih. Skupnost svetovnih sil socializma gre izven okvira držav socialističnega tabora. V borbi za stvar socializma imajo delovni ljudje teh držav ob svoji strani predstražo delavskega razreda kapitalističnih dežel. Dogodki zadnjih tednov so ponovno dokazali, da so delovne množice, komunistične partije, ki jih vodijo, zveste duhu in načelom proletarskega interna-cionalizma, da so solidarne s politiko ZSSR in dežel ljudske demokracije, da vidijo v Sovjetski zvezi branik socializma, mi- je moc Članek iz sovjetske revj “Novi časi“ Nerazrušljiva enotnost socialističnega tabora, mednarodnega komunističnega gibanja, je imela v vsej povojni dobi ogromen in blagodejen vpliv na mednarodno evolucijo. Na to se je dobro spomniti v trenutku, ko sovražniki socializma in miru, ki jih vodijo ameriški imperialisti, povečujejo svoje napore, da bi povzročili razdor med socialističnimi deželami, kompromitirali ugled in vpliv komunističnih partij. Socialistične sile so neuničljive Kontrarevolucionarna zarota na Madžarskem je bila vrhunec le kampanje. Podžigovalci te zarote so si zadali cilj, da vzpostavijo režim fevdalne gospode in kapitalistov, da zopet privedejo Madžarsko v območje imperializma in napravijo iz te dežele oporišče za napad proti sosednim socialističnim drža- vam. Navdihovale! zarote so isto- ri! in prijateljstva med vsemi j časno upali, da bodo povzročili narodi. | zmedo med narodi socialistič- Letos že 5 smrtnih nesreč na delu : ■' : . Stanje na Realni gimnaziji Že v svojem vprašanju od 20. decembra 1956 sem objasnil, kakšno je stanje, v katerem se nahajata oba zavoda. Ob tisti priliki sem pozval na obisk, ki pa ga ni bilo. O bi se bila zavoda obiskala, verjetno bi se bili sestavljale! proračuna zavedli, da jc nemogoče izkazati tako malenkostne izdatke za tako velike potrebe. V resnici Realna gimnazija nima pravega sedeža, temveč se nahaja v stanovanju, ki je bilo preurejeno v šolo. Večina razredov mora biti vedno razsvetljena z električno lučjo, klopi so . stare in predpotopne, pod je potreben popravil, vrata in okna tudi, pohištvo je najrazličnejše vrste in od povsod sposojeno in ne odgovarja namenu, tajništvo se nahaja v bi v. ši kuhinji, ravnateljstvo je te-mni prostor, opremljen kot stojnica za sadje, znanstveni kabineti obstajajo le na papirju, ker imajo le malo materiala na razpolago in se v njih ne more predavati, hodnik je tesen in nepripraven za oddih, 3 razredi imajo pouk popoldne ali v risalnici. Gospod predsednik je 20. decembra dejal, da se bo stanje moralo radikalno rešiti z gradnjo novega poslopja. V nedeljo zjutraj je bil v Trstu pogreb delavca Josipa Stančiča, ki se je prejšnji četrtek smrtno ponesrečil v Ilvi, kjer je bil zaposlen že kakih trideset let. Pogreba so se udeležili vsi njegovi stanovski tovariši poleg velikega števila delavcev iz drugih tovarn. V žalnem sprevodu so h ili tudi člani notranje komisije FIOM v I!vi, člani tajništva nove Delavske zbornice in FIOM. Stančič je na žalost že peta žrtev, ki je letos padla na delu. V letu 1956 se je v našem mestu smrtno ponesrečilo 25 delavcev. Padli so kot žrtve nečloveškega izkoriščanja delodajalskih monopolov, ki se ne brigajo, v kakšnih pogojdi delajo delavci. V tovarnah in podjetjih je treba zato nujno uvesti preiskavo, da se ugotovijo vzroki tako visokega števila nesreč in odgovornosti. To zahtevo je že postavila nova DZ-'GGTL, ki jo je iznesel v občinskem svetu naš svetovalec tov. Calabria. S predlogom se je strinjal tudi odbornik Benussi-Gambel, kot ravnatelj krajevne podružnice INAIL. premiti profesorsko knjižnico s teksti in knjigami in da znanstveni kabineti morajo dobiti, kar potrebujejo za pouk. Če se bodo zahteve rezale, kot je predvideno in kot se je zgodilo tudi pretekla leta, si Realna gimnazija ne bo mogla nabaviti neobhodno potrebnih didaktičnih sredstev. Svetovalec Šiškovič je tudi (Nadaljevanje na 4. strani) ZA VSAKOGAR NEKAJ V Parizu se srečata neki belgijski diplomat in njegov dober angleški prijatelj: «Zakaj za- pravljate v Belgiji toliko denarja in vzdržujete še drago mini. strstvo za mornarico, ko pa imate nekaj klavrnih čolnov?» vpraša Anglež. «Hm, dragi moj,» mu odgovo. ri Belgijec, «najprej mi pojasni ti, čemu imate v Angliji ministrstvo za prehrano?» ♦♦♦ «Natakar!» «Izvolite?» «Piska je bila izvrstna, zelo mehka in sočna. Vašo restavracijo bom vsem prijateljem in znancem toplo priporočal. Povejte to lastniku.» «Tiho, gospod! Pomotoma sem vam prinesel piško, ki je bila namenjena gospodarju.». ♦♦♦ Slaven slikar je dvajset let zapored vsak večer prebil pri neki pevki. Ko mu je umrla žena, so vsi mislili, da se bo z njo poročil. «Ali ste znoreli?» je dejal, ko so ga vprašali o tem. «Kje pa naj potem prebijem svoje večere?» ♦♦♦ «Spominjate me na Venero Miloško, gospodična», pravi ravnatelj svoji strojepiski, mia. demu in brhkemu dekletu. «To je preveč laskavo, gospod direktor.» «Ne, sodeč po vašem pisanju na stroj, bi človek mislil, da nimate rok.» Partijsko življenje I/eč sekciji je že začelo iz-* vaj a ti smernice, ki smo jih dali v tej rubriki za diskusijo o mednarodni debati. Sekcije so že organizirale skupne sestanke ter diskutirale o razpravi v mednarodnem komunističnem gibanju glede na osnovne sporne točke v stališčih Zveze komunistov Jugoslavije do KP Sovjetske zveze, Kitajske in drugih dežel. Objasnitev teh argumentov in poglobitev spoznavanja ideoloških stališč mednarodnega komunističnega gibanja, vzbujajo živo zanimanje med našimi tovariši in so jim v veliko korist pri praktičnem izvajanju naše akcije v duhu proletarskega inlernacionalizma. Sekcijski komiteji, ki še niso organizirali teh sestankov, naj jih čimprej pripravijo in sicer tako, da bo diskusija plodna in da se bo zaključila s točnim in jasno zavzetim stališčem, ki ho potrdilo načela marksizma-leni- nizma in se bo konkretno izvajalo v akciji vsake sekcije, v ideološki propagandi in v borbi proti vsakemu pojavu nacionalizma in proti vsaki nevarnosti odklona od načel marksizma-leninizma. Ideološka jasnost je neobhodno potrebna podlaga za vsako politično pobudo, za pravilno politiko enotnosti v delavskem razredu in v ljudskih množicah, da se zagotovi komunistom tista vloga predstra-že, ki jo morajo vršiti, ne kot enkrat za vselej pridobljeno pravico, marveč kot pravico, ki si jo morajo stalno pridobivati s pravilnim političnim obnašanjem v interesu delovnega ljud. stva, v interesu stvari socialnega in političnega napredka. Sekcijski komiteji naj torej posvetijo največjo skrb tem sestankom tako, da bo imel vsak tovariš od tega največjo korist za svojo ideološko in politično sposobnost, kar mu je nujno potrebno pri njegovem delovanju. ni h dežel, med komunis mi in delavskimi partijami I kontinentov, da bodo zate: vpliv Sovjetske zveze in od privlačno moč socialisti idej. V svoji novoletni pol ci je zakleti sovražnik lizina in delavskega razred Dul les izjavil, da vidi v žarskih dogodkih « nove ml| sti in nove upe» za protikj|||i:Jj Kontrarevolucionarni ptfg povzročil strahovito trpi” madžarskemu ljudstvu. 1 v f ryaš nizem. ni jim uspelo odvrnili ; žarske od socialistične fjo nes je očividno, da je z|ng^C propadla. Še enkrat so Sat|j|. njihovi napori tako brezuSfc;^ ^ in njihova upanja v zrtj^ komunizma tako varljiva, ijh«,]j zije izginejo, dejstva Pa i 2a nejo. Še enkrat je stvarnosj§|a^ zočarala tiste, ki sanjajo oj, lomi ji komunizma», me]ganiz ko žari vedno hitrejša kreijr() socializma pred stotinami |(. . jonov ljudi. je z|| Pogostoma se pripreti, j v ( duhu reakcionarnih eleinehjj ki so zgodovinsko že prež’ Tea P ostanejo, [n te protiljeJ sile bi hotele celo vzpos'j z ognjem in mečem svojo vlado nad vsem svetom. i\„]; stična zarota proti ljudski^] , teokraciji na \ladžarskem)j0V|| glo-francoski in iz raelskil-j rr,tj • pad na Egipt, nova dokleg,,;-Washington» za izpol%r g «vrzeli» na Bližnjem in 4>rra' l'bi t !va b Novi Toda zgodovinski procd Pre nepo vračljiv. To se narbin, predvsem na dejstva, kot ajP°te, ritev, razvoj in okrepitev 'j je lovnega socialističnega sist^Uc 2 Velika skupnost socialist**1» narodov je triumfirala v dj jez gih preizkušnjah in gleda (leneč ločnostjo v bodočnost. Ne re Zi za domnevo, ker se cnotnoflybno žel socialističnega tabora bivi na proletarski intemaei®rVzdij zem, skupnost ciljev in oSf slo nih interesov delovnih ljudi* p0s dežel in delavskega razreda raj n ga sveta. V z Prav na tej enotnosti c* K;l| in življenjskih interesov d1) So skega razreda vseh dežel 'itio strnjenost mednarodnega klVešerf nističnega gibanja. kchn Enotnost proletariata, flj‘m va mednarodna solidarno5lii,0 y evo najbolj učinkovitega ri na žja delavskega razreda v h Se proti svojim zatiralcem. Ttesnjč orožje, ki bi mu ga hotela 1 So žoazija iztrgati. V teku nam rcvoluciornanega puča na %t, s žarskem in pozneje, se jelse S( perialistična propaganda zattzlltl1( k vsakovrstnim potvorbami j(. klevetam, da hi usmerila «ki jU(-lavce v kapitalističnih dežfeše s proti socialističnim držaT>st„ Sovjl o predvsem pa proti ouvn <, p zvezi. Toda ta sovražna kap-jj^ nja si ni utrla poti pri vc-j vdi množicah delavskega raz1) n ki vidi v Sovjetski zvezi svo*edsl! hrambo in svojo oporo v l'VeZ(, proti kapitalističnemu izl «Pre ščanju, v borbi za svoje vice, za mir in socializem-# . n uničljiva enotnost socialist'1 dežel, proletarski internar'^|lre' ližem in mednarodna sol' jot »ost delavskega razreda IG.. ' stavljajo trdnjavo, ob kate«, ‘ ' bnd.o, kot so se vedno, ’ najsrditejši napadi impe'h' j' zma- tto Enotnost dežel socializni;l|„j^ jim je na čelu Sovjetska medsebojna pomoč in bfs|e j’ medsebojno sodelovanje, u. i . jamstvo njihovih bodočih 'lva hov, jamstvo ohranitve 'ij,. Ž v vsem svetu. ^iirp (Iz sovjetske revije 11 lic,, ‘ časi», št. 3 - 17. jan.P ! KULTURA IN ZNANOST T Častno izvedena Prešernova proslava v tržaškem Avditoriju II gledališki ponedeljek Slovenci so v nede-p slavnostno proslavili je z-'etnico smrti največjega slo-so s(ns^eSa pesnika Francéta Pre-■ na- Skupna proslava, ki sta Slovensko lir- iu vi orgar|izirali Jtska ljudska prosveta in Slo- 3ga n lij 1 vp ga nistii nmisl nska prosvetna zveza, je pribila v dvorano Avditorija ve-1(1 množico našega ljudstva, je s svojo prisotnostjo še en-a' potrdilo, kako so mu res srcu naši veliki kulturni ki i/ilr',elj'- K vseh predelov me. veta °k°*'ce *n podeželja pa so „ ljudje v nedeljo tudi za- )n oiVj i leg,!' aa prisostvujejo reviji pev- k' ‘tl^ Z*)orov’ ki je postala za ta li joč mrni praznik prava tradi Fa- Aplavz, s katerim so na ezusjfv ! '11 vsakega izmed nastopa-znl- klorov, je bil gotovo za iva frivovalne pevce in pevovodje J )olj;e priznanje in vzpodbu. irrioS1s|Za bodoče delovanje, j i ‘ avnostno proslavo je v ime. J °^eb osrednjih prosvetnih krJfanizacij otvoril tajnik SIILP l]n; jlr° Kapelj, ki je pozdravil Prisotne, prav posebno pev-■ti j6 Zb°re in pevovodje, ki so emci o tak° velikem številu od-eJ 1 vabilu za sodelovanje. tiijfeseda od Prešernu nus veiiki Prešeren — je end-a* gov°mik bi bil prav Ukir V° sr(‘no vesel današnje jo|,|lrp(Ptve, ker se tu v resnici Jesmčuje njegova srčna želja, . i r Stno tu zbrani ljudje čeprav raz^(‘n*h mišljenj, v srcu v,.(.Voir,no vsi enakih misli in ^-la- Zato je današnja prosla-111 a ni testaci j a enotnosti Slo-'n,‘ev na Tržaškem». Po govorih so se začeli vrstiti na odru, drug za drugim pevski zbori, ki so zapeli vsak po dve pesmi. Kulturni program je otvoril Justo Košuta z recitacijo Prešernove «Zdravljice» Clanica SNG Štefka DrolčeVa pa je recitirala Prešernovo «Pesem od lepe Vide». Točke sporeda je napovedovala Vera Košuta, ki se je predstavila publiki v krasni narodni noši. Prostor nam žal ne dopušča, ila hi podali tudi samo bežno oceno o posameznih zborih. Zato naj jih omenimo po vrstnem redu kot so nastopili: mladinski mešani pevski zbor Dijaškega 1 - , c .... I doma, ki ga vodi Edvin Švab, i l,rav je, da ga ljubi, in ne le ' zbor Salež-Zgonik pod vodstvom - 1 temveč, da si osvaja nje-. a bojevita gesla in stopa po f(80vih stopinjah. Človek, kot roče Prešeren, je vreden, da ga da mu sledimo žejni it pravičnosti in resnice ; «Sl °venski narod ljubi Preserje poudaril govohnik kulture. To je dan obračuna vsega našega dela, pri katerem so nam duhovne zapuščine veli. kega, naprednega in svobodomiselnega pesnika v zgled in za kažipot. Ob tem dnevu pokažimo, kaj zmore naše kulturno delovanje, od osnovne šole do vseučelišča, od najmanjšega prosvetnega društva na vasi do najvišjega predstavništva našega prosvetnega življenja. V tem dnevu poglobimo naše načrte za dvig naše narodne kulture Mnogi poznani narodi se riisr dvignili z bajoneti, ne s topovi. S kulturo so se povzpeli na zavidljivo visoko mesto. Še mi za-orjimo v to brazdo, da dopri-nesemo tudi mi svoj delež k nadaljnji rasti in razvoju slovenske kulture». «Delajmo za tem je dejal govornik — da rojak prost bo vsak ne vrag, le sosed bo mejah». : | | | ; ; ; ... _ - 1! I* M : :s Hi. Kulturni spored lei U je ta človek iz pravcate rev-sis c zamudniškega naroda, na listi.8r ozemlju je gospodoval V f in tuje pravo — ne b' z,j‘lleč se za posledice, ki so ^c. Za|ij usodne, in čeravno H 1,10 skromen - sc odločno a " Ltvi| na tie]0 tega naro(]a ga eiorvzdignjj na J0j]cj nepojmlji. °"‘j stoPnjo kulturne ravni ter aiÌ P°stavil v enakovreden poda *aj med ostale narode». ■V J Zaključku svojega govora aPelj še posebno podčrtal, j J s" za nas Slovence, ki ži-kOp1-0 na tem koščku zemlje, 1 '*ren in njegove pesmi še flj, ' 'aega pomena, ker v njego. st iittenu in pesmih zasleduje0 v tem trenutku pot, po ka-h nam bolliti, če hočemo, -v se bodo tudi med nami la ' nilib‘ pesnikove srčne želje, s° obenem tudi naše: da se v lla,n za trajno povrnejo edi-. i. ’ srpča, sprava, med nas in i ih* S°SPC*e Pa "lir, pravičnost, albi U.nievanje in prijateljstvo». i iskrer že,ja ”,je c/ei govornik - to naj bo /lln0v umrRh- nemili sloven. ilari] rC>> "— ie Edvin Švab pon. ‘■'agg, '' sv°jem govoru, ter pri-‘4va aaEo globok čut človečan-c(T„(pe n°sil Prešeren v sebi. 0o; Ln,‘ tržaški Slovenci kliče. JlVe naj vsi narodi in po- Hermana Miliča, zbor PD «Sla. vec» iz Ricmanj, ki ga vodi Just Lavrenčič, zbor iz Šempo. laja, dirigent Stanko Zidarič; zbor PD «A. Sirk» iz Križa pod vodstvom Albina Verginele, zbor «V. Vodnik» iz Doline, ki ga vodi pevovodja Ignac Ota, zbor Lonjer-Katinara, ki ga vodi Just Lavrenčič, zbor PD «Slovenec» iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa, zbor | «Rota» s Kolonkovca pod vod- ' diju. šivom Celestina Vekjeta, zbor j Z zadovoljstvom lahko bele-«Primorec» iz Trebč, ki ga vodi žimo, da so pokazali vsi zbori prof. Oskar Kjuder, in končno viden napredek, za kar jim je zbor «Škamperle» od Sv. Ivana dala publika tudi navdušeno pod vodstvom Ubalda Vrabca. ^ priznanje. Napredek, je gotovo Zbor iz Padrič ni mogel nasto- 1 sad požrtvovalnosti vsakega popiti, ker je bil zadržan na ra- ^ sameznega pevca kol tudi pri- Nedeljska Prešernova proslava, ki sla jo organiziral! SHLP in SPZ, je doživela vsestranski uspeli. Dvorana Avditorija je bila prepolna navdušenega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanju govornikov, recitatorjev in pevskih zborov. Na gornji sliki: pogled na del dvorane; spodaj od leve na desno: Miro Kapelj, Edvin Švab, Justo Košuta in Štefka Drolčeva. 50. letnica smrti Mendelejeva zadevanj pevovodij. Nedeljska revija pevskih zborov je pokazala, da gre kulturno udejstvovanje Slovencev tega področja uspešno po tisti veliki in skupni poti, ki nam jo je Prešeren začrtal v vsej veličini v svojih nesmrtnih pesnitvah. 2. februarja je potekla 50. letnica smrti velikega ruskega znanstvenika Mendelejeva, ki se je proslavil v svetu znanosti kot velik teoretik in sestavlja-lec tiste klasifikacije kemičnih prvin, ki je služila in še danes služi za podlago pri razporejanju kemičnih sestavin. Mendelejev se ni bavil samo s teorijo, oz. s. kemijo, temveč je posvečal svoje široko znanstveno obzorje tudi drugim pa- telesne toplote si prihrani, če obleče perilo in navadno promenadno obleko. Še mnogo večja je razlika v vodi. Vtem ko se lahko nagi gibljemo na zraku samo pri približno 25 stopinj C, nas v enako topli vodi pošteno zebe, če ostanemo ne kaj časa negibni v njej. Pomagamo si lahko samo z gibaniein. Zakaj je vse to tako in kaj narava z neprijetnim občutkom opozarja človeka na nevarnost, da bi utegnil zmrzniti? Na to vprašanje nam odgovori preprost račun. Dobro polovico vse energije potrebuje človek, ki malo dela, za vzdrževanje telesne toplote. Od 2500 kalorij, kolikor jih potrebuje dnevno, jih porabi torej telo najmanj 1250 za lastne segrevanje. Če pa jih porabi znatno več, nastanejo motnje v ravnotežju med zunanjo in notranjo toploto in občutek mraza nas pravočasno opozori na nevarne posledice. Človek bi mislil, da je oble. ka najvažnejše zaščitno sredstvo proti mrazu. Fizika pa nas uči, da ni tako. Pred mrazom nas nc ščiti obleka, marveč zrak. Ce bi obleko tako stisnili, da v blagu sploh ne bi bilo zra- nogam znanosti. Njegov veliki um se je lotil znanstvenega raziskovanja tudi na industrijskem, prevoznem in kmetijskem področju. Leta 1888 je na poziv vlade uredil geološko razi-skovanie. Donbasa. Na podlagi tega raziskovanja je objavil razpravo, ki je pred začudenimi očmi sodobnikov otvorilo velikanska rudna bogastva tega področja. Prav tako se je posvetil ka. bi večino svojega segreva-raziskovanju petrolejskih polj jočega učinka izgubila. V blagu j more dihati.. Tako na Kavkazu. 1 je mnogo zraka. Mislimo si zelo I rej ostali pri topli vsakem bombažnem vlaknu je skoraj toliko zraka, kolikor bombaža, torej približno polovica. V volnenem blagu je pa skoraj 80 : ška umetnost samo med revnim mena. Na mehiški visoki planoti so zgodovinarji odkrili celo odlično izdelane freske na mavčnih stenah hiš in svetišč. Prebivalci teh krajev so zgradi, li tudi največje piramide Novega sveta, velike stavbe iz zem-lje in kamna. Na njihove vrhove vodijo strme in nevarne, a čudovito proporcionalne stop. niče. Azteki so sc pojavili v mehiški zgodovini sorazmerno pozno, ustvarili pa so najlepša in najdragocenejša dela mehiške umetnosti. Našli so tudi nekaj mask, pokritih z mozaiki, ki so izdelani iz turkizov. Te maske so del dragocenosti, ki jih je moral podariti vladar Montezuma Hernandu Cortezu, voditelju španskih osvajalcev. Ena izmed teh mask prikazuje Sončnega boga, ki je prišel na zendjo po človeško kri, svojo edino hrano. Verstvo Aztekov je bilo menda najbolj krvavo v vsej zgodovini človeštva, ker je bilo treba žrtvovati ljudi skoraj vsak dan. Zato so Azteki prirejali posebni1 vojaške pohode k sosednim plemenom, da so pripeljali žive žrtve za svoje bogove. Nato so prišli v Mehiko Špan. ci in njihovi misijonarji, ki so z ognjem in mečem pridobili večino indijanskih plemen za katolicizem. Španci so postali arhitekti renesančnih cerkva, gradili pa so jih njihovi indijanski sužnji, ki so dali vsiljeni umetnosti lastni, samonikli izraz. Odtlej jc živela prava mehi- od. zraka. Zato so volnene obleke tako tople. V7 krznu je čelo 95% zraka. Jašho je torej, da je obleka tem toplejša, čim več je v njej zraka ali drugače povedano: pozimi smo oblečeni bolje žal pa tudi tem draže, čim več zraka imamo na sebi. Pri tem pa je treba pojasniti še nekaj. Ce gre samo za zrak, se človek nehote vpraša, čemu sploh potrebuje obleko. Saj i-inamo zraka okrog sebe tudi brez obleke dovolj ali še celo več. To dozdevno uganko pa je kaj lahko rešiti. Mirujoč zrak je slab prevodnik toplote. Toploto, pa prevaja tembolje, to se pravi, da ju odvaja tem hitreje, čim hitreje lahko odteka in čim hitreje pride do telesa nov zrak. Gledano tako, se zdi najbolj praktično preprečiti kroženje zraka in zlesti v hermetično savezano vrečo, ki zraka sploh ne propušča. To bi bilo sicer fizikalno možno, toda preprečilo bi dihanje kože, kar je človeškemu telesu zelo nevar. . Že če oblečemo dežni plašč in obujemo galoše, imamo neprijeten občutek, ker koža ne moramo to-pri topli obleki. ljudstvom. Ljudski kiparji so izdelovali za razne ljudske slavnosti nenavadno lepe lesene kipe. Prav ta ljudska umetniška tvornost je ohranila tradicije blesteče umetniške preteklosti in jo nadalje razvijala navzlic tujemu vplivu, povezanemu z nasiljem. Ta ljudska umetnost živi in ustvarja še danes dela. po izrazu in tehniki zelo preprosta, morda na oko celo vulgarna, toda polna resničnega življenja. kakršna so vsa umetni-ška dela, ki vro iz src svojih tvorcev. PREJELI SMO . . . SLOVANSKA PREHLED. :t. 1, leto XVIII. 1957, glasilo češkoslovaškega slovanskega odbo. , Praga. BULLETIN D" INFORMATION du Comité Central dn Parti Ouvrier Roumain. štev. 1 in 5-6, ;eto X. 1956, Bukarešta. REVUE DE LA POLJT1QUE INTERNATIONALE, glasilo ju. goslovanske novinarske zveze, štev. 162 od 1. januarja 1957. leto Vlil., Beograd. SLOVENSKO NARODNO GLE. DALIŠČE, Zbornik XI. sezone, deeember 1956, Trst. «’a Patrio '“ie Ur, ki Prijateljsko roko vsako, j, v srcu dobro misli. Ta-lli k' . 80 zla*e, posebno še 'Ivy j1'1 rivita drug ob drugem lje ž;r?da. Prešeren je osred-AtirP risae in temelj naše kul-' tico 'ato snio si izbrali oblet-nirl' aa dan slovenske 3. aslednjega dne so me gnali, oziroma tihotapili čez mejo proti severu. Ker sem jim pripovedoval, da so me zalotili podnevi, me tokrat niso hoteli spraviti v sosedno državo čez dan, ampak smo počakali večera. Gnali so mene in še dva potepuha, ki sta pripadala češki državi. Hodili smo počasi. Vreme je bilo sila prijetno, ravno prav hladno; ko smo se navkreber ugreli, nam ni bilo treba počivati. Gospoda, ki sta šla z nami, sta bila dobrodušna dedca in ko smo prišli do kmečke gostilne, sta šla z nami vred pit. Tik pred mejo .smo se ustavili in eden spremljevalcev je odšel patrulirat po meji. Ko se je vrnil, je dejal, da je meja varila in da odidemo brez skrbi. «Hodite rajši skupaj. Manj sumljivo je, če si na meji v družbi. Straža -misli, da so pač domačini. In več ljudi več. vidi in sliši.» Res bi se marsičesa naučil, če bi se dalj časa takole sprehajal po mejah. rli tiči so z vsemi mažami namazani in drug drugega dobro poznajo. Storili smo, kakor so nam svetovali, in smo vsi trije skupaj prekoračili češko mejo čisto drugje kot prvič. Zapreke ni bilo nobene, hodili smo že dobro uro po češki zemlji. Rili smo dobre volje in kmalu bi bil pozabil, da potujem že dva meseca po odseku, ki ni bil daljši od štirih kilometrov. Naredila se je noč, nebo je bilo jasno in polno svetlih in živih zvezd. «Dež ho.» je prerokoval starejši tovariš in gledal proti nebu kakor kmet. «(.e pridemo do Znojma, smo dobri,» je preudarno menil drugi tovariš, ki ni maral počivati kakor midva. «Še nocoj moram v Znojni». «Do tja je dvajset kilometrov. Ko bi kje dobil voz,» je dejal prvi tovariš, ki je imel po vsem videzu še denarja. Drugi je bil popolnoma suh. Hodili smo v globokem kolovozu. «Dober večer, panovi,» nas je pozdravil suh glas, in ko smo se ozrli tja, od koder je prihajal, smo ugledali žandar-merijsko patruljo treh mož, ki so nosili puške na hrbtu. Saprabolt, to je pa smola. To so vendar isti žandarji, ki so me prvič aretirali. «Listine, panovi!» Toliko, da se nisem na ves glas zakrohotal. Kakšne li- I.... .! | PREŽIHOV VORANC IJA MRTVI TOČKI Fumi,«in, «in,c,1111,11,11,11,«limi,iiiiiiii,imi,1111111,11,11,mimi,mi, m mimi,m» mm, - ............................................................................................ .................,,,,, sline ! Moja tovariša nista črhnila niti besedice. «Torej ni nič, gospodje? Morate pa z nami. Na postaji se lio vse lepo pojasnilo» — in že so nas obstopili. Daši jc bilo precej temotno, me je spotoma eden orožnikov vendar spoznal. «Spet je tukaj brat Jugoslovan. To je pa res smola. Kako, da ste spet tukaj? Porinili smo va« vendar v Avstrijo.» «Oni so me nocoj pa nazaj.» Orožnik je bil tako razkačen, da je debelo pljunil na kolovoz. «Izpustite me, saj bom takoj izginil,» sem začel barantati. Spomnil sem se, kako so mi Čehi pred odhodom dejali, da dobim za prekoračenje meje dvojno kazen, če se še kdaj nelegalno vrnem. «Če bi bil sam, vas bi izpustil, pa smo trije,» se je oprostil orožnik in sem mu tudi verjel. «Torej gremo!» Že v naprej veš, kaj bo in kako: naprej so me zasliševali na orožniški postaji in zmerjali Avstrijce, češ da ne puste po-slenega človeka potovali, potem so se izgovarjali, da me morajo oddati v postopek okrajni sodniji, ki pa ne bo tako stroga kakor v Avstriji; nato sodnija in kratka sodba, da se bom pokoril mesec dni za to, ker sem samovoljno prekoračil češko mejo. Hudoval sem se, zakaj me spet obsojajo in da me sploh obsojajo, pa so mi rekli še tole: «Sploh imate srečo pri nas. Druge tiče čisto drugače zasijemo. Zadnjič ste dobili le štirinajst dni in danes, ko imate reverz, vas moramo po zakonu obsoditi na dvojno kazen, to je na mesec dni. Potem pojdete kamor hočete.» Grozni pojmi o pravičnosti zakonov! Reverz, kakšen zlodej jc spet to? Nikdar se ne bom izkopal iz tega... Prav nejevoljen sem se spet utaboril v celici češke okrajne sodnije. Zaprli so me v isto, katero sem pred mesecem dni zapustil, le jetnikov nisem našel starih. Tam so sedeli novi fantje, seveda sami lahki primeri, ki so se le mimogrede ustavljali v tem kvartirju. Ker sem bil star znanec, mi je paznik odkazal staro, najboljše mesto v eeliei, poseben pograd, kjer sem se laže otepal golazni kakor med drugimi na glavnem ležišču. Dobro je bilo, da to češko sodišče ob meji ni poznalo slamnjač, ampak le pograde, kjer sicer nekoliko trdo ležiš, a uši le kako po-meteš ali poplakneš z vodo. Zapor je ostal, kakršen je bil, toda sedenje se je kmalu poslabšalo. Nastopilo je namreč dolgočasno jesensko deževje z meglami in vlago. Celica je bila temna in na dvorišče je ne- prestano pršilo. Dnevi so se vlekli ko jara kača, drug je bil daljši od drugega in vsi so si bili neznansko podobni. V takem zaporu nehote zboliš, postaneš jezljiv in siten. Takšni smo postali jetniki in takšno je postalo osebje sodišča. Paznik in žena, ki sta imela opraviti z nami, sta bila neznansko sitna in nervozna. Zato se je tudi brana poslabšala. Jetniki smo neprestano igrali karte, toda samo duraka, ker nismo bili razpoloženi za bistrejše igre. Edini oddih v celici je bil prihod prirastka. Novinci so bili tiste tedne veliki reveži, ker smo jih stari jetniki izpraševali tako natančno o vseh podrobnostih, da se jim jc kar mešalo. Včasih je bilo že naravnost bolestno. Noe inee je zvečer pripovedoval, kako je v gostilni ob meji jedel svinjsko pečenko. Pripovedovanje je vzbudilo tako živo zanimanje sojetnikov, ko da so že leta in leta za zidovi. Zunaj je glasno curljalo od streh. «Ali je bila pečenka velika?» so ga izpraševali. «Velika kakor lemež,» je odgovoril novinec. «Ali jc bila svinjska ali prašičja?» «Mislim, da je bila svinjska.» Tudi to je novinec vedel. «Ali je bilo meso dobro?» «Prav tako kakor svinjsko,» se je pokorno odrezal no- vinec. Tako je šlo izpraševanje celo večnost. Deževja ni hotelo hiti konec. Prej je bilo konec moje enomesečne kazni. Zopet so me izročili obmejnim žandarjem. Dva dni sem moral čakati na postaji, da so našli luknjo, skozi katero bi me varno polis, lili- Moral sem. hočeš nočeš, nazaj v Avstrijo, ker se med tem politične razmere v Nemčiji in na Poljskem še vedno niso spremenile v Korist demokraciji. Tokrat sem moral vstati še pred jutranjim svitom in ob [irvi zori smo s češkimi žandarji že oprezovali na meji. kdaj bi jo prestopil. Cehi so mi dajali kup dobrih naukov za prekoračenje meje. «Ne dajte se jim vlovili kakor slepa kura. Če va- kdo pokliče od zadaj, se naredite gluhega in pojdite naprej, saj je v Avstriji tudi republika in ne smejo streljati kar laku. Kar smo sosedi, se nismo slišali, da bi na meji koga ustrelili. Pa nikar ne opletajte okoli bi-. Izogibajte se bajt, kolikor le morete. Kar je tu prebivalcev, so vsi vohuni, le verjemite nam, ki vam hočemo dobro.» Tako je slo, dokler nisem rekel «zbogom»! in izginil skozi mokrotno grmovje. Zdaj pa moram imeti srečo, ni hudiman! Zares, skoraj celo uro sem bodil popolnoma varno. Gnezdo, kjer sem bil na tej strani mesec dni zaprt, jc gotovo bilo že za mano. Sedaj smem hoditi počasneje, sem domneval, in sem res udaril počasnejši korak. Ko sem mislil, da sem že davno iz nevarnega pasu. mi nenadoma pride nasproti avstrijski žandar. Nesreča je hotela, da sem ga zagledal kakih petdeset korakov pred «eboj, a še večja nesreča je bila, da je menda tudi on mene zagledal na tolikšno daljavo. V upanju, da me še ni videl, sem hitro krenil s ceste proti grmovju. Toda tudi mož postave se je takoj olimi] v isto smer. Nisem vedel, kaj bi drugega storil, kakor da počakam in se prepričam, kaj mi hoče. ( N ad al j e van je sledi ) DOMACI PROBLEMI IN VESTI Proračun Acegat z neznatno večino odobren glasov ♦ ♦ ♦ ♦ Pri glasovanju 5 vzdržanih Odprto vprašanje poviška tarif Komunisti so glasovali proti proračunu Odgovori odbornikov T) rva faza problema Acegat je torej zaključena. Po dolgotrajni diskusiji, ki se je zavlekla nekaj tednov, je prišlo v torek v občinskem svetu končno do glasovanja o proračunu lega podjetja. Občinski svet je z 29 glasovi proti 25 in 5 vzdržanim, potrdil letošnji prora*« čun z zmanjšanim primanjkljajem 660 milijonov lir, d očim je upravna komisija predlagala milijardo in 79 milijonov primanjkljaja. Za proračun so glasovali svetovalci DC, PSDI, PRI, PSI in MEN ; proti pa svetovalci K P, PLI, MSI in PNM ; vzdržali so se Gruber-Beneova ter svetovalci NSZ, SDZ in UP. S potrditvijo proračuna, kjer se je večina prebila skozi le z neznatno razliko glasov, bistveni del tega problema ostane seveda še vedno nerešen. Odprto je ostalo namreč vprašanje, kako bodo krili primanjkljaj. S tem je tesno povezan predlog, ki ga je stavil občinski odbor za zvišanje tarif, o katerem se bo govorilo na eni izmed prihodnjih sej. Prav tako ostane odprto vprašanje zahtev, ki so jih postavili nameščenci podjetja ; tudi za slednje ni prišlo do konkretnega zaključka, kar bo verjetno sprožilo nove agitacije. Pred glasovanjem je podal lov. Pogassi v imenu naše skupine glasovalno izjavo, v kateri je v uvodu ugotovil, da je tudi razprava o proračunu pokazala pravilnost kritik, ki so jih iznesli komunisti v zadnjih sedmih letih glede na upravljanje podjetja, politične spletke in privilegije itd. Toda monopoli-zatorska večina v občinskem svetu je vedno zaničljivo zavračala vse naše kritike in demokratično zahtevo za soudeležbo v upravi podjetja. V izjavi je tov. Pogassi zahteval u- stanovitev komisije, ki naj sestavi načrt za ozdravitev podjetja. Naša skupina sprejme nadalje priporočila župana glede na vzpostavitev pogajanj za rešitev sfiora z nameščenci, seveda pod pogojem, da se sprejmejo vse zahteve nameščencev. V zaključku je izjavil, da bo naša skupina glasovala proti proračunu. Prejšnji petek pa je bila seja posvečena skoro izključno manjšim problemom večinoma občinskega značaja. Nekateri svetovalci so načeli tudi vprašanje deželne avtonomije. Razni odborniki so na isti seji dali odgovore na vprašanja svetovalcev. Tako je odbornik Gumba t med drugimi odgovoril svetovalkama tov. Weissovi glede na prometne nesreče ter Hrovatinovi na njeno vprašanje o neupravičenemu povišku tarif s strani podjetja «Autovie Carsiche)). Priznal je, da obstojajo nerednosti ter zagotovil posredovanje občine. Dejal je nadalje, da postajališče na Opčinah ni avtorizirano. Na odgovor Cunihata je naša svetovalka vztrajala na potrebi tega postajališč* . ker ni druge avtobusne zveze skozi vas. Predlagala je, naj bi občina prevzela v svoje roke avtobusno zvezo z vsemi vasmi tega predela. Dokler to ni mogoče izvesti, pa naj poskrbi za intervencijo inšpektorata za motorizacijo pri podjetju, da se odpravijo te nerednosti in neupravičeni poviški. Intervencija tov. Šiškoviča (Nadaljevanje z 2. strani) zahteval, naj pokrajina najame eno osebo za čiščenje telovadnice, ki jo uporablja Realna gimnazija. Glede Trgovske akademije je dejal : «Slovenska trgovska akademija je glede ambienta na boljšem, čeprav, kot je bilo že rečeno, je bilo poslopje zgra. jeno za drugo vrsto učencev, ne pa za dijake in dijakinje višje srednje šole. Zato so razredi majhni, znanstveni kabineti so nameščeni v kotih, v katerih stoji le od 5 do 6 oseb. Neka učilnica je v zelo težkem stanju, ker dež cedi skozi strop. Tudi oprema je nezadovoljiva, V nekaterih razredih je smešno gledati, kako mladeniči sedijo za klopmi, ki so bile stesane za otroke izpod 14 let. Ravnateljstvo ima opremo, ki ne odgovarja dostojnosti zavoda, in mu manjka blagajna za zaupne dokumente ; profesorska zbornica je skupna za dva zavoda, knjižnica je nezadovoljiva. Rezati zato zahteve, kar pred-la ga odbor, in dati ravnateljstvu le 600.000 lir za leto 1957 pomeni podcenjevati vse te či-nitelje in ne upoštevati potreb. Izrekamo se tudi proti temu rezanju». Svetovalec je omenil, da je predsednik Gregoretti že lani obljubil, da bo prišel letos v poštev tudi prispevek za šolske blagajne obeh zavodov. V proračunu je predvidenih 120.000 lir za šolske blagajne, ne orne-n ja ta pa se slovenski šoli. Za-to je svetovalec predlagal, naj se zviša ta vsota in naj se prispeva tudi v šolsko blagajno omenjenih zavodov. Nato je tov. Šiškovič postavil vprašanje osebja na obeh šolah. Omenil je, da to osebje ni prejelo «posebne odškod-ni ne», niti ne 6 posebnih odškodnin, ki so bile izplačane 1956. Zavzel se je zato, da se pokrajina zanima za ugodno rešitev tega vprašanja. Istočasno je postavil vprašanje rednega staleža osebja, ki je še vedno na začetni stopnji in ni bilo vzporejeno v odgovarjajoči stale/, čeprav je stopilo v službo pokrajine s 1. oktobrom 1955. Zahteval je, naj se jim priznajo mesta v staležu in naj sc jim priznajo vsa poprejšnja službena leta. Glede osebja je tudi opomnil na to, da bi moralo prejeti, kot prejema vse * ostalo šolsko osebje na drugih šolah, tista obla. čila, ki mu p ri tičejo. Omenil je tudi, da se strinja z vsoto za Verdi in Nuovo, ker je to v korist kulture. Istočasno pa je opozoril, da obstaja tudi slovensko stalno gleda-2išče, ki častno izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo v mejah svoje možnosti in da bi bilo treba tudi njemu odkazati določeno vsoto. Plačujte redno partijsko članarino Sekcija KP v Miljah je poravnala mesečno članarino za 1956 z nad 92%. Članarino za januar 1957 pa je poslala osred. nji upravi že v istem mesecu. Miljska sekcija naj bo za vzgled vsem sekcijam. Sekcije naj takoj dostavijo inkasirano članarino za januar in naj zaključijo račun o prejetih zastan. kih. ob Gospodarsko stanje Trsta zaključku 1956 Ladje skozi Sueški prekop Redno plačevanje partijske Članarine je ena izmed osnovnih dolžnosti in nalog slehernega člana. Zato* tovariši, plačajte redno vsak mesec članarino, da ne bo prišlo do nepotrebnih zastankov! m rgovinska zbornica je te dni objavila mesečni bilten, ki govori o gospodarskem položaju v decembru. Mesečni pregled je zanimiv ne samo zaradi podatkov za deceder, marveč ker ima tudi nekaj podatkov, ki jih je sicer še premalo, kateri govorijo o položaju v vsem letu 1956. Najbolj zanimivi in seveda najbolj žalostni so podatki o brezposelnosti. Ob koncu leta 1956 je stanje še slabše. Novembra je bilo 19.633 brezposelnih, medtem ko jih je bilo 31. decembra 19.908. Število je naraslo za 274 enot, to je za 1,4 odst. Porast sicer sam na sebi ne bi bil tako velik, če bi to ne bilo odraz stanja, ki je vedno slabše, ker število brez- Prosta izbira zdravnika naj se takoj uvede tudi na Tržaškem V Zaključena o pokrajinskem diskusija proračunu ♦ Konkretne zahteve komunističnih svetovalcev za izboljšanje položaja na Realni gimnaziji in Trgovski akademiji ’^T ponedeljek se je nadaljevala razprava o letošnjem pokrajinskem proračunu. Na seji pokrajinskega sveta je o tem govorilo več svetovalcev. Med temi tov. Weiss, Luchesi in Sartori. Pred njimi pa je go. voril Bazzaro (PRI), ki se je predvsem spotikal proti govoru tov. Šiškoviča, ki je resno 'postavil vprašanje dveh naj višjih slovenskih šolskih zavodov. Tov. Weiss je v svojem kratkem govoru zavrnil trditve Baz-zara in dejal, da ne gre za noben vitimizem, temveč le za pravice, ki pripadajo obema slovenskima zavodoma enako kot italijanskim zavodom. Podprl je izvajanje svet. Šiškoviča s tem, da je navedel pomanjkanje učnih pripomočkov na Realni gimnaziji v ul. Lazzaretto Vecchio. Tov. Sartori pa se je dotaknil vprašanja cest in kritiziral odbor za nekatere postavke v oddelku za javna dela. Zavzel se je tudi za sirotišče v Barkovljah, kjer se dogajajo razne nerednosti in niso otroci tako negovani, kot bi se spodobilo. Predsednik pokrajine je po govorih nekaterih drugih svetovalcev zaključil diskusijo in vprašal, ali ima kdo, kakšne konkretne predloge k proračunu. Tov. Šiškovič je predlagal, naj se sprejmejo brez rezanj zahteve ravnateljev petih šol. skih zavodov, ki spadajo pod pokrajino, tov. Weiss pa je zah. levai, naj se nakaže izredna vsota za potrebe Realne gimnazije in Trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom. Ob tem se je razvila kratka diskusija, v teku katere je tov. Šiškovič zopet opozoril predsednika pokrajine, da bi bilo tre- ba, dokler se ne zgradi novo in že obljubljeno šolsko poslopje za oba najvišja slovenska šolska zavoda, izročiti Realni gimnaziji tisti del poslopja v ul. Lazzaretto Vecchio, s katerim je šola že razpolagala. Komunistični svetovalci so si poleg zahteve tov. Sartori j a za dvig nakazila za sirotišče v Barkovljah pridržali pravico, da postavijo odboru še druge konkretne predloge. nedeljo je bilo v Trstu drugo zasedanje pokrajinskega odseka ustanove INČA. Na zasedanju so razpravljali o treh glavnih vprašanjih: razteg niti na naše področje proste iz h ire zdravnika, zdravniški o-skrbi za upokojence in sestavi zdravniške arbitražne komisije. Zasedanja so se udeležili predstavnik ( vseh večjih tovarn in podjetij, predstavniki delovnih kategorij ter s podeželja. Divori I je tov. Radich, ki je naznanil, da bo INČA v kratkem sklicala poseben sestanek, katerem bodo vprašanje nezgod na obravnavali na delu. Problem zanima 152.000 zavarovancev Glavno poročilo je nato podal ravnatelj pokrajinskega od. seka INČA tov. Luchesi. Poro. čilo navaja izvor, razvoj in sedanje stanje pri INAM. Kot že omenjeno, so bila v poročilu v glavnem obravnavana tri vprašanja, ki smo jih že omenili uvodoma. Prosta izbira zdravnika direktno zanima 152.000 oseb od celotnega števila 300.000 prebivalcev. Ta številka že sama na sebi kaže, kakšne važnosti je vprašanje raztegnitve na naše področje proste izbire zdravnika. Zasedanje pokrajinskega odbora INČA in zaključne resolucije ve tega vprašanja, da se tako odpravi nevzdržno stanje zdravniške oskrbe. O zdravniški oskrbi za upokojence se je na zborovanju poudarilo, da INAM napačno tolmači zadevni zakon. Zato se pozivajo osrednji in krajevni organi te ustanove, naj se točno ravnajo po zakonskih pred. piših. Na osnovi teh imajo namreč upokojenci pravico do 180 dni zdravniške oskrbe v vsakem posameznem primeru bolezni in ne 180 dni na leto, kot dela v praksi INAM. Kar se tiče zdravniške arbitražne komisije, so zborovalci postavili zahtevo po nekaterih spremembah. Tov. Radich je podal še kratko poročilo o sestanku, ki ga je imela z osrednjim vodstvom INAM v Rimu delegacija pokrajinskega odbora te ustanove. Tov. Radich je bil namreč tudi v lej delegaciji. V Rimu pravijo kot je poročal tov. Radich da so . pripravljeni priznati tržaškim zavarovancem INAM enake pravice, kot jih imajo v drugih pokrajinah Italije in sice^i prosto izbiro zdravnika. Zato, da bodo v Trstu lahko ohranili prednosti, ki jih imajo glede na zdravniško oskrbo, je treba povišati delodajalcem dosedanji izredni zavarovalni prispevek od 0,47 odst. na 1,04 odst. da se tako lahko krijejo večji stroški. Povišku pa se seveda upirajo delodajalci. Zato bo potrebna odločna borba delavcev, da jih prisilijo na pristanek poviška. V diskusiji so razni delavci iznesli kritike proti ravnanju nekaterih zdravnikov, proti postopanju arbitražne komisije, bolničarjev v ambulantah itd. V zaključku zasedanja so izglasovali tri resolucije, ki postavljajo zahtevo proste izbire zdravnika, spremembo sestava a nb it razne komisije in priznanje enakih pravic upokojencem kot ji ) imajo ostali zavarovanci INAM. Zasedanje občinskega sveta v Nabrežini poselnih stalno narašča. Če primerjamo to število s stanjem 31. decembra 1955, ko je bilo 18.950 brezposelnih, znaša porastek 957 enot, kar odgovarja 5,1 odst. Po drugi strani je bilo decembra 1956 vpisanih pri uradih za delo tega področja 87.947 zaposlenih enot, z znižanjem za 968 enot, oziroma 1,1 odst. v primeri z novembrom. Če primerjamo to število z decembrom 1955, beležimo porastek 3,1 odst. Večje število brezposelnih je pripisati številnim stečajem podjetij in tvrdk v zadnjih mesecih preteklega leta in začsni ukinitvi raznih grr lbenih del. V zadnjih mesecih se je več oseb izselilo kot pa vselilo. Podatki za december torej še enkrat potrjujejo vso resnost gospodarske depresije. Viša se število brezposelni, pada pa število zaposlenih. Indeks industrijske proizvodnje isto tako potrjuje to stanje. Decembra je bil indeks proizvodnje na višini 167 v primeri s 168,3 v prejšnjem mesecu in 170,6 v decembru 1955. Gre torej za vidno znižanje. Verjetno je to pripisati malim in srednjim podjetjem, točnih podatkov namreč še ni, predvsem podjetjem v industrijski coni v Zavijali. V ladjedelnicah, razen pri Sv. Roku v Miljah, ni beležili padca proizvodnje. Tudi petrolejske čistilnice beležijo lani in to kljub sueški krizi, višjo proizvodnjo kot 1955, čeprav ne mnogo. V primeri s 1955 je porasla za 1,6 odst. Nekoliko je porasla tudi proizvodnja železarne Uva : 2,8 odst. za lito železo, 4,7 odst. za jeklo in 2 odst. za valjano železo. Iz gornjih podatkov bi se dalo torej sklepati, da je bil Janško leto najbolj prizadet sektor male in srednje industrije. S lem imamo dokaz več o nujnosti ukrepov v