387 Dopisi. Iz Trsta 26. nov, {Deputacija tržaških okoličanov) je iz Beča došla z važnim sporočilom, da je minister-stvo njene prošnje za pravične spoznalo in jim zagotovilo, da jih bode na vso moč podpiralo, da se gotovo rešijo ugodno. Okoličani so se zbrali v nedeljo 20. dne t. m. v dvoranah Rojanske čitalnice, da izvedo to sporočilo deputacije, ktero so s srčnimi živio-klici sprejeli. — Čujte, bralci, zdaj še nekaj druzega. Precej v prvi seji mestnega zbora se oglasi dr. Pičiola in pravi, da so okoličani imeli prav, da so se potegnili za pravice svoje, in predlaga nadalje, naj magistrat povrne okoličanom 350 gold. za stroške, ki jih je deputacija imela na potovanji vBeč. Čudna prikazen je to! Pred, ko je izvedel magistrat, da deputacija gr6 v Beč, ni hotel dati odločenih 150 forintov — zdaj pa, ^ ker si misli s tako radodarnostjo pri okoličanih kupiti popularnosti, zdaj jim „premilostljivo" hoče vsuti 350 for.! Okoličani pa, nepremakljivi kot kraške stene, ne marajo prijaznosti z denarjem kupljene; oni bojo delali na svojo roko, ker so po obilih skušnjah do dobrega prepričani, da s tem magistratom ne morejo skupno postopati na svojo korist. Prav zoperne so naše razmere. Če lahon kriči „G-aribaldi a Roma", se za to ne briga nobena policija, — če pa okoličan zagovarja postop ruske vlade o parižki pogodbi, že ga z odpadelcem Avstrije pitajo! Se v6, da se mi za to malo brigamo; pošteno koračimo z velikim korakom k svobodi, dokler je ne dosežemo. — V tukajšnjih laških krogih je„severni stric" 388 velik hrup včinil, ko se je ganil v spanji; kaj še le bode če se popolnoma izbudi! — Izvedel sem iz gotovega vira, da je došel ukaz od ministerstva, naj se na tukajšnji dogani pregledajo vse skrinje in bale, ktere iz Trsta po morji v Dalmacijo ali kam drugam po morji odjadrajo. Za tem grmom ne tiči več zajec nego kak medved! Okoličan. Iz Trsta. (Vabilo na naročbo.) Komur so znane razmere Slovencev bivajočih v Trstu in tržaški okolici, in komur je mar za razvoj in napredek slovenskega naroda, mora živo čutiti, da je slovenski časopis v najvažnejšem mestu slovenskega Pri morja neobhodno potreben. Na občno zahtevanje tržaških rodoljubov začne toraj v Trstu pod mojim vredovanjem ob novem letu „Primorecu zopet v poprejšnji obliki izhajati dvakrat na mesec, in sicer vsako prvo in tretjo nedeljo. „Primorec" hoče ostati v političnem obziru zvest starim svojim načelom, ter krepko in neustraš-ljivo boriti se za naše svete pravice. Premnogo skušnje nas uče, kako malo je državnim oblastnijam mar za opravičene tirjatve Slovencev. Želeli smo, na primer, osnovati v Trstu delalsko društvo, naša želja bila je zavržena; prosili smo dovoljenja za osnovanje telovadnega društva, tudi ta prošnja ni našla pri državnih mo-gočnikih milosti. Slovenec, plačuj davke in klanjaj se svojim gosposkam! to je vse, kar ima za nas državni zakonik; treba je toraj, ako hočemo zavživati z našimi državljani v enaki meri državljanske pravice, stopiti pogumno na bojišče. Morali bomo sicer še dolgo boriti se, vendar zdvomiti ne smemo: borili se bomo za pravico in zmaga bo naša! Z veseljem moram omeniti, da sem pridobil za „Primorca" izvrstne moči, ki ga bodo duševno podpirale, želeti je samo, da mu tudi v mate-rijalnem obziru vsaj toliko podpore priteče, da bodo se stroški poplačevali. „Primorec" veljd: za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr., za četrt leta 70 kr. Uljudno se tedaj obračam na vse rodoljube, da moje podvzetