FoStnlna platana o aotnrlnft
Cma Din 1—
Stco. 14.
17 Dubllanl, tceek, 19. laminem 1937
Jtetc II.
Goring govori o taborih v Evropi I
■	■	in	se	ni	bolezen	nič	noslabšala.
#
Zaradi negotove bodočnosti Evrope nastaja eno samo veliko vprašanje: negotovost te bodočnosti deli narode v dva jasno opredeljena tabora, po eni strani obnova reda, discipline in vere, po drugi strani podiranje, pustošenje v krvi boljševizma. Mi smo v naši državi nasproti tej krvavi zastavi Davidove zvezde postavili kljukasti križ, zmagoslavni simbol vere in moči.^rav tako je tudi v tej državi, kjer smo v gosteh, rdeča zastava že zdavnaj premagana, ker se visoko dviga zastava, ki vliva vero in upanje. Nekega dne se bodo evropski narodi morali odločiti, ali pojdejo za Moskvo, ali se hočejo pa zavarovati pred polomom. Nekega dne bo zgodovina našega časa tako pravična tudi nasproti Nemčiji. Nemcu ni do tega, da bi skromno in podlo begal po svetu. On je ustvarjen za to, da se v svoji moči afirmira. Meje se lahko branijo z orožjem, toda proti nevidni klici boljševizma je edino učinkovito vera v narod in njegove voditelje. Dva naroda imata isti ideal in zato se morata vzajemno razumeti. Zato tudi v Italiji vlada popolno razumevanje za čvrsto in tesno sodelovanje z Nemčijo.
Evropski narodi, je dejal Goring, se bodo morali odločiti ali za tiste, ki dvigajo krvavo moskovsko bakljo, ali za tiste, ki hočejo domovino obvarovati propada. V sedanjih težkih časih je povsem naravno, da skuša vsak narod določiti, kdo je njegov prijatelj in kdo mu je sovražnik.
Na koncu je Goring rekel: Vem, da imajo Italijani in Nemci enake ideale in zaradi tega tudi iste sovražnike. Svoje izjave je Goring končal s kratkim očrtom nemškega štiriletnega gospodarskega programa.
Neapelj, 19. januarja. Včeraj je dospel sem j general Goring. Na postaji so pozdravili pruskega ministrskega predsednika zastopniki civilnih in vojaških oblastev in odposlanika fašističnih organizacij iz Neaplja. Ko je g. Goring s svojim avtomobilom krenil izpred postaje pred spomenik maršala Diaza je odredil, da avto počasneje vozi, in je na fašistični način pozdravil spomenik. Ob 13 so g. GSring in njegovi spremljevalci odšli v kraljevsko palačo, kjer mu je priredil kosilo na čast vojvoda Piemontski. Med povabljenci je bil tudi princ Filip Hessenski v uniformi nemškega polkovnika.
Pomen Goringovega obiska
Berlin, 19. jan. o. O razgovorih generala Go-ringa z Mussolinijem poročajo nemški listi, da bo njihov uspeh v tem, da se sklene tudi moralna fronta med Italijo in Nemčijo. Skupni zunanje-po-litični nastop obeh držav mora zdaj dobiti še mo-
ralno podlago. Tako sta Italija in Nemčija korakali v vseh ozirih v isti smeri. Hitlerjeve obtožbe proti Moskvi septembra v Ntirnbergu so naletele v Italiji na ugodna tla. Tudi Italija vidi, da postaja Španija izhodišče za boljševiško revolucijo v Evropi. Za to se ne Italija ne Nemčija ne bosta sprijaznili z mislijo boljševiške republike v Španiji, tudi če za tem strme rdeči oblastniki v Nemčiji.
Združene države Evrope
Rim, 19. jan. Italijanska uradna agencija Stefani objavlja izvleček Mussolinijeve izjave uredniku »Volkischer Beobach terja«. Predsednik italijanske vlade je v nekaj vrstah pojasnil svoje stališče do vseh vprašanj in postavil nekaj novih načel: 1. združene države v Evropi so utopija;
2. boljševizem je nevarnost za zahodno Evropo;
3. demokracije so doživele polom; 4. sporazum i Anglijo je zagotovil za več let mir in miren raz-
voj; 5. ta sporazum ne ^labi, ampak celo ojačuje politično os Rim-Berlin; 6. borba okoli Madrida ne bo izzvala nobenih mednarodnih zapletov; 7. Italija nima teritorialnih zahtev Španiji. Nasprotno, to želi samo Rusija; 8. sovjetska republika v kateremkoli delu Španije, bi bila nevarnost za položaj v tem delu Evrope.
Ugibanje
Pariz, 19. januarja. AA. (Havas) V svojem današnjem pisanju o rimskih razgovorih pruskega ministrskega predsednika Goringa poudarjajo pariški listi zlasti to, da skuša sedanja Mussolinijeva politika obnoviti nekdanji četverni pakt. Razen tega pristavljajo, da bo skušal odgovor na angleško spomenico, o katerem sta se Mussolini in Goring sporazumela, približati Veliko Britanijo Italiji in Nemčiji.
Današnji >Matin< piše med drugim: Pravijo, da sta Nemčija in Italija sklenili staviti razne predloge, ki naj vendar že rešijo zaradi španske državljanske vojske nastala mučna vprašanja. Pravijo tudi, da VelikR Britanija ne bi bila proti načrtu o obnovi četvornega pakta.
»Figaro« objavlja poročilo iz Rima, ki pravi med drugim: Rimski voditelji bi se najbrž sprijaznili z ustanovitvijo koncentracijske vlade v Španiji, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke, razen skupin skrajne levice. Tudi Nemčija bi bila za to, da postane general Franco član nove vlade, vendar pa bi moral dobiti najmanj mesto poveljnika glavnega generalnega štaba. Nemčija in Italija skušata sedaj v prvi vrsti doseči soglasje z Veliko Britanijo. Z italijanske strani trde, da je treba sedaj okrepiti v prvi vrsti sporazum z Londonom, ne da bi pri tem pokvarili zvez z Berlinom. V Rimu mislijo, da bi morala Francija v takih okoliščinah hočeš-nočeš pristopiti k novemu četvornemu paktu, v katerem bi pa igrala podrejeno vlogo.
Obstreljevanje Barcelone
Barcelona, 19. jan. o. Včeraj popoldne je nacionalistična vojna ladja cCanarias« priplula v bližino Barcelone in oddala na obrežje San Beltran okrog 30 strelov. Prihod nacionalistične križarke in obstreljevanje je prišlo čisto nenadno in je izzvalo po mestu velik strah. Ladja pa ni obstreljevala mesta samega, marveč del tovorne obale pod trdnjavo Montjuich. Obalne baterije v trdnjavi so začele na obstreljevanje odgovarjati ter oddale proti križarki kakih 40 strelov, nakar je cCanariasc odplula proti jugu.
Mehika bo podpirala Valencijo
Moksiko, 19. jan. o. Predsednik republike Car-denas je včeraj izjavil časnikarjem, da bo Mehika nadaljevala pošiljanje orožja in streliva v Španijo kljub raznim sporazumom v nevtralnosti. On ne vidi v tem ničesar protizakonitega, če pošilja Mehika svoje lastne izdelke španski vladi, ki jih plača. Pač pa ne bo Mehika dovolila, da bi pod njenim naslovom šlo v Španijo tuje orožje. Kakor je znano, so amerikanski tovarnarji poslali že več tovorov letal in orožja čez mehikansko pristanišče Vera Cruz.
Število tu|lh vojakov v Španiii
London, 19. jan. o. Po poročilih, ki jih imajo na razpolago angleški listi, znaša število tujega vojaštva, če je točno, na španskih bojiščih okrog
72 tisoč. Nad 40 tisoč tujcev se bori za rdečo vlado, okrog 32 tisoč pa na strani generala Franca. Število sovjetskih vojakov ne znaša dosti več, kakor tisoč. To so povečini vojni tehniki, piloti in podobno. Neznano je nRtanČno število francoskih prostovoljcev, ki pa jih bo najbrž kakih 20.000 na rdeči Či strani, ostali se razdele na Angleže, Belgijce, Italijane, Nemce, Jude, Balkance. Na Francovi strani pa je okrog 12 tisoč Nemcev in 20 tisoč Italijanov, ki so prišli v Španijo zadnje čase.
Vesti z bojišč
Salamanca, 19. jan. o. Poročilo nacionalistične vojske pravi, da je bilo na severnih bojiščih nekaj streljanja. Poročilo ne omenja položaja med Madridom. ki za nacionaliste ni ugoden, odkar so rdeči razstrelili del vseučiliške klinike, kjer so bili utaborjeni nacionalisti. Pač pa armada generala Quiepa de Liana prodira na jugu ob obali, pred dvema dnevoma je zavzela mesto Mkrbelo in zaplenila veliko vojnega materijala. To vojsko podpira z morja nacionalistično brodovje. *
Posebni Havasov dopisnik poroča: Operacije na fronti v Andaluziji so se razmahnile v obsegu, ki doslej tam ni bil opaziti. Južna armada koraka proti Malagi. Ta armada napreduje v manjših mo, toriziranih kolonah, ki prodirajo ob obali. Z morja jih podpira nacionalistična mornarica. Tako so te čete napredovale v teh dneh za 30 km in so sedaj samo še 40 km od Malage. Vojna na jugu ima značaj moderne kolonijalne ekspedicije. Vieraj so na-cionalci spet z letali napadli Malago.
Odgovori glede španskih prostovoljcev
Pariz, 18. jan. AA. Havas: Zunanje ministrstvo je snoči objavilo odgovor, ki je bil ob 13 izročen angleškemu veleposlaništvu v Parizu kot odgovor na angleško spomenico z dne 10. januarja. Odgovor najprej ponavlja točke angleške spomenice, nato pravi:
Ko je sestavljala svoje predloge, angleška vlada ni mogla dvomiti, da jih ne bi vlada francoske republike sprejela s simpatijami, ker se zaveda, kako nevarno bi lahko postalo stanje v Evropi, če bi se nadaljevalo sedanje stanje stvari. Poleg tega vam je državni tajnik v zunanjem ministrstvu lahko že ustmeno sporočil pristanek naše vlade. Zato sem srečen, da vam lahko sporočim, da je vlada republike že zahtevala od parlamenta zakonita pooblastila, da lahko prepreči nabiranje prostovoljcev in njihov odhod v Španijo. Vlada je pripravljena te odredbe izvajati brez vsakega odlašanja pod pogojem, da tudi druge države sprejmejo iste obveze, da bi te odredbe bile torej istočasne.
Francoska vlada se torej strinja z angleško vlado, da se naj izdajo prepovedi, ne da bi čakali na izvedbo nadzorstva za pošiljke orožja v Španijo. Toda po dosedanjih izkušnjah je jasno, da gre samo za začasne odredbe, ker vlada še zmeraj meni, da bo moralo priti do uspešnega načrta nadzorstva. Vlada si mora ohraniti torej popolno svobodo, če bi se pojavile težave v vprašanju organizacije mednarodnega sodelovanja, ki naj omogoči uspešno kontrolo.
Berlin, 19. jan. Odgovor francoske vlade na zadnjo angleško spomenico o prostovoljcih, ni presenetil tukajšnjih političnih krogov. Tu izjavljajo, da zbuja pozornost, da sta Pariz in Moskva postavila prostovoljsko vprašanje na prvo mesto. Toda to vprašanje je bilo moči urediti ie avgusta meseca na temelju nemiko-italijanskega predloga. Prav ta.
ko opozarjajo, da ni o drugih, zlasti gospodarskih vprašanjih, ▼ francoskem odgovoru niti besede.
London, 19. jan. Rimski dopisnik »Timesa« pravi, da je rimskega in berlinskega odgovora pričakovati šele čez nekaj dni. Tu prevladuje vtis, da sta Nemčija in Italija pripravljeni pristati na vsako ureditev, ki ji je namen dejanska preprečitev pošiljanja pomoči španskima strankama, kakor hitro se dožene prava rešitev prostovoljskega vprašanja, ki bo ustrezala na vse strani. Po drugi strani, nadaljuje dopisnik, pa Italija in Nemčija čedalje hitreje pošiljata čete in vojni materijal generalu Francu. Iz vsega tega se vseeno da sklepati, da Italija ne bi hotela odgovoriti na britansko noto v prijateljskem duhu.
Nemiri za 13-letnko Lentnove smrti
Mosva, 19. januarja, o. 22. januarja bo vsa Sovjetska Rusija praznovala 13. obletnico Leninove smrti. Po vsej državi bodo velike proslave v znamenju žalosti, da je Rusija izgubila začetnika in voditelja revolucije. Tedaj bodo zaprti vsi uradi, razen policije, vsa zabavišča, kinematografi, gledališča in podobno. Izvršni odbor tretje internacionale je dal vodstvom pokrajinskih, komunističnih strank po vseh državah na svetu podrobna navodila, da za Leninovo obletnico pospešijo komunistično propagando ter na dan smrti organizirajo čim večje in čim burnejše demonstracije po vseh kapitalističnih državah. Odbori so dobili strogo povelje, da se morajo priprave izvršiti v največji tajnosti, tako da bi ne postale pozorne oblasti na to, preden bi prišel dan obletnice.
Nemški škofje v Vatikanu
Pariz, 18. januarja, o. >Echo de Pariš« piše
o	sprejemu nemških kardinalov in škofov pri papežu, da je posvetovanje prelatov z vatikanskimi krogi prvi znak za omiljenje napetega razmerja med katoliško cerkvijo v Nemčiji in hitlerjevsko vlado. Položaj nemških katoličanov se je poslabšal po nfirnberškem narodno-socialističnem shodu, kljub temu, da so nemši škofje večkrat ponudili Hitlerju sporazum na podlagi skupnega protikomunističnega nastopa, ki ga bo podpirala cerkev z vsemi svojimi silami. Škofje so večkrat vzdignili svoj glas in ugovarjali proti preganjanju krščanstva v Nemčiji, ne da bi njihovi protesti kaj zalegli. Potovanje nemških škofov v Rim pa smatrajo kot prvi znak za izboljšanje položaja nemških katoličanov. List poudarja tudi, da je pomembno to, da so nemški škofje prišli v Rim tedaj, ko se tam mudi general Goring, ki je med svojim bivanjem nedvomno prišel v stik tudi z vatikanskimi krogi.
Avstrl|a oživlja nemško propagando
Dunaj, 19. januarja. Avstrijske državne oblasti so dovolile, da se ustanovi v Gradcu »Ostmarki-scher Volksverein«, čigar članstvo 6e zbira iz vr3t velenacionalistov in velenemcev. Zvezna vlada spočetka ni hotela odobriti pravil tega društva, tedaj se je pa društvo pritožilo na visoko sodišče, ki je razsodilo, da pravila društva ne nesprotujejo avstrijski ustavi, šele tedaj je avstrijska zvezna vlada odnehala in dovolila pravila, ki jim je namen razvoj nemškega duhovnega delovanja in razvoj nemškega naroda. Pravila poudarjajo krščansko misel in Boj proti komunizmu. Glavni namen pa je propaganda nemštva na jugu, med Slovenci.
Angleško letalsko zastopstvo je prišlo včeraj v Berlin in bo ogledalo letalske naprave. Angleški letalci bodo gostje nemškega letalskega ministrstva.	v
Proslavo nemške policije je včeraj praznovala vsa Nemčija, zlasti pa Berlin. V Berlinu je velik sprevod vseh oddelkov policije z najmodernejšim orožjem in v nošah, kakršne je policija imtla od Friderika II. do danes.
Požar na angleški letalski matični ladji »Fou-rious« je izbruhnil v luki Devenport. Požar je v zvezi s sabotažnimi dejanji komunističnih delavcev v angleški vojni mornarici.
jahta argentinskega poljedelskega ministra Carcana 6e je potopila ob argentinski obali, vendar so se ljudje, ki so bili na njej rešili.
Strašen potres je bil včeraj v sovjetskem Ka-zakstanu v pokrajini okrog mesta Alma Ata. Zaradi pretrganih zvez še ni natančnih poročil o ogromnem številu žrtev.
Sovjetske bombe *a umetno meglo so našli nn norveški obali južno od Stavangerskega fjorda. Te so docela enake bombam, ki so jih našli na švedski obali. Bombe so v zvezi s skrivnostnimi letali, ki so jih zadnje čase opazili nad Skandinavskim polotokom.
1400 jugoslovanskih turistov je prišlo v Budimpešto, kjer so jih slovesno sprejeli. Ta obisk je v zvezi ' ’ '
Trgovski sporazum s Francovo vlado je konec decembra podpisala angleška vlada tiho in brez besedi. Po tej pogodbi bo Francovi Španiji dobavljala predvsem promog. Zopet nov dokaz za angleško mišljenje o španski državljanski vojni.
Stanje sv. očeta je bilo včeraj nespremenjeuo in se ni bolezen nič poslabšala.
Verska polnoletnost je v Nemčiji določena na 14 let, kakor je razvidno iz neke razsodbe berlinskega 6odišča, ki pravi, da lahko otroci s 14 leti izstopijo iz vere ali jo spremenijo, ne da bi bilo treba za to imeti dovoljenje staršev.
Stavka avtomobilskih delavcev v Ametiki se je
nenadno zapletla, ker so na posredovalne predloge delavci odgovorili, da tovarn za nobeno ceno ne izpraznijo. Tako so se vsi razgovori razbili.
Upor v kaznilnici je izbruhnil v kanadskem mestu Ontario, kjer je 700 kaznencev protestiralo zaradi slabe hrane, potem pa 60 udrli iz celic in napadli čuvaje s palicami in opeko. Morala je nastopiti policija, ki je veliko kaznencev ranila, 150 pa jih je iz ječe ušlo.
Žrtve gorečega vlaka pri Kantonu, kjer se je vnel ekspres so narasle na 77 oseb. Požar je bil podtaknjen, ker je nekdo v dveh vagonih nastavil velike košare celuloidnih okraskov, ki so se vžgali z malim peklenskim strojem.
Stavka arabskih gradbenih delavcev se je pričela v francoskem Maroku na pobudo tamošnje ljudske fronte. Z Arabci pa socialistična vlada ni ravnala tako, kakor s Francozi, marveč je takoj poslala nad stavkujoče mobilno gardo v popolni bojni opremi.
Poslaništvi v Addis Abebi spremenita v konzulate Poljske in Japonska v začetku aprila, to je z novim proračunskim letom.
Predsednik Poljske banke obišče Romunijo v
začetku februarja, romunski prosvetni minister pa pojde v Varšavo koncem februarja.
Okrog 30 stopinj pod ničlo kaže toplomer v srednji Turčiji, kjer je izbruhnila zima, kakršne ne pomnijo že 100 let. Vrh tega divjajo siloviti snežni viharji.
Nemčija da Grčiji posojilo v znesku 4 milijard drahem. Posojilo bo Grčija jx>rabi!a za oboroževanje.
Parizu grozi pomanjkanje mesa, ker so stopilj v stavko delavci v velikih klavnicah. Stavkujoči so zasedli klavnice.
Zaradi pipe je odgodila pot v Ameriko
»Queen Mariy«, ker je zbolelo preveč ladijskih uslužbencev.
Tovariš poljskega revolucionarja Kosciuszke-
ga, neki Buttler, ki se je z njim vred boril proti Rusom, je zapustil ob svoji smrti milijon funtov šterlingov. pod pogojem, da jih razdele njegovim potomcem tedaj, ko bo Poljska samostojna država. Ždaj so začeli j>otomci iskati toda kljub temu. da znaša dediščina četrt milijarde dinarjev, se ne oglasi nihče.
Litvinov je odpotoval v Ženevo na zasedanje Sveta ZN.
Z obvezno vojaško službo v Angliji ne bo nič, ker je včeraj vojni minister Duff Cooper izjavil, da ne misli predložiti takega načrta zbornici.
Nov muzej egiptovskih starin bodo aprila odprli v i/ondonu. V muzeju bodo razstavljene izkopanine iz zadnjih časov.
Španske rudnike živega srebra v Almadeuu
bo rdeča vlada dala v izkoriščanje Franciji, brez ozira nato, da ima jx> pogodbi' pravico Italija do koncesije.
150.000 belgijskih rudarjev stavka in zahteva 45-urni delavnik. Rudarji se ne udajo niti posredovanjem osrednje socialistične strokovne organizacije.
Kruh se je podražil tudi v Holandiji, najbrž zato, ker je Holandija zadnje čase prodala veliko živil Nemčiji.
Poljska trgovska mornarica rase in se je njen obseg v preteklem letu dvignil za 41.7% v trgovski ter 14% v potniških ladjah.
Delno nacionalizacijo vojne industrije je izvedla francoska vlada in so prešle v njeno last naslednja podjetja: letalske tovarne Loire-Nieuport, orožarno Marcel Bloch ter Societete Aeronauticue du Sud.
Boj proti angleškemu oboroževanju nameravajo začeti francoski socialisti, komunisti in del laburistov, torej nekaka angleška ljudska fronta.
Tudi Turčija prizna zasedbo Abesinije s tein,
da bo v kratkem spremenila svoje jioslaništvo v Addis Abebi v konzulat. Tako je včeraj povedal turški poslanik v Rimu italijanskemu zun. ministru.
Maske proti plinom bodo dobili vsi Parižani
in prebivalci pariške okolice. Vojaški obvezniki ter tisti, ki ne plačujejo davkov, jih bodo dobili zastonj.
Smrtno kazen za rop otrok so določile nekatere zvezne državo v USA.
Kulturni sporazum med Italijo in Japonsko
so podpisali včeraj v Tokiu. Predsednik odbora za kulturno izmenjavo je jaj>onski baron Okura, podpredsednik pa italijanski jx>slanit v Tokiu, Auriti.
Načelnik francoskega generalnega štaba, general Gamelin, je nadzoroval francoske garnizije na vzhodu in je imel ob tej priliki govor, v katerem je dejal, da hoče biti Francija močna, zato, da jamči mir in ne da bi svojo moč zlorabljala.
Trgovsko pogodilo z Združenimi državami 1)0
sklenila Poljska in 60 se pogajanja za njo že začela.
Praga, vzor socialnega skrbstva
Izredno uspelo predavanje dr. Petra Zenkla
Ljubljana, 19. januarja.
Sinoči je bilo v veliki Unionski dvorani zanimivo predavanje znanega praškega socialnega delavca ter referenta za socialno skrbstvo občine Praga g. Peter Z e n k 1. Predavanje je doseglo rekorden poset in je gotovo, da v Ljubljani že dolgo časa nismo imeli predavanja, katerega bi poslušalo toliko ljudi. Predavanje je bilo namenjeno v prvi vrsti povabljencem, tako da je ostalo na razpolago le manj vstopnic. Povpraševanje za vstopnicami pa je bilo tolikšno, da se je mestna občina, ki je odličnega kulturnega delavca povabila v Ljubljano, v sporazumu z njim odločila, da se predavanje ponovi in sicer nocoj ob pol sedmih istotako v kino-dvorani Union.
Snočnega predavanja so se udeležili tudi številni odličniki, med njimi pomočnik g. bana dr. Stanko Majcen, divizijski general g. Tonič, brigad-ni general g. Popadič ter vsi vidnejši predstavniki gospodarskih ter kulturnih, posebno pa socialnih organizacij.
Iskreno dobrodošlico je predavatelju izrekel mestni župan dr. Juro Adlešič, ki je predavatelja ob priliki zadnjega obiska Prage osebno povabil v Ljubljano. G. dr. Adlešič je poudaril namen predavanje, ki naj seznani našo javnost z neverjetno obsežnim in z vsemi najmodernejšimi napravami podprto socialno delo mestne občine praške.
Nato je povzel besedo predavatelj g. dr. Peter Zenkl, ki je v poldrugournem predavanju v lepo vezani srbohrvatski besedi nazorno nanizal ogromno delo, ki ga je praška občina izvršila, da bi * njim zmanjšala zlo tistih, ki si sami pomagati ne morejo. Tudi na Češkoslovaškem in posebno v Pragi je še v znatni meri tako, kakor v glavnem pri nas; da namreč veliko sloni na privatni iniciativi. Kljub temu pa sta tako občina kakor država za socialno skrbstvo ogromno žrtvovali. Naložili pa sta denar najplodnejše, kakor se v takih slučajih sploh more naložiti: zgradili sta razne domove sirotišnice, predvsem pa s postavitvijo monumentalnih Masarykovih domov v Pragi.
Daši je bilo predavanje raztegnjeno nad poldrugo uro (s filmom dve uri), je vendar predavatelj mogel podati samo glavne obrise socialnega dela predvsem v Pragi. Pa že ti glavni obrisi so zadostovali, da smo spoznali, kako velikopotezno, sistematično in uspešno se vrši v Pragi socialno delo. Brezposelnosti ne rešujejo z dolgimi polemikami, marveč z ustanavljanjem delavskih kolonij; na sleherni šoli izvajajo propagando za smisel do higijene in za razumevanje pravilnega sožitja z drugimi, manj premožnimi in nemočnimi, širom republike ustanavljajo materinske domove
in razne zavode, v katere vabijo potem otroke ter jih v zavodih 3 do 4 mesece vzgajajo ter navajajo k higijeni, snažnosti ter splošni družabni in umski omiki.
Kot nekako nadaljevanje predavanja je sledil film, ki nam je pokazal posebno Masarykove domove v Pragi. Kar smo prej poslušali v besedi, to smo lahko sedaj gledali na platnu. Šele ob pogledu na vsa veličastna poslopja ter v podrobnosti življenja v te domove dobi človek približen pojem, kaj pomeni taka ustanova za socialno skrbstvo. Vse najdemo v domovih v tako vzornem redu, snagi in premišljeni izvedbi, da mora vsakdo ostrmeti. V filmu srno sledili sprehodu po teh zavodih, obiskali smo v njihovih sobah onemogle in nemočne, neozdravljive bolnike, zapuščene sirote, mimogrede smo si ogledali neverjetno moderne kuhinje in pekarne, kjer obratujejo dnevno za več-tisoč ljudi, dalje n. pr. v perilnico, kjer operejo dnevno okrog 7.000 kosov raznega perila; v drugih prostorih smo zopet opazovali starčke in starke, kako se zbirajo po zavodovih knjižnicah in čitalnicah, dočim zopet v nadaljnih prizorih vidimo, kako si ob nedeljah pregajanjajo čas na balkonih z raznimi družabnimi igrami itd. Kakor ena družina žive številni, pomoči tako potrebni ljudje, pod gostoljubno streho Masarykovih domov, poleg tega pa prejemajo od mestne občine še tedenske denarne podpore. Med najzanimivejše prizore so poleg tehničnih naprav spadale gotovo priprave za otroška razvedrila. Ogromni bazeni, v katerih je racala brezskrbna deca, krasni vodometi, pod katerimi so se valjali kopajoči se fantički, lepe telovadnice, po katerih telovadijo otroci, krasni parki in igrišča, polna razposajene dece — vse to služi smo za zabavo, telesno in umsko vzgojo mladine, ki jo poberejo okrog po predmestjih in po deželi, jo v domovih popolnoma »prevzgojijo« in jo odpošiljajo nazaj. Opazovanja so dognala, da ima nekaj mesečno življenje v zavodih na otroka zelo ugoden vpliv xer je vsak otrok, ki se vrne nazaj na svoj dom, pozneje navadno družinski steber, ki se najbolj briga za urejenost domačih razmer.
Kakor visoka pesem ljubezni do bližnjega, je izzvenelo predavanje odličnega kulturnega delavca. Za svoja izvajanja je žel iskreno priznanje, ki ga je tudi v polnem obsegu zaslužil. V nemali meri pa gre zahvala tudi mestnemu županu dr. Adlešiču, ki je s tem, da je povabil odličnega predavatelja v Ljubljano, na najprimernejši način zainteresiral najširšo javnost za smisel socialnega dela in skrbstva.
Predavanje je imelo naslov :>Praga. mati bednih« ter se — kakor omenjeno — ponovi danes ob pol sedmih v kino-dvorani Union.
Konferenca akademskih oblasti Počitniške zveze v Zagrebu
Zagreb, 18 januarja.
Pred nekaj dnevi so imeli tu konferenco delegati Akademskih oblasti Počitniške zveze iz Bel-grada, Ljubljane in Zagreba. Predsedoval je g. dr.
' Fran Zavrnik, univ. prof. v Zagrebu, Belgrad je zastopal g. Šerif Adjemovič, cand. iur.: Ljubljano gg. Lipovec Vinko. cand. phil, in Sušnik Pavle, »■and. phil., Zagreb gg. Tončič Zdenko, študent šu-niarstva, in Kozjak Josip, cand. tech. Zapisnik je vodil g. Bula Konstantin, stud. E. K. V. Š.
Na konferenci so se obravnavala vsa vprašanja. ki zanimajo akademsko mladino, včlanjeno v Počitniški zvezi. V glavnem se je sklenilo sledeče:
1. Akademske oblasti bodo delale z vsemi sredstvi na to, da svojemu članstvu pridobe čim večje ugodnosti, istočasno bodo skušale znižati članarino tako, da se bodo mogli vpisati tudi najsiro-mašnejši akademiki. Ves denarni pribitek v svojem poslovanju bodo Akademske oblasti PZ porabile za gradnjo akademskih počitniških domov tako ob morju kot v planinah.
2. Akademske oblasti bodo v 1. 1937 organizirale skupna letovišča in sicer: a) planinsko letovališče v Kamniku, Bohinju ali Kranjski gori; b) morsko letovališče v Orebiču, Makarski, Omišu ali Cavtatu; c) letovališče inozemskih akademikov skupno z našimi v enem izmed navedenih mest. Letovališča bodo odprta v mesecu juliju, eventualno tudi v avgustu.
3. Da se doseže zbližanje med akademiki slovanskih kot tudi ostalih narodov, bodo Akademske oblasti posvetile posebno pažnjo izmeni akademikov v letovališčib, kot tudi potom ekskurzij. Ro sedaj vzdržujejo Akademske oblasti s Poljaki in Čehi stike.
4. Da se čim uspešnejše izvedejo osnovna načela PZ ter da imajo člani Akademskih oblasti kar največ prilike in možnosti, da spoznajo razne kraje, ljudi in njihove kulturne razmere, bodo Akademske oblasti organizirale ekskurzije: a) po^ naši državi radi medsebojnega spoznanja in zbližanja, b) v inozemstvo radi spoznanja drugih narodov in njihovih kultur. V ta namen je izdelan poseben načrt.
5. Delo in težnje Akademskih oblasti vodi želja in trud, da akademiki dobe čim večje ugodnosti pri potovanjih doma in v inozemstvu, da sc jim nudi možnost spoznavanja naše domovine, kot tudi tujih dežel, ter da se jim nudi prilika, da svoje počitnice čim lepše in ugodnejše prežive med svojimi tovariši.
6. Akademske oblasti Počitniške zveze, zastopane po svojih delegatih na tej konferenci, so prepričane, da bodo pri svojem delu našle pravilno razumevanje pri svojih akademskih oblastvih, pri merodajnih ministrstvih, kot tudi ostalih odločujočih faktorjih, a v prvi vrsti med akademsko mladino.
Smrtne opekline
Maribor, 18. jan.
Pred nekaj dnevi se je pripetila v Mariboru usodna nesreča, ki je danes zahtevala nadebudno življenje V mariborski bolnišnici je danes umila v cvetu 23 let šivilja Marija Kuralt iz Studencev pri Mariboru. Pokojnic? je bila uslužbena v trgovini Tr-merl na Slomškovem trgu. Pred nekaj dnevi je zjutraj kurila peč v trgovini. Ko je nalagala na ogenj, so šinili plameni iz peoi ter ji zažgali obleko. Sicer so na njene obupne krike takoj prihiteli ljudje, ki so ogenj pogasili, vendar je nesrečnica zadobila hude opekline po telesu. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se je nekaj dni zvijala v neznosnih bolečinah, danes zjutraj pa ie poškodbam podlegla. Plameni so ji opekli tretjino telesa, kar je že smrlnonevarna poškodba, ki jo malokdo prenese Nesrečna smrt je vzbudila globoko sočutje z žrtvijo in njenimi svojci.
Predavanje Karitativne *veze.
Drevi ob 8 predava v unionski verandni dvorani g. dr. Anton Zdešar, C. M. o zelo aktualnem predmetu. »Pravičnost in ljubezen«. Prosimo številne udeležbe!
Vlak razmesaril delavca
Borovnica, 19. jan.
Na znanem velikem borovniškem mostu je prišlo sinoči do tragične nesreče. Ko se je Petrič Jože, delavec pri železnici in oče več nepreskrbljenih otrok, vračal od ljubljanskega vlaka po mostu in prispel do čuvajnice, kjer stanuje, je na nepojasnjen način prišel pod brzovlak, ki vozi ob 9.20 skozi Borovnico v Ljubljano. Vlak je nesrečnega delavca na mestu ubil in njegovo truplo grozno razmesaril. Kako se je nesreča zgodila, doslej še ni znano.
Divjaški nočni napad
Ptuj, 18. januarja.
V	nedeljo, 17. t. m. se je dogodil blizu Polen-šaka žalosten dogodek, ki bo najbrž zahteval življenje mladega moškega. Pred nekaj dnevi je odslužil Anton Kranjc, 25-letni sin posestnika v Po-lenšaku, svoj kadrski rok in se vrnil k svojim staršem. Svojo vrnitev od vojakov je hotel proslaviti v bližnjem vinogradu svojih staršev. Pozval je nekaj svojih prijateljev in znancev in šel z njimi v vinograd. Ko so se proti večeru vračali na svoj dom, so bili dobre volje in med potjo prepevali. Na nekem ovinku pa so se pojavili naenkrat štirje moški, oboroženi z noži in koli, ki so od vseh strani napadli vso družbo in jo začeli obdelavati. Nekateri od vesele družbe so pravočasno zbežali, ostali pa so bili vsi več ali manj težko ranjeni. Najhujše poškodbe je dobil Anton Kranjc in sicer vzbodljaje z nožem v brbot ter s koiom po vsem telesu in ima tudi zlomljeno levo roko. Smrtno nevarno ranjenega Kranjca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo, da ga ohranijo pri življenju. Ostali ranjenci so ostali za enkrat v domači oskrbi. — Ta divjaški napad, ki so ga izvršili še neizsledeni storilci, je povzročil veliko razburjenje med ondotnim prebivalstvom.
10-Ietni deček - žrtev
ogljenih plinov
Maribor, 18. jan.
V	gradu Gallenhofen pri Slovenjgradcu se je pripetila smrtna nesreča na nenavaden način. — Zaradi hudega mraza je zmrznila vodovodna naprava in grajski oskrbnik Lampret jo je skušal otalili z gorečim ogljem, katerega je v pločevinasti posodi zažgal v nekaterih prostorih. Kuril je z ogljem tudi v stranišču, da bi se olalila spla-kovalna naprava. Ker je vedel, da se pri tem razvijajo strupeni plini, je prostore, v katerih je kuril z ogljem, zaklenil. — Opoldne se je vrnil oskrbnikov 10 letni sin Ivan iz šole. Nenadoma so ga pogrešali, po dolgo niso vedeli, kje se nahaja. Nihče ni slutil, da je tant našel skrit ključ od stranišča in da so ga tam omamili plini. Šele ko je šel pogledat oče v ta prostor, če se je zamrznjeni vodovod že otalil, js našel svojega sina že nezavestnega. Bila je zaman vsaka pomoč, tudi zdravnik, katerega so takoj poklicali, ni mogel več obuditi v zastrupljenem fantu življenja.
Delavci za Perzijo
Z ozirom na neštet* vprašanja, ki prihajajo v naše uredništvo glede informacij za Perzijo, prosimo vse, ki se za to zanimajo, naj počakajo, dokler se o stvari ne izreče socialno ministrstvo v Bel-gradn, ki do zdaj še ni dalo pristanka za odhod naših delavcev. Vse potrebne podatke, kje se je trelm zglasiti in drugo, bo dal izseljenski referent kraljevske banske uprave in jih bomo objavili takoj, ko se to vprašanje v načelu razčisti. Verjetno bo to še ta teden.
Rudarji v Stanovskem zopet stavkajo
Maribor, 19. januarja.
Premogokop Stanovsko pri Poljčanah je dosegel lansko leto svojevrsten rekord — v Strajkih. Gotovo niso v nobenem rudarskem podjetju rudarji tolikokrat stavkali, kakor v Stanovskem. Vzrok vseh štrajkov je bilo neredno izplačevanje mezd, ki je tudi sedaj povzročilo. Ha so dane« rudarji ustavili delo. Podjetje jim jpsvoječasno obljubilo, da bo izplačalo mezde do 15.januarjn. Ostalo pa je samo pri obljubi in rudarji še do danes niso prejeli ničesar. Ni jim preostalo drugega, kakor stavka, s katero skušajo 6edaj podjetje prisiliti, da drži svojo obljubo. V Stanovskem d«fa okrog 100 rudarjev, ki so doma večinoma iz pfoljčanake okolice.
Smrt na vasovanju
Maribor, 18. januarja.
Iz Ormoža nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v Podgorcih. Fantje, ki so vasovali, so se opili. V pijanosti se je izcimil prepir in pretep, ki se je končal s smrtjo pas. sina Franca Sla-marška. V rokah vinjenih fantov 80 se pojavili noži in Slamaršek je dobil smrtno rano, kateri je kmalu podlegel. Sumijo, da ga je zabodel neki Franc Krajnc iz Lasigovcev. Oblasti so odredile preiskavo.
Filmi,
ki jih velja videti ali ne videti
Polletje na srednjih šolah
Ljubljana, 18. januarja.
Božične počitnice so minile, prazno mesto, zavito v čar praznikov, se je spet napolnilo z di-jašlvom, ki živahno hiti po ulicah v šolo in domov. Počitnice so se zdele nekaterim prekratke, to je dijakom, ki niso mogli dočakali toli zaželenega snega; staršem so se zdele morda predolge, ker kar celih 18 dni doma ni bilo miru. Da so bile mogoče v resnici predolge, ugotovijo profesorji takoj po počitnicah pri pouku, kar se je delalo pred prazniki, je vzela reka pozabljenja. Ni več mogoče dobiti stika s predelano snovjo. Izhod je vedno kompromisen: učitelj mora odnehati s strogostjo. Da je bilo le preveč odmora, bodo dijaki kmalu sami ugotovili: do prvega polletja je pd počitnicah namreč le pičlih 20 dni, kjer ne bo mogoče dovolj izprašati ali popraviti prejšnjih slabili ocen, bo ostala dvojka v dijaški knjižici. Lansko leto je ministrstvo samo uvidelo, da to nikamor ne vodi — praznujemo katoliški in pravoslavni božič — ter je določilo za počitnice ponavljanje najrazličnejše snovi iz vseh predmetov. Vestni učenci to itak sami vedno delajo, a oni tudi v šoli sproti shajajo, nevestnim pa niti takšne naloge ne pomagajo. Mnogo se pozabi v 18 dnevih, posebno stvari, ki jih človek ne ljubi. Treba je znova razlagali, čas hiti, ocene se določajo za semester, ki bo 1. februarja. Bilo je že nekaj konferenc, ki niso najboljše izpadle po uspehu, niti po disciplini. Govorilnice po gimnazijah se polnijo, starši prihajajo po podatke o uspehu sinčka ali hčerke, s poslednjimi pojasnili jim skušajo priti na pomoč, ki bo v marsikaterem primeru že prepozna. Hudo je to dopovedovati: ko teče voda v grlo, j e pozno priti po informacije. Če se bo z novozapadlim snegom odprla smučarska sezona, bo uspeh tega polletja precej slab. To bo za dijaka in starše poslednji opomin ob dvanajsti uri, da učencu pomagajo sami ali s pomočjo inštruktorja, ki jih je danes prav lahko mogoče dobili.
Uspeh preteklega leta
Ob tej priliki si predočimo zanimivosti iz statističnega pregleda uspeha po gimnazijah v Jugoslaviji v juniju šol. leta 1035-?56. Pregled je objavila zadnja številka Profesorskega Glasnika in bo javnost zelo zanimal. Izpod 50% je izdelalo di-jaštvo 11 popolnih mešanih realnih gimnazij, ki so po večini vse iz Črne gore in Stare Srbije. Vzrok: dijaštvo se bavi s komunizmom, tudi je mnogo mladih suplentov iz severnih krajev, ki so prekinili z »domačimi razmerami', ki so vladale na gimnazijah v prejšnjih časih. Tudi popolne moške realne gimnazije izkazujejo slab uspeh (6), vse iz Severne Srbije.
Ženske gimnazi je so neprimerno boljše: vse z uspehom nad 50%. klasične gimnazije imajo vse celo od 60 do 70% uspeha, realka nad 50%. Od nepopolnih gimnazij tega ni doseglo 9, vse iz S r b i j e. S a m o u p r a v n e in privatne gimnazije s pravico javnosti imajo 60—87% uspeha. Vsekakor zanimivo! Znano pa je tudi, kako so
učencev, 65 (44) učiteljev. Razlika približno 50, a 20 manj učiteljev in večji razredi (!). V splošnem imajo srbske gimnazije dovolj, če ne preveč učiteljev, pa vendar povprečno takp slab uspeh! Pa ne da bi kdo rekel, da je temu kriva vojna, ki je vse opustošila.
Ker v prvem semestru navadno pade še več učencev kot v drugem, se iz navedenega da sklepali približen sedanji uspeh.
»Valovi ljubezni« (Kino Matica). Naslov bi dal slutiti, da bomo gledali običajno več ali manj osladno ljubavno zgodbo po znanih vzorih. Pa ni tako. Film je umetnina. Kraj dejanja je Frizija, zemlja, oh katero buta morje, in so si jo ljudje ohranili le s trdo borbo. Z nasipi so celo ukradli plodno zemljo morju. V tem okviru se bijeta konservativnost kmetov in ob njej zavist s podjetnostjo, ži-lavostjo dalekovidnih med njimi. Zmaga nezlomljiva volja, zgradi se nov trden nasip, ker starega izpodjeda voda. Toda zavist iz osebnih nagibov podira stavbo, čeprav so iztrgali morju veliko nove plodne zemlje. Ko privihra še neurje m voda podira stari nasip, žrtvuje najpožrtvovalnejši med njimi valovom svoj dom, da reši vso vas. Toda voda je nenasitna, požre tudi njega ia njegovo ženo, zaradi katere nevoščljivec naščuva nadenj skoro vso vas.
Film odlikuje stroga naravnost in vernost. Zemlja diha iz njega, trd boj zanjo ter borba med naprednimi in naščuvanimi zakrknjenci. Igra vseh je prepričljiva in odgovarjajoča. Tudi slika je dovršena, sklada se z dejanjem, okoljem, igro,Ne samo to, tudi folklorno je film lep, vaško življenje ni karikirano, pač pa tako neprisiljeno, da ga zlepa nismo videli takega v filmu. L eno izjemo naslopajo v filmu sami neznani obrazi, pa igralci velikih kvalitet. Svojevrsten užitek je gledati film brez oguljene navlake, obrabljenih trikov in narejenih figur in brez priučenih manir. Toliko toplote že zlepa ni zavelo iz platna, kakor ob tem. Film zasluži mnogo obiska.
Pota našega tujskega prometa
ljevini, najslabša je v Beranih z 32%), dve ženski (Rusko-srbska in na Sušaku), privatna v Zagrebu, škofovska v Splitu in klasična v Št. Vidu, vse okrog in nad 80%.
Zanimivo je nadalje primerjati statistiko oddelkov, učencev in učnih moči. Naj-večjl zavod v kraljevini je II. drž. real. gimnazija v Ljubljani: 38 odd., 1606 učencev, 75 učiteljev. A vzemimo nekaj kričečih primerov: Kragujevac 1 (Ljubljana, klasična): 32 (24) odd., 1310 (1253)
Ljubljana, 19. januarja.
Kakor je poročal že včerajšnji »Slovenski dom«, je zasedal včeraj banovinski turistični svet, ki ga je ob deveti uri otvoril ban g. dr. Marko Natlačen z govorom, katerega smo že objavili. Po govoru g. bana je dobil besedo načelnik oddelka za trgovino in industrijo pri kr. banski upravi dravske banovine g. dr. Rudolf Marn, ki je podal pregled stanja, v katerem • se nahaja pri nas tujski promet. Navedel je statistične podatke o obisku v zadnjih letih ter opisal razvoj tujskega prometa.
Tujski promet so lani zelo ovirale vremenske neprilike v zimski sezoni. Največja ovira našega tujskega prometa pa je neugodna turistična politika inozemstva, tako n. pr. Nemčije. Pa tudi domačih ovir je izredno mnogo, med njimi tudi mnogo nedostatkov v tujskem prometu. Propaganda je bila lani zelo intenzivna, posebno za privabitev Angležev. Propagandni materija! brez časopisnih oglasov v naši banovini je veljal po podatkih banske uprave nad 400.000 din, od katerih odpadejo na obe zvezi tri četrtine. Odobreni proračun banske uprave za pospeševanje tujskega prometa pa je znašal lani 458.000 din. Najbolj plodonosno je bila naložena podpora tujskopro-metnima zvezama v Ljubljani in Mariboru, vsaki po 50.000 din. Nato je naštel vse važnejše akcije banske uprave v lanskem letu in razvil program za lelo 1937. Sledila je debata, v kateri so bili podani predlogi za izboljšanje tujskega prometa. V razpravi so sodelovali mariborski podžupan, ki je poudarjal potrebo po nujni modernizaciji ceste Št. lij—Maribor. Ta dela. za katera so že izvršene licitacije, a se še delo ni začelo, bi se morala čim-preje začeti. Nadalje so posegli v razpravo gg. dr. Debevec, Anton Stergar, Pečar, Šubic. dr. Gros, Loos, dr. Pretnar ter končno ing. Skaberne, načelnik gradbenega oddelka kr. banske uprave, ki je dajal nekatera pojasnila.
Nalo je poročal o snovanju krajevnih turističnih odborov upravitelj zdravilišča Rogaška Slatina g. Ivan Gračner.
Z ozirom na važno vprašanje ali je uvesti decentralizacijo ali centralizacijo v delo za pospeševanje našega tujskega prometa, je 'treba presojati tudi uredbo o pospeševanju tujskega prometa, ki jo je izdalo trgovinsko ministrstvo. Ta uredba upošteva načelo samouprave le v majhni meri, načelo decentralizacije je le delno upoštevano. zasebna iniciativa pa je več ali manj potisnjena ob stran. Ker preide delo za pospeševanje tujskega prometa na nove krajevne odbore, se je pri izvedbi tega bati zastoja v pospeševanju turizma.
Banska uprava je sestavila osnutek pravilnika
o	sestavi in delovanju krajevnih turističnih odborov, o katerem pa so bili interesenti mnenja, da je za razmere v naši banovini nesprejemljiv. Po
mnenju referenta naj bi se uredba o pospeševanju turizma postavila na drugo načelno podlago in bi naj vsebovala samo nekatera glavna določila, vso drugo pa bi prepuščala banu. Izdala naj bi se torej le okvirna pooblastilna naredba. Ker pa ministrstvo vztraja na svojem stališču in je že izdalo pravilnik o proglasitvi turističnih mest, o načinu plačevanja in razdelitvi tako na bivanje tujcev, se mora računati s tem stanjem.
Tudi po tem referatu se je razvila obširna razprava, v kateri so bile iznesene dobre in slabe strani delovanja krajevnih turističnih odborov. Po zaključku razprave je prevzel vodstvo seje pod-ban g/ dr. Stanko Majcen, ker je bil ban dr. Natlačen zadržan.
* Sledil je obširen referat o stanju našega gostinstva in gostinskega strokovnega šolstva. Rele-riral je predsednik Zveze gostilničarskih združenj g. Ciril Majcen. Tudi o tem referatu se je razvila obširna razprava.
Nato je podal pregledno poročilo o našem zimskem športu poslovodeči podpredsednik Zimskošportne zveze g. dr. Ciril^ Pavlin, ki je najprej poudaril starost našega smučanja, ki se je razvilo na Blokah popolnoma samoniklo, nakar je opozoril na vso pomembnost tega športa, ki je danes najpopularnejši in dovaja največ tujcev. Zato pa je treba podpirati tudi vse potrebe tega športa. V preglednem poročilu je nanizal najvažnejSe probleme zimskega športa in povezal zahteve v 8 točkah ter pregledal, da skušamo zahteve, izražene v teh točkah, čimpreje realizirati, če hočemo od zimskega športa res kaj imeti.
Sledile so volitve. V poslovni odbor sveta so bili izvoljeni gg.: Gračner Ivan kot zastopnik zdravilišč; Majcen Ciril kot zastopnik gostinstva; ; dr. Stele Franc kot zastopnik tujskoprometnega j sveta v Ljubljani; Šubic fvan kol zastopnik tujsko-j prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru; dr. Pav-! lin Ciril kot zastopnik Zimsko-športne zveze in Avtokluba: dr. Pretnar Josip kot zastopnik planinstva; dalje po en zastopnik železniške direkcije in poštne direkcije; ravnatelja tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru dr. Žižek Ciril in Loos Josip.
Za računske preglednike so bili izvoljeni gg.: dr. Hubert Souvan, drž. pravobranilec v p.; ing. Ivan Bartl, predsednik Touring-kluba, podružnice v Ljubljani; Ante Gnidovec, predsednik Ljubljanske smučarske podzveze in rač. inšpektor.
Nato so podali posamezni svetniki samostojne predloge, v katerih so obsegane številne zahteve
nujno potrebnih ukrepih in napravah, ki so v zvozi z napredkom tujskega prometa širom Slovenije. Ko je bila lista govornikov izčrpana, se je podban g. dr. Majcen zahvalil vsem svetnikom za sodelovanje ter jim zatrdil, da bo banska uprava storila vse, kar je v njeni moči, cla čimbolj pospeši naš tujski promet.
Kulturni koledar
Apih Josip
19. januarja 1011 je umrl v Celovcu zgodovinar Apih Josip Rodil se j« 16 marca 1853 v Zapužah med Radovljico in Begunjami na Gorenjskem. — Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Univerzo na Dunaju kjer je v novembru 1876. napravil izpit iz zgodovine za vso gimnazijo. Lela 1877 je dobil službo v Novem Jičimu na Moravskem, leta 1892 pa na učiteljišču v Celovcu. — Svoje prve napore znanstvene sestavke je Apih priobčeval v Letopisu Slovenske Matice in Ljubljanskem Zvonu tako: Zidovstvo, Plemstvo in narodni razvoj (LZ 1887) itd. — Leta 1888 pa je izdal obsežno delo v Založbi Slovenske Matice: »Slovenci in 1848 leto« v katerem dokazuje, da so se Slovenci šele takrat začeli narodno prebujati. — Zgodovino Kranjske v začetku 19. stoletja je opisal v sestavku »Deželni stanovi Krarijske od 1818—47« (Letopis Matice Slovenske 1890). Leta 1894 pa je napisal v Izvest u muzejskega društva za Kranjsko: K obilni politiki 18. veka. Poleg priložnostne knjige Naš cesar je Apih napisal več razprav, ki so bile posvečene zgodovini slovenskega šolstva: Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, (Letopis Slov. Matice 1894 in 95.) in »Die Tlieresianisch - josefinische Schul-reforni in Kamten.« - Apih si je pridobil mnogo zaslug tudi kot učitelj in vnet odbornik Družbe sv Mohorja — Svoje znanstvene nazore je pisal tako poljudno, da ga je lahko bral in razumel vsak preprost človek.
Praktičen pouk gospodinjstva
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 19. jan.: Kanul, kralj.
Jutri, 20. jan.: Fabijan in Bošt.
Nočno slutim imajo lekarn«: dr. Piccoli, Tyr-Seva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
•
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
Kino Union: Veronika.
Kino Sloga: Rose Marie.
Kino Matica: Valovi ljubezni.
UP''« ■ ? aiTEi
EcanE
Veseloigra polna vedrega humorja
Veronika
Po oderslcem komadu ,,Wlen auoverkault!"
Hans MoBer. Theo	Oretl	melmer
Predstava ob 1915 odpada radi pradaranl« Or. P. Zankla
TEI.
27-30
SLOGA
Samo Se danes se lahko naslalate ob priletni .»X	’,)glasDi in očarljivem peiju v Slageroporetl
Rose Marie
Jeanatt« Mac Uonald — Nelson £ddy
TEI.
21-24
MATICA
Pretresljiv dim po romanu T. Stovena ..Bchlmmelrener"
Valovi ljubezni
MA.RIANNB ilOPPE, rti AT HI Aa W1EMANN
0\#jdj£cuwi oo IG., 19.1*in 21.15ajlaI*—
Ljubljana, 19. januarja.
V	učnem načrtu za dekliške meščanske sole je tudi pouk gospodinjstvu, ki se sicer teoretično že več let poučuj«, vendar pa nima pravega pomena, če se ne poučuje tudi praktično. Ravnateljstvo I. dekliške meščanske šole si je že mnogo let prizadevalo, da bi se uvedel na tej šoli tudi praktičen pouk gospodinjstva in prizadeval se je prav tako upravni odbor meščanskih šol, vendar pa so všep rošnje na mestno upravo, da bi prispevala primerno vsoto za potrebni inventar, naletele na magistratu na gluha ušesa. Že nekaj let so se sicer postavljale v mestni proračun postavke za ta inventar, toda vselej so jib porabili v druge svrhe, vprašanje uvedbe praktičnega gospodinjskega pouka pa je ostalo na mrtvi točki.
Šele sedanja mestna uprava je uvidela važnost tega vprašanja in je na odločbo župana dr. Adle-šiča končno uredila tudi to vprašanje. Tako je I. dekliška meščanska šola v Ljubljani dobila ves potreben irventar in si uredila primeren prostor za kuhinjo in čistilnico, kjer se učenke zadnjih letnikov urijo v praktičnem gospodinjstvu. Ta poduk, ki ga vodi strokovna učiteljica gospa Golina-jej-jova, je v popoldanskih urah, obiskujejo ga učenke zadnjih dveh letnikov v manjših skupinah po določenem vrstnem redu. Za živila, ki so po trebna, prisjievajo učenke same, vendar f>a ta prispevek nikoli ne presega 3 Din za osebo. Ko Je obiskal to mlado kuhinjo Vaš dopisuik, je znašal ta prispevek le 1.75 Din. Kar učenke skuhajo, tudi same použijejo in imajo v tem tudi svojo večerjo. Kuhinja je lična, lepo opremljena, ima prvovrstno kuhinjsko posodo in jedilni pribor, omare, mize in še posebno plinsko peč. Pri obedu se učenko učo tudi serviranja in nato pravilnega čiščenja. Dekleta imajo s tem praktičnim podukom gospodinjstva izredno veselje, kar je gotovo razveseljivo, saj se s tem mladim dekletom že v Šolskih letih vceplja ljubezen do pravega ženskega poklica, do resnega gospodinjstva, ne pa do poklicev v uradih, tovarnah itd., zlasti še zdaj, ko je učenka meščanskih šol otežkočen dostop na učiteljišča in gimnazijo.
Dobrih in pridnih gospodinj pa vedno primanjkuje.
Jedilniki so preračunani na jedi, ki jih zmorejo širši meščanski sloji. To je j>ametno, kajti le tako bo ta jx>duk dosegel svoj pravi namen. Mnoga današnja dekleta, še bolj pa dekleta prejšnjih generacij, niso imela pojma o praktičnem gospodinjstvu. kar je v mladih zakonih često privedlo do nesoglasij. Polaga se tudi skrb na to, da so jedila zdrava, in če tudi preprosta, tečna in hranljiva. Večkrat smo imeli priliko videti razne gosjiodinj-ske tečaje po deželi. Toda kaj so se na teh tečajih kenička dekleta naučila. Nekaj specialitet, pečenja raznih potic in tort, dobrega kruha pa ne in tudi ne jedil za vsakdanje življenje. Ali pametneje, učiti dekleta takih, sicer preprostih, pa dobro prirejenih jedi za vsakdanje življenje, ki so gotovo mnogo bolj zdrava in hranljiva. Dobro je, če se za bolniško jiostrežbo ali za j>osebne prilike naučer dekleta pripravljati tudi boljših jedi, v glnvuem pa mora biti le skrb položena v učenje priprave tistih jedi, ki za prehrano širših slojev največ pridejo v poštev. V tem oziru izvršuje l. dekliška meščanska šola važno nalogo.
Prihodnje leto namerava ravnateljstvo iste šole uvesti še posebej gospodinjski poduk za absolventke meščanske šole, ki se niso posvetile drugim poklicem. Tu se bodo učile še drugih panog gospodinjstva, zlasti šivanja, pranja, likanja itd.
Enak gospodinjski poduk', kot na 1. dekliški meščanski soli, je predviden tudi na II. dekliški meščanski šoli za Bežigradom, dalje v Mostah in na Viču. Doslej pa se že podučnje praktično gospodinjstvo na nekaterih meščanskih šolah zunaj Ljubljano, tako v Št. Vidu, na Jesenicah in drugod. Želeti bi bilo. da bi se tak poduk razširil po vsej deželi, da se tako dvigne življenjski standard našega ljudstva.
S tem, da je sedanja mestna uprava tudi tej ustanovi dala življenje (po dolgih letih borbe in prizadevanja), si je gotovo pridobila eno novih in važnih zaslug več v svojem uspešnem občinskem gosj>odarfitvu.
Od tu in tam
Nova trenja v našem športu
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba pokojnega g. Ivana Dachsa, dolgoletnega člana in člana uprave združenja. Pogreb bo jutri dne 20. t. m. ob 4 popoldne, Prule št. 23. — Uprava.
Svoja najnovejša dela bodo čitali na jutrišnjem literarnem večeru pisatelji dr. Bogomir Magajna, Jože Kranjc, Ludvik Mrzel in Tone Seliškar. Večer se vrši ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 5, 4, 3 in 2 Din.
XII- poljudno-znanstvono predavanje Prirodoslovnega društva. Predaval bo g. J. Olujič, O. F. M. t Primeru razvoja živalskih vrst v dalmatinskem terclaru. Predavanje bo v torek, dne 10. januarja ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta univerze (pritličje, glavni vhod Kongresni trg). Vstopnina 4 in 2 Din.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih
Torek, 19. jan.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Korajža velja«.)
Sreda, 20. jan.: »Atentat*. Red Sreda.
Četrtek, 2L jan.: »Dež in vihart. Red B.
Petek, 22. jan.: Ob 15. uri »Kralj z neba«. Dijaška predstava. Znižane cene od 14 Din navzdol. Izven.	.
2.	L m. bodo odigrali v drami za Red Sreda Sominovo igro >Atentat«, ki predstavlja izredno zanimivo jisihološko dramo med zakonskim parom, čigar en član je izvršil zločin. Akterja edinib vlog sta ga, M. Danilova in g. Levar. Najieto dejanje razkriva postopoma vse faze storjenega dejanja z najrazličnejšimi psihološkimi odtenki in priklepa gledalčevo zanimanje od začetka do konca. Igro je'zrežiral g. M. Skrbinšek.
OPEKA
Začetek ob osmih
Torek, 19. jan.: Zaprto.
Sreda, 20. jan.: Hovauščina*. Red A.
Četrtek, 21. jan.: »Cavalleria rusticana,. »Glumači*:. Red Četrtek Petek, 22. jan.: »Navihanka«-, opereta. Premierski abonma.
Mariborsko gledališče
Torek, 19. januarja ob 20: »Visokost pleše«.
Red A.
Sreda, 20. januarja: Zaprto.
Četrtek, 21. jan. ob 20: »Kadar se utrga oblak«. Red B.
Premiera Nušičeve komedije *Drc, bo to soboto. To delo zavzema med Nušičevimi eno prvih mest ter bo gotovo všeč vsem ljubiteljem dobre satire in vedrega smeha. Komedija je jx>lna domislekov in komičirh zapetljajev. Režija je Kovičeva.
V	vodilni vlogi 2ivotc Cvijoviča nastopi Danilo Gorinšek.
Občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze koncem lanskega Leta, ki naj bi izmiril vsa nn-sprotstva med tako zvano vlado in opozicijo, se je končal, kakor je znano, s popolnim neuspehom. 2e tedaj so zagrebški klubi izjavili, da s tem niso zadovoljni in da bodo sklicali posobno konferenco članov Zagrebške nogometne podzveze, kjer bodo zavzeli svojo stališče napram J. N. Z.
Ta konferenca se je vršila v nedeljo, kjer je leader ojx>zicije g. Berger pojasnil zbranim delegatom današnje stališče JNP. Podčrtal je dejstvo, da izinod 10 klubov, ki igrajo v ligi, 7 klubov ni zadovoljno z današnjo upravo, da je bil poizkus skleniti kompromis brezuspešen, da še poslednji dogodki naravnost silijo, da se današnja uprava izpremeni in da je končno že čas, da pride do razmer, ki se bodo vsaj mojjle prenašati. Stališče uprave, ki vea čas favorizira en sam belgrajski klub je neopravičljivo in nekorektnosti take, da jih ni mogoče več prenašati. Treba je gledati, da se te razmere popravijo v okviru današnje uprave, če pa to ni mogoče, ni drugega izhoda, kot da se osnuje novo samostojno vrhovno instanco.
V	uodeljo pa je bilo na tej konferenci tudi prvič omenjeno, da je treba stopiti v stike tudi z ljubljanskimi klubi, ki teže bolj na Zagreb kot pa na Belgrad. Govornik je še poudaril, aa Zagreb ni imel nikoli nič proti Ljubljani. Ne zagovarjamo današnje uprave, poudarjamo pa, da je bil ravno Zagreb ob ustanovitvi SK Ljubljane oni, ki je SK Ljubljani zanikal pravico, da igra v ligi nem prvenstvu in da je isti govornik še na zadnjem občnem zboru J. N. Z. trdil, da je po pravilih izključeno, da bi mogla SK Ljubljana igrati v državnem
prvenstvu. Tega udaren ne bomo lahko pozabili. Če je govornik izpremenil iskreno svoje mišljenje, bo pa itak pokazala šele bodočnost. Sicer pa stojim ona stališču za čim tesnejšimi stiki z zagrebškimi klubi seveda s popolno enakopravnostjo.
Na konferenci je bila dalje sprejela resolucija, v kateri vsi zbrani delegati Z. N. P. poginoma odobravajo delo zagrebških delegatov na glavni skuj»ščini J. N. Z. Dalje, da naj započeto akcijo v smeri razčiščenja teh razmer nadaljujejo v zvezi z ostalimi klubi, ali pa tudi popolnoma samostojno. Končno so delegati tudi izjavili, da so )>ripravljeni r« It' vse prsledice, ki bi nastale v tem boju zn f,vštenje in moralo in da so pripravljeni osnovali samostojno športno edinico, če bi ne bilo drugega izhoda.
Na drugi strani pa je imela svoj redni občni . zbor tudi beletraiska Jugoslavija, ki prav tako obsoja današnji sistem v upravi J. N. Z. in mu izraža popolno nezaupanje. Tudi Jugoslavija kliče na i• vsi- klube in športnike, ki naj se skupno s bore pioti današnjemu režimu v J. N. Z. in za popolno reorganizacijo jugoslovanskega nogometa.
Tudi v tej panogi športnega udejstvovanja je prišlo ob znanem občnem zboru do velikih nesoglasij. Klubi, ki so zapustili glavno skupščino, so osnovali nofebno ^prijateljsko zajednico«. ki pa je v svoji -esoluciji izjavila, da je za lojalno sodelovanje z današnjo upravo. S strani opozicijonalnih delegatov je bil stavljen predlog, naj' se umaknejo na obeh straneh oni, ki so se doslej najbolj izpostavljali v borbi.
cCarsko poveljec so ukradli neznani zlikovci iz zbirke Zgodovinskega društva v Soniboni. Zgodovinsko društvo gn je 1702. odkupilo za 600 dukatov. »Carsko povelje* jo listina na pergamentu, ki jo je izdal avstroogrski cesar Leopold I. 1702, ob priliki vspostavitve bačke oblasti. To dragoceno listino cenijo na pol milijona dinarjev.
Na 14. rednem kongresu .Strokovnega združenja strojevodij dri. železnic kraljevino Jugoslavije, ki je bii 9. maja 1. 1. v Splitu, je odbor obvestil svoje člane, da je bolgarski kralj Boris ob priliki svojega zadnjega bivanja v Jugoslaviji pokazal veliko razumevanje za železničarski 6tan. povsem po za posel strojevodij ter je na progi Belgrad-Niš sam vozil lokomotivo dvorskega vlaka. Radi tega je Združenje strojevodij izvolilo kralja Borisa za častuega člana svojega Združenja ter je sedaj od njega dobilo obvestilo, da je častno članstvo tudi sprejel.
Predstavniki naših zavarovalnih družb so te
dni imeli v Belgradu sestanek, na katerem so razpravljali o jx>ložaju, ki je v zavarovalstvu nastal po objavi nove uredbe o jugoslovanskem Feniksu. Vse domače zavarovalne družbe so se izrekle proti ohjavljeni uredbi ter poudarile, da ta uredba pomeni nevarnost, Ici v bodočo preti zavarovalstvu.
Na hajduka Maričeviča in Miloja Ignjatijeviča ter nekega Komnemiviča j« sinoči naletela orožniška palrola. Ob tej priliki je nastala med hajduki in orozništvom pravcata bitka, v kateri je bil hajduk Maričevič ubit, Ignatijevič pa se je težko ranjen udal.
Prihodnje dni bo v Novem Sadu pred sodiščem kazenska razprava proti dvoma zdravnikoma dr. IJzelcu in dr. Kolestiikovu ir, Belgrada, ki sta izvršila operacijo pomlajevanja nad nekim starini uglednim belgrajskim gospodom in pri tem porabili nekega brezjjoselnega delavca. Delavcu so ta krat plačali 3000 dinarjev, vendar pa se je pozneje delavec premislil in naznanil zadevo sodišču, češ, da je bil pri v»em tem prevaran, ker so mu zagotavljali, da je operacija čisto nedolžna in brez vsake nevarnosti. V resnici pa je bila ta operacija zanj težka in ne brez hujših posledic. Zn razpravo vlada v Novem Sadu, veliko zanimanje.
15-letno deklico si j« ukradel starejši mož. ki se je sprl s svojo ženo, s k; ro je živel 13 let. To je trgovec Aleksa Dragln v Novem Sadu. Istočasno, aM pa že prej se je zaljubil v 15-letno dekle in jo hotel za ženo. Njeni stariši pa o takem zakonu niso hotoli nič slišati. Trgovec je vprašnje enostavno rešil, ukradel je deklico ip jo odpeljal na svoj dom. Da hi mu je spot ne vzeli, se jo doma zabarikadiral. Poseči so morale oblasti, ki so dekle osvobodile.
Mraz zadnjih dni je ustvaril tudi na Donavi debel led. Zaradi tega so morali vos rečni promet ustaviti. Tembolj, ker je v poslednjem času voda še vedno upadala in se tako splitvila, da je bila tudi zaradi tega plovba nevarna in tvegana. Donava je zamrznila prav do Dunaja.
Blizu Virovitire biva večja sknpina ciganov, ki so sicer s prebivalstvom v mirnih odnosih, ven-dnr pa se ne morejo priučiti temu, da ne bi v tujih gozdovih sekali drv. No samo to- pokončujejo tudi mlada drevesca. Pred dnevi je gozdni čuvaj zalotil cigana, ki je ravno sekaj mlado drevo. Ker opo zorilo ni zaleglo, ga je hotel čuvaj s silo odgnati iz gozda. Toda cigan so ni da) kar tako odpraviti, na je zgrabil za svojo sekiro in ž njo skočil nad čuvaja. Ta ga je prehitel in sprožil puško. Strel je zadel cigana v prsa, da je obležal mrtev.
Pol milijona dinarjev posojila je odobrilo finančno ministrstvo osiješkemu gledališču za popravila in prenovitev. Posojilo bo izplačala Državna Hipotekarna banka. Gledališče ga bo moralo
I	vrniti v dveh letih in pol.
\ .m
Brez posebnega obvestila
Zapustila nas ie za vedno naša nadvse ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična
Ivanka Adlešič
previdena s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb blagopokojne se bo vršil v sredo, dne 20. januarja 1937., ob % 3. uri popoldne iz Aleksandrove ceste štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 18. januarja 1937.
Dr. Juro Adlešič
in ostalo sorodstvo.
Mussolini - »najmiajši junak italijanskega letalstva"
Dane3 teden je italijanski predsednik vlade Mussolini napravil na letališču Littoria pred strokovno komisijo vojaški pilotski izpit. Za te izpite je v Italiji predpisano, da mora kandidat najprej zleteti v višino 3500 m. Tako je zletel, kakor pravijo italijanska poročila tudi Mussolini, v brezhibnem letu, napravil s svojim letalom predpisano osmico, nato pa odlično pristal. Bilo je Ičpo, čeprav nekoliko hladno zimsko popoldne. Pravo vreme za letalca! Z veliko vztrajnostjo se je Mussolini pripravljal za ta 6voj izpit. Žadnje tedne je neprestano letal z vsemi mogočimi tipi letal ter je bil v tem času kakih 30 ur v zraku. Posebno rad se je z letalom podajal na novo Mussolinijevo letališče v Forli. Letel ie tudi na veliko parado italijanskih ladij v Neapiu, pa tudi na oddih v Rocca delle Caminate. Mussolini ima edini od vseh predsednikov vlade oba letalska izpita, civilni in vojaški.
Prve skomine po leteiru
Časopisi takole f>oročajo o Mussoliniju kot letalcu: Benito . Mussolini je eden najstarejših in najdrznejših letalcev v vsej Italiji. Bilo je v času svetovne vojne, ko se je prvič vsedel v letalo. 2e tedaj je sklenil, da ne sme biti on samo eden od tistih, ki mirno sede kot potniki v letalu, pač pa da se mora izučiti tudi za pilota in da Izostane vreden časti, da se mu zaupajo človeška življenja in dragoceni letalski ajjarati. Pri prvi priložnosti je svoj sklep začel uresničevati. Meseca julija 1919 se je Mussolini prijavil za učenca pri letalcu Cezarju Redaelliju, ki je imel v Arčoni malo zasebno letalsko šolo. Redaelli 6e ni mogel načuditi veliki vnemi, ki jo je imel za letalstvo ne več tako mladi Mussolini. Nekaj časa pozneje je o tem svojem učencu — sedanjem predsedniku italijanske vlade — napisal takole:
»Povzpela sva se visoko z letalom. On se je učil z očmi in z vsem onim šestim čutom, ki je prirojen tistim, ki jim je dan dar letenja in ki je morda podoben ptičjemu. Neverjetno bitro je zapo-padel vsako stvar in je fino čutil utrip aparata, id rabi te velike intucije letalca, če naj varno leti.«
JLeteče" uredništvo „Popolo cTItalia*'
Takrat so bili v Italiji zares nemirni časi. Vojaško letalstvo je bilo demobilizirano. Severno Italijo so terorizirali rdeči delavski oddelki. Mussolini pa je z neumorno vztrajnostjo gradil temelje fašizma. Kljub vsem obilnim poslom, ki jih ima ta fašistični voditelj, najde še vedno dovolj časa, da se peča tudi z letalstvom. Leta 1920 je napravil s svojim učiteljem polet proti Veroni, kjer je vrgel z letala na spomenik padlim vojakom venec. Tedaj
je Mussolini tudi prišel na idejo, kako bi postavil letalo v političnq službo Iz svojega ožjega kroga pri listu »Popolo d’Italia« je napravil pravcato »leteče uredništvo«, ki razpolaga s številnimi letali. Letala tega časopisa letajo po svoji službeni dolž-tiostji tja do Reke v Primorju. V teh krogih 6e je tudi jjorodjla misel za daljni polet Rim-Tokio. Pri tej letalski ekspediciji hoče sodelovati tudi sam Mussolini.
Marca meseca leta 1921 pa se je vnetemu letalcu pripetila mala nezgoda, ki bi bila utegnila biti še dosti hujša. Pa ima Mussolini vedno tudi precej sreče. Ko je pristajal, je njegovo letalo z višine 40 m strmoglavilo na zemljo, mi kaj je bilo? Nekaj brazgotin na obrazu in manjših prask na nogi, to je bilo vse.
Pohod na Rim - brez letal
Mussolini je tako rekoč nerazdružljiv prijatelj letenja, ki mu je bilo vedno, tudi še sedaj, največje veselje. Ko je leta 1922 napravil svoj pohod na Rim in ko je videl, da bi mu bilo ob tej priložnosti gotovo prav dobro služilo tudi letalstvo, se je odločil, da bo prva stvar, za katero se bo zavzel, ko dobi neomejeno oblast v svoje roke, italijansko letalstvo. On je tudi postal prvi italijanski letalski minister in je tudi on tisti, ki je postavil temelje in zagotovil uspehe zračne eskadrile »Flotta azzura«. Italijanska moč v zraku neprestano raste, vedno znova se dvigajo na svoj prvi f>olet različni novi tipi najmodernejših letal. Poleg tega pa vstajajo tudi nova letališča, med katerimi 60 najznamenitejša: Littoria, Guidonia, Balbo, de Pinedo in Donati, ki so zgrajena j>o vseh predpisih, ki jih zahteva letalska tehnika. Zato tudi uspehi niso ostali prikriti.
Res je čudno, da ima človek, ki upravlja toliko ministrstev, kljub temu še vedno dovolj časa, da se aktivno peča z letalstvom. Pred nekaj leti je tako napravil izpit za civilnega pilota. Nad V6e ljubi ta mož tako življenje, ki je zvezano z neprestanimi nevarnostmi. Zato ima prilike dovolj ravno v letalstvu.
MutsoUnirevi sorodniki -sami letalci
Strast po neprestanem letenju pa ni samo njegova lastnost, pač pa navdaja takorekoč vso njegovo rodbino in sorodstvo. Oba njegova sinova, Bruno in Vittorio sta komaj zapustila šolsko klop, že sta malo pred začetkom italijansko-abesinske vojne napravila letalski izpit. Vittorio je tudi tisti, ki je napisal svoje vtise, ki jih je dobil ob priliki poleta preko afriških fnistinj in puščav Galeazzo Ciano, Mussolinijev svak, je letel kot vodja letal-
It*
Herman G5ring na obisku pri Mussoliniju
‘ " - '|
i.
»CABO 8ILLEIR0«, parnik španskih boljševikov, ki je pred todnom dni odpotoval od Plymoutha proti Španiji z vojnim materialom, a so mu nacionalistične čete preprečile pristanek na španski obali.
ske eskadrile »Disj?erata« proti Addis Abebi Mussolinijev brat Arnaldo se je že v Milanu aktivno bavil z letalstvom, po njegovi smrti pa je njegov sin Vito postal njegov naslednik tudi v omenjenem smislu. Tudi on se je udeležil letalskih [»letov proti Abesiniji. Tako so vsi Mussoliniji pre-žeti od letalske strasti Pravijo celo, da ni nobenega Italijana, ki ne bi bil jx>nosen, kadar gre po deželi glas o »najmlajšem junaku italijanske vojaške sile v zraku« — o Mussoliniju.
k z bombo ga niso mogli ukrotiti
Pred nekaj dnevi se je dogodil v Pragi bolj žalosten, kakor samo zanimiv primer. 60-Ietni profesor Mosner je nenadoma znorel. V tej svoji duševni zmedenosti je jjograbil velik kuhinjski nož ter z njim zabodel brez kakega posebnega povoda svojo ženo, nato pa nanjo oddal še nekaj strelov iz revolverja. Po tem groznem dejanju se je zaprl v svojo sobo in se tam naravnost zabarikadiral, kajti vedel je, da svojega dejanja ni napravil v taki tajnosti, da zanj ne bi takoj zvedeli V6aj sosedje. Sosedje, ki jih je divjanje zmedenega |->rofesorja takoj spravilo na noge, so obvestili policijo. Ta je takoj prihitela na kraj zločina in hotela 6eveda najprej vdreti v sobo, v Katero se je zaprl Mo6iier. Iz notranjosti sobe so se slišale samo grožnje profesorja, da bo vsakega, ki bi skušal s silo odpreti njegovo stanovanje, na mestu ustrelil. Razumljivo je, da si stražniki sprva niso upali odpreti sobe. Obenem 60 alarmirali tudi gasilce, ki so j>od oknom profesorjevega stanovanja razpeli platno za primer, če bi zmedenec hotel v svoji nenadni pobesnelosti skočiti skozi okno. Stražniki pa so pri tem prišli še na neko drugo misel, s pomočjo katere bi preprečili morebitne druge žrtve. Vrgli so skozi okno v stanovanje bombo, ki povzroča samo solzenje. S tein so skušali blazneža samo omotiti, nato pa
1	mirno in brez skrbi vdreti v njegovo 6obo. Toda tudi to se jim ni posrečilo v toliki meri, kakor so si zamišljali da se jim bo. Mosner na noben način ni hotel priti stražnikom živ v roke. Zato je takoj, kakor hitro so ti odprli njegovo stanovanie, nekajkrat ustrelil samega sebe, vendar nobeden teh strelov ni bil smrten. Konec je bil ta, da so ga j>re-peljali v bolnišnico, njegovo ženo pa — v grob.
Avtomati ponujajo -deževnike
Ameriška industrije že kaj takega iztuhta, kar drugod nikjer ni mogoče. Vsaj zdi se, da ni. Na trg so v zadnjem času prišli neke vrele avtomati, v katerih lahko dobiš celo sidro z vsem, kar je s tem v zvezi, celo deževnike, ki so lepo zaviti v zavojih po pet in pet skupaj. Ti avtomati so se kar sf>ecializirali na to, da dobavljajo deževnike. Za te vrste prodajno blago in za prodajo samo je seveda treba tudi precej osebja. Družba, ki upravlja s temi avtomati, je za stalno dobavljanje deževnikov in za kontrolo najela nekaj sto šolskih otr.ok, ki jim tudi pripade nekaj dobička od te prodaje. So torej, bi rekli, kar neke vrste delničarji, ki dobijo gotove odstotke. Tudi v Parizu, ki je za vsako orgininalnostjo za Ameriko precej na prvem mestu, so baje že poizkusili s temi deževniškimi avtomati, ki jih zalaga reka Seina.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Din
Torek, 19. januarja: Šolska ura: So) — neizogibna potreba človeškega telesa (g. prof. Rafael Ba-čer) -- 1. Keproduc. koncort baletne godbe — 32.40 Vreme, poročila — 13. Pas, spored, obvestila — 13.15 Za vsakega nekaj (plošče) — 14 Vreme, borza — 18. Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 Vzgoja volje in značaja (g. dr. Stanko Gogoln) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nac. ura: Svetozar Markovič in misel našega edinstva (Miloš Stanojevič iz Belgrada) — 19 50 Zabavni zvočni tednik — 20 Skladbe Vitezslava Novaka. — Sodelujeta gdč. Lida Vo-dralova (sopran) in g. prof. Marjan Lipovšek (klavir)
—	21.30 Podoknice plošče) — 22 Cas, vreme poročila, spored — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek, 19. januarja. Belgrad- 20.30 Orkestralni koneert — Zagreb. 20 Opera — Dunaj: 20 Švicarski večer — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera »Trubadur« — Trst-MUan: 21 Verdijeva opera »Rigoletto«
—	Rim-Bari:	30.40 Simfonični koncert — Praga:
19.55 Baletna pantomina — Varšava: 20 Komorni koncert — Hamburg: 20.10 Ljubezensko pesmi — Stutt-gart: 20.10 Stare dunajske melodijo.
Obvestila
Igra slavnega pianista Aleksandra Borottskega je že pred nekaj loti, ko je prvič nastopil v Ljubljani, navdušila ljubljanske poslušalce. Njegovo igro odlikuje energični temperament, poetično poglabljanje v vsebino in mojstrska tehnika, kar vse ga postavlja med prve svetovne pianiste. Vsak njegov koncert je povsod, kjer nastopi, umetniški dogodek ' največjoga slovesa. Sedeži za koncert Borovskega, ki ho v petek, dne 28. t m. ob 30. uri v veliki Filharmonični dvorani, so dobe v knjigarni Glasbene Matice.
Literarni vefer se vrši pod okriljem društva .Alt solventov dri. trg. šol ▼ sredo 20. t. m. ob *2u. v veliki dvorani Delavske zbornice. Svoja delo čitajo irir. dr. Bogomir Magajna. Ludvik Mrzel, Jo*o Kraiiio m Tone Seliškar. Vstopnina 5, 4, 5 in 2 Din. Pridite/ saj boste slišali najnovejša dela priznanih slove^gjuj)
Pevski zbor Glasbene Matice ima redne> tiHjc "vsak torek in četrtek ob 20. uri. Drevi važna soja. Odbor.
Na XI. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo, v sredo 20. januarja ob 8. zvečer v društveni dvorani, Karunva ulica 14, bo im$l zanimivo skiop-tično predavanje g. prof. Filip Terčelj »Slovenci v ogledalu«. Na to predavanja vljudno vabimo vse člane in prijatelje društva. Odbor.
Profesorsko društvo priredi v sredo, dno 20. t. m. ob 20. uri predavanje: Kriza naše srednje šole (predava prof. K. Bojc) v dvorani OUZD. K obilni udeležbi vabljeni vsi, ki se za stvar zanimajo. — Odbor.
»Profesor: Kadar kdo govori 6am s seboj, kai je to?
Dijak: Monolog.
Profesor: Kadar govori s kom drugim? Dijak: Dialog.
Profesor: A kadar govore štirje?
Dijak:-----------Katalog.
*
j-a) *a ne odgovarja na vaš pozdrav?« »Vidite taka je, odkar sem zdravil njenega zeta.«
»To znači, da je on umrl.«
»Ne, nasprotno, ozdravel jel«
Sven Elvestad:
51
Zlodej se dolgočasi
Prav Rista je hotel posebno odlikovati. V tej skrbi je šel tako daleč, da je hotel zabrisati najrahlejši prizvok nesoglasja, ki je morebiti ostal iz prejšnjega pogovora.Rist je bil dovolj svetovljana, da se je dal rad premagati.
Zelo je cenil slovesne obede. Ne tiste pripravljene pojedine z vrstami togo naškrob-Ijeni srajc in s celimi baterijami kozarcev, ljubil je marveč na hitro roko pripravljeno slovesnost, skupnost majhnega števila, ki jim veselje iz notrane prihaja. V takem razpoloženju trenutkov se je iskril od prijetnosti in lepo pogrnjena miza mu je postala umetnina.
Nagonsko je čutil, da je pričujoča slovesnost imela dvojno pomembnost. Besede je niso razodele, zato pa ja je zapazil v govorici očes. Med malo Ido in Bredejem se je pretakala tiha sreča, med njima se je nekaj zgodilo. Brede se je tokrat sam pobrigal za cvetje in prvemu natakarju je namignil, naj ga prinese v najfinejši kristalni posodi.
Sedeli so v oddeljenem kotu velike obed-nice; tu so bili sami zase in vendar v bližini bleščečega sijaja in hrupnega vrvenja, Kakor ga imajo velika gostišča. Naenkrat je Brede sam segel po vinski karti. Ni se ve: opravičeval z besedami kakor nekdaj, da v teh stvareh ni strokovnjak, nasprotno z veliko gotovostjo je začel listati v debelem seznamu, kakor da določno ve, kaj hoče.
»Dvakrat v življenju sem pil vino, ki ga iščem,« je dejal. »Prvikrat v Londonu pri nekem poslovnem obedu. Sicer se nisem nikdar zanimal za vino, in tudi uradne pojedine me niso bogvekaj kratkočasile. Pač pa sem si dobro zapomnil, da je to vino s svojim posebno ugodnim okusom napravilo vtis name. Bil je stari Hant Brion... da, tukaj ga vidim ... Torej gospod natakar.. .«
Natakar je z vinsko karto odšel, Štefan Brede pa se je všečno naslonil nazaj in se z uživanjem prepustil spominu na to izredno vinsko trto.
»Drugič,« je dejal, »je bilo pred nekaj dnevi v Kopenhagenu. Pri Wiwelu. Komaj sem prišel v mesto, me je že neznan gentle-man pregovoril, da sem mu zvečer družbo delal. To je bilo sicer proti mojim načelom, toda saj sem jim namenoma obrnil hrbet, ko sem odpotoval iz Osla. Poleg tega me je pritegnil nase možev značaj, ki mi je vzbujal zaupanje... Toda, glejte, ravnokar sem se spomnil čudne epizode: Ko sem vino naročil, se je natakarju zazdelo potrebno, da me opozori na ceno. Kakor da človek cene uživa, kaj mislite gospod Bergcrone?«
»So vina, ki jih človek ne more kupiti,« je odvrnil Bergcrona. »Moj stric, ki je bil poslanik na Dunaju, mi je pripovedoval da sta v najgloblji kleti cesarskega dvora ležala dva soda starega tokajca, eden velik, drugi majhen. Iz večjega so le redko natočili kozarec kakemu članu avstrijske cesarske hiše, kajti zatem je vedno izbruhnil kak dvorni škandal.
Ko pa je pozneje enkrat cesar Franc Jožef praznoval enega od svojih številnih jubilejev, so sklenili odpreti velik in majhen sod in natočili kozarec tudi cesarju. Ta je pil — in tri dni pozneje je izbruhnila svetovna vojna. Takih vin človek ne more kupiti.«
Brede je pozorno poslušal napol dansko, napol švedsko Bergcronejevo pripovedovanje, za trenutek se je topo nekam zagledal, potem pa se je obrnil k drugemu:
»Kaj pa vi mislite, gospod Rist, ali bi se moral prestrašiti vinske cene in popustiti, če si ga želim steklenico?«
»Prav gotovo ne.«
Ristu je bilo takoj jasno, da se Brede ni hotel bahati s svojim denarjem. S svojim vprašanjem je zasledoval nek poseben cilj, nekaj je hotel sprožiti. Zato je Brede nadaljeval:
»Lahko bi kupil cel Wiwel, ne da bi količkaj oškodoval svoje denarno stanje. Ravno tako kakor bi dan pozneje vzel zabavišče »Mephisto« vnajem. Dobro si zapomnite gospod Rist (Brede ga je pri tem predirljivo pogledal), da je denar mogočna moč. Največja.«
»Ali bo Camorro kupil,« si je mislil Rist. V tem trenutku je prišel prvi natakar z vinom, prinesel ga je sam, previdno in spoštljivo, kakor bi nesel kraljevsko dete, da ga pokaže ljudstvu.
»Zadnjikrat ste ga torej pri Wiwelu pili? Ni težko uganiti, kdo je bil vaš tovariš.«
Brede se je nasmejal kratko, v zadregi.
»To je bil mr. Johnson.«
Nekaj ur, predno so vas napadli?«
»Da, da, lahko rečem, da celo isti večer.«
»Kako to čudovito sovpada. Nocoj ste spet take volje, da se vam je zahotelo popiti kozarec tega izbornega vina. In ravno nocoj se je mr. Johnson zopet pokazal.«
»Da, slišal sem,« je vzkliknil Brede.
Rist se je zdrznil. Bredejev glas je zazvenel prijetno presenečen, kakor da se je komaj zdaj spomnil, da je mr. Johnson v bližini. Rist je začel misliti, da skriva Brede dobrega igralca za svojim poštenim obrazom.
Generalni ravnatelj se je obrnil do Bergcrone:
»Saj ste ga vendar videli? Ali vas je prepoznal?«
»Zdi se, da ne,« je odgovoril Bergcrona, »saj takrat nisem igral nobene od glavnih vlog.«
»Nič ne bi rekel, če bi ga kje srečal. V občevanju je bil prav za prav zelo prijeten človek. Obljubili ste nam ga, dragi Rist, toda ali ste besedo tudi držali ?«
»Še vedno morem misliti na vino,« je odgovoril Rist, »simboličen pomen vidim v tem, da ga imamo zdaj na mizi. Zadnjikrat je trajalo par ur. Dajte nam časa, da počakamo na noč, bomo videli, kaj bo prinesla. Ali pa jutrišnji dan.«
»Jutri gremo vendar s čolnom na morje,« je ugovarjala Ida, nekoliko razočarana; ki ni rada opustila kake zabave.
»Slovenski dom« izhaja vsah delavnik ob IS Musečnn naročnina 12 Din za Inozemstvo 2? Din DredniStvo Kopitarjeva n lica 6/Til IVlefon 29Q4 in 299t>. (Jprava; Kopitarjeva
Tjef.j:	Za J’»ff«wl<»vau#ko tiskarn« « Ljubljani; EL	Izdajatelji Ivan Raku ves. Urednik; Jože ELošiček.