pomoč temu važnemu sektorju mestnega gospodarstva, ki zaposluje dobršen del delovne sile. Ustanovitev integralne proste cone s primernimi popravki bi bila zelo učinkovita za izboljšanje tega stanja. Prav zaradi tega so združenja malih in srednjih proizvajalcev med prvimi postavila to vprašanje. Zato zgleda tembolj čudno njihovo sedanje stališče, to je njihov pristanek na resolucijo Confintese, ki se odpoveduje prosti coni v zameno za druge ukrepe, med temi ukinitev nekaterih davkov. Taki ukrepi so sicer dobrodošli, vendar ne morejo nadomestiti vseh ugodnosti, ki bi jih prinesla Trstu integralna prosta cona. Okoristile bi se morda največ prav tiste kategorije, ki niso med najbolj prizadetimi. Kot kaže, dela za čiščenje Sueškega prekopa dobro napredujejo. Gospodarska agencija «Astra» je namreč te dni sporočila, da bo paroplovna družba «Gennari» iz Pesara poslala ob koncu februarja svoj parnik skozi prekop. Druga ladja — in tokrat iz Trsta — bo odplula skozi Sueški prekop prve dni marca. Vest je nedvomno razveseljiva, ker se bodo z očiščenjem prekopa in redno plovbo končale velike težave, ki so jih imele paroplovne družbe in zaradi katerih je trpelo naše mesto. O mednarodni razpravi Sindikalne organizacije in njihovi predstavniki v pokrajinskem odboru INAM, ki jih pri tem podpira zdravniška zborni, ca, se že dalj časa zavzemajo, da bi končno prišlo do uredit- a predzadnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je bila prejšnji petek so svetovalci odobrili več sklepov, ki jih je predložil občinski od- Strašna nesreča v Ilvi V četrtek prejšnjega tedna zjutraj se je pripetila v železarni «ILVA» strašna nesreča, ki je pretresla vse nameščence in tudi javno mnenje. 2150 kg težak kos železa je padel z žerjava na nič hudega slutečega delavca Josipa Stančiča, ki se je v usodnem trenutku nahajal na železniškem vozu. Na voz so namreč nakladali z žerjavom težke kose železa. Ogromna železna masa je nesrečnega delavca zmečkala tako, da je bila vsaka pomoč zaman. V teku je preiskava, da se ugotovijo odgovornosti za nesrečo. Zgleda^ pa da so zoibje žerjava nenadoma popustili, tako da je kos železa treščil v globino. Josip Stančič, ki je bil zaposlen v Ilvi že kakih 30 let, zapušča edinega sina. Zena je bila za časa vojne deportirana in je umrla v nacističnem taborišču. V nedeljo zjutraj je bil pogreb tragično preminulega delavca. Pogreba se je udeležilo veliko število njegovih stanovskih tovarišev. Agent prometne policije se je ponesrečil Prejšnji četrtek se je težko ponesrečil z motorjem agent prometne policije Elio Roma- TEDENSKE NOVICE nutti. Vozil je s precejšnjo brzino v smeri Miramarja, ko mu je nenadoma z desne strani prekrižal pot osebni avto, ki ga je vozil Carlo Volpich iz ul. Donota. Pri trčenju je vrglo agenta z vso silo z motorja nekaj metrov v stran, kjer je obležal v nezavesti. Ranil se je na glavi in verjetno tudi zlomil hrbtenico. V bolnici so ga sprejeli s pridržano prognozo. Brezposelne je goljufal Prejšnji teden je policija aretirala 56-letnega Guglielma Brainija iz ul. Industria 24. Proti Brainiju je bilo namreč vloženih že več ovadb s strani brezposelnih oseb, ki jih je brezvestno ogoljufal. Na piko je vzel še posebno brezposelne mladeniče, ki jim je obljubljal zaposlitev,. Toda čim so mu verjeli, je že zahteval od njih večje ali manjše vsote denarja. S takimi goljufijami je zaslužil že kakih 30 tisoč lir, kot je sam priznal na policiji. Po dveh dneh so našli obešenca V soboto so našli v nekem stranišču vladne palače na Trgu Unità truplo obešenca, ki je napravil samomor — kot je ugotovil zdravnik RK — že dva dni pred najdbo. Na sled so prišli, ker je bilo stranišče že dva dni od znotraj zaprto tako, da so ga morali agenti odpreti s silo. Samomorilca so identificirali za 71-letnega Mi. lana Hosta, ki je stanoval pri sestri v ul. Milano. Baje ga je do tragičnega koraka privedla neozdravljiva bolezen. Z vespe sta padla V ponedeljek zvečer sta se na repentabrski cesti ponesrečila z vespo 32uletni Marcello Basso iz ul. Bonomo in 21-1 et ni iN-ellO' Travan iz ulice Nordio. Ponesrečenca sta se zatekla v bolnico s svojim vozilom. Težje poškodbe je pri padcu odnesel Basso, ki si je zlomil levo nogo, medtem ko se je Travan izmazal le z nekaj praskami tako, da so ga lahko po prvi pomoči poslali domov. Dva nesrečna padca V torek so sprejeli v bolnico 80-letno Anno Argo iz ul. Udine, ki je padla v svojem stanovanju, in 78-letno Carlo Pizzicar, ki je padla na ulici. Argova si je pri padcu zlomila koleno desne noge in bo morala ostati v bolnici približno mesec dni. Pizzicarjeva pa si je pri padcu poleg nekaj lažjih ran, poškodovala tudi desno oko. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo okrevala v dveh tednih. Z vespo ob pločnik V sredo je na, Viale Mirama, re zadel z vespo ob pločnik 32-1 etn j Valentin Gabrovec iz Mavhinj 25. Prepeljali so ga v bolnico z rešilnim avtom. Zdravniki so mu poleg ran na glavi ugotovili možganski pretres. Okreval bo v 20 dneh. Iz matičnega urada V dneh od 1. do 6. februarja se je v tržaški občini rodilo 43 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 72 oseb, porok je bilo 16, bor : prodajo zemljišča v Seslja-nu lastniku hotela «Corona», sprejem v službo 2 otroških vrtnaric, pogodbo z družbo Tel-ve za napeljavo telefona v Devin in Sesljan. Odobreno je bilo tudi poročilo revizorjev glede občinskega proračuna za 1955. Na isti seji so bile odobrene še nekatere spremembe v občinskem obračunu za 1956. Občinsko uprava je namreč uporabila skupno 1,617.491 lir več, kot je bilo določeno v nekaterih postavkah, ter 1,624.235 lir manj kot je bilo določeno v drugih postavkah. Manjši izdatki kot je bilo predvideno, so bili za plače pomožnega osebja, vzdrževanje vrtcev in plač vrtnaric, cestne pometače, uporabo vode v pisarnah, honorar županu in občinskim odbornikom in za prispevek župnikom. Večji pa so bili izdatki za uporabo pitne vode v občini, kurjavo na šolah, vzdrževanje cešt. Občinski svet je bil nato- še obveščen, da bodo začeli v krat. kem širiti cesto od Sesljana k morju, za kar bodo uporabili 20 milijonov lir ; vsota je bila tudi že odobrena. Na prejšnji seji, ki je bila v petek 25. januarja, je občinski svet razpravljal o številnih točkah dnevnega reda. Določil je tudi zemljišče v Nabrežini, na katerem bodo gradili novo poštno poslopje in sicer v centru vasi blisii glavnega trga. Svetovalci so nadalje odobrili ukrepe za poenotenje plač občinskim nameščencem. Povišek 2,5% so zvišali na 5%, znižali so dobo 40 let na 20 let. Na seji je prišlo v razpravo tudi vprašanje občinske knjižnice, oziroma višine najemnine za njene prostore. Za tiskovni sklad naših listov Za tiskovni sklad «Dela» je darovala Zobec Apolonija 200 lir. Za tiskovni sklad «Lavoratola» je tov. G. Costanzo daroval 2000 lir, v počastitev spomina matere. N. N. iz Skednja 1000, Bravin 500 lir. Drug razlog, zaradi katerega ognjevito sledijo tržaški komunisti sedanji razpravi je v tem, da se vrši na podlagi nekaterih tez, ki jih že dalj časa podpira ne morda kakršna koli partija, temveč tista, ki deluje v bližnji Jugoslaviji ; Zveza komunistov Jugoslavije je imela in ima še vedno neposredni vpliv v življenju tržaškega delavskega razreda in še vedno vrši tu propagandno in tiskovno akcijo. Cilj razprave, ki je v teku, je razjasnitev, določitev določenih pojmov, o kateri li so različna mnenja in ki so v glavnem vsi povezani z načelom proletarskega interna-eionalizma. Tržaški komunisti kot taki, naj pa bodo Slovenci ali Italijani, ne morejo kot želeti in napraviti vse mogoče za svoje lastno prispeva- ZA TEDEN DNI Apolonija, Sobota, 9. niča Nedelja, 19 - Sholastika, šan Ponedeljek Željko Torek, 12. - Evlalija, Cve’ 11. Dezii K Sreda, 13 - Jordan, Katji Četrtek, 14. - Valentin, I homir (ščip) I Petek, 15. - Favstin, Vesel" praši mij, Zgodovinski dnevi hotno. 9. 1921 so fašistične škijri*di napadle in zažgale ' pokn ništvi in tiskarno limisi je «Lavoratore» in «Delfiosnov 10. 1837 je umrl največjjmn^r. ski pesnik A. S. PiLr ‘ Rodil se je leta 1799 14. in 15. 1902 so bile v velike delavske dernoi ci;e. v katerih je pad delavcev. lp lj> in ures J Pred II* ri si RADI ori, ■k p, avtoi eario ODDAJE' SOBOTA: 12.55 HrvatsV'V’ srbske pesmi - 15.40 Vof !n 1 tercet «Metuljček» . 17.45 r’° 1 kovski: Sinfonija št. 6. - Li Glasba za naše malčke - P<*h i Sestanek s poslušalkami. V Trs NEDELJA: 9. KmetijskaHim|j, da ja - 11.30 Vera in naš tom 12. Oddaja za najmlajše: Majevn( n assi (po Andersenu): j (r... bežen med lutkami» - L ' 1 Glasba po željah - 17. SP*1 svr ski zbori - 18. Rahman^6 SP' Koncert št. 2 - 20.30 'Goi)'1 pol «■Faust», opera v 4 dej. I P°dr< PONEDELJEK: 13.30 G*"u k, ni orkester Melacrino - di svc Lepe operne arije - 18.30 tatične čarane police - 19.15 Ra-dU univerza . 21. Znatnost in arai' nika - 22. Slovenske bal|'Vensl TOREK: 13.30 Glasba pfa pr uje zato, da bo razjasnitev ko- ;jah . 19.15 Zdravniški veda pod risina, odločno potrjujoč obenem svojo zvestobo marksistično - leninističnim načelom o intcrnacionalizmu. Ni pa dovolj, da trdijo, da soglašajo z mednarodnim komunističnim gi. banjem. Neobhodno potrebno je, da vodijo neutrudno delo ideološke vzgoje v in izven partije, med delovnimi ljudmi in demokrati. V partiji sc mora akcija v obrambo ideološke čistosti uresničili preko demokratičnega notranjega življenja, v katerem bo mogoče s popolno odkritosrčnostjo in lojalnostjo popraviti vsako napako v dobri veri in razkrinkati, če se to zgodi akcijo sovražnega vti-hotapljanja. Na tem področju sta se oba nacionalizma vsakokrat predstavila pod raznimi o-blikami, z vsemi metodami Ud nacionalizme poznamo predrzno in nasilno obliko, njegovo obliko ničevih popadkov in. osvet, neobčutljivosti do vprašanj druge narodnosti in hiperobčutlj ivošti do vprašanj lastne narodnosti, nasilnost in vitimizem, korupcijo in pater-na ližem, prevzetnosti in čut manjvrednosti vse do ščuvanja k rasističnemu sovraštvu. Na vse to od primero do primera morajo z odločnostjo in jasnostjo paziti vsi tisti, predvsem pa komunisti, ki zasledujejo cilj enotnosti delavskega razreda in ljudstva v obrambi svojih interesov in svojih teženj po miru, demokraciji in socialni pravičnosti, ter zato po bratski solidarnosti z delavskim razredom in narodi vsega sveta, katcrili pridobitve in izkušnje so skupna last in obramba in za katere je torej Sovjetska zveza, prva in najmočnejša socialistična dežela odločilni či-nitelj. 20.30 Moški zbor Slo-V”iln)er filharmonije - 21. Herberiznj^ .nodi: «Onkraj raja», drativlja’ 4 dej. Igrajo člani Radij%i,n;| ShEDA: 12 55 JugoslovA'l l motivi - 18.30 Pisani baM Parti - 18.40 Vokalni tercet «Jjfkaza] ček» - 19.15 Radijska uni*oljei1 - 21. Obletnica tedna - 22.jli]ne in izpovedi italijanskih sdavn-nih književnikov. L . ČETRTEK: 12. AlpinizeVmi smučarstvo - 19.15 SoliJ,lmc' dom „ 21. Dramatizirana : " 1 ba - Mirko Javornik: «N polo magljivl» I bi PETEK: 12. Življenja iOPjo t, de - 13.30 Glasba po željn^ 18.30 Z začarane police -ji.1 Radijska univerza : «ZV 1 l1 dem, slovje in astrofizika» Umetnost in prireditve vvW stu >Vezai i tra n Urnik avtobusov Bazovica - Padriče - Gropada Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30 18, 18.50, 19.50, <20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30, 24. Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18. Ob praznikih 7.25, 10, 13.10, 14.30, 18, 20.30. Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.45, 13.10, 17.30, Ob praznikih: 11.30, 17.30. Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. ted- 18.15, nu v mesecu. Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg (Odhodi postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7.25, 10.20*, 12.05, 13.05*, 16.35, 17.05*, 18.05, 18.35, 19.20,- 20.45, Ob praznikih: 9.05, 10.35, 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 19.35, 20.40, 22.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavijo v Dolini. DomTo - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35, 10.35, J 2.20, 13.35, 18.05, 19.20. Ob praznikih: 9.35, 14.05, 16.20, 19.35, 22.50. Adamič - Mačkovlje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22.30. Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 18.15. Ob praznikih: 18.30. Fodlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.20, 6.40**, 7, 7.22*, 7.40, 8.07**, 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10.15, 10.30», 11.02, 11.20**, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13, 13.20**, 13.40, 14.15», 14.45*, 15.16*, 15.45*, 16, 16.20. 16.40, 17.20, 17.40**, ls'sO**, 18.50, 19.20 18, 19.40, 20.05**, 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*. 22.45*. 23.20. Ob praznikih: 8, 8.31, 9 01. 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. N'.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-vja, ostale do Podlonjerja, Slovensko narodi "r;ii gledališče iniU za Tržaško ozemlja. 'Rane V nedeljo 10. februarja ob'^L v Avditoriju v Trstu premiera 6 im notimi mi drama v 3 dejanjih Usi VitCil f* Re 'Ul. j Spisal: .... Renato L1 ,B'ljaj Kša, ‘C,,: . Režiser: .... Jože . Prevedel: prof. Ivan 5*,r- I Scenograf : . Jože CefJet" : de Scena izdelana v delaVi^-SNG pod vodstvom i Vi, > K I N / un 0 Tr, ’ 'J a Opčine ' Sobota, 9. febr: «Jezd^ samotne doline (II i liere della valle solit8 . Nedelja, 10. febr.: «Izgubi Qq mladina» ( Gioventù ® ciata), I Ck Ponedeljek, 11. febr.: s4"\ novi. tf R Torek, 12. febr.: «Držav N vsemirja» (Il cittadini!?!'' lo spazio). Film UniV^rdi Sreda, 13. febr.: se pone* na Četrtek, 14. febr.: «RdečiNgj ter» (La pantera H Prosek Sobota, 9. febr.: «Sa8 Barvni film MGM. ; Netelja, 10. febr.: se P°\-Sreda, 13 febr.: «Drzn8 L I. Ul Meta» (Ragazze Nabrežina Sobota, 9. febr.: «Pogun1 sija» (Il coraggio d'; Rr,-sy). Film MGM. L Nedelja, 10. febr.: se P° r‘V| •vi Sreda 13. febc. (iL’imboscata). Film Nabrežina - postaja Rnu, Sobota, 9. febr.: «Sveti *'? br, (La tigre sacra). 3esec Nedelja, 10. febr.: se P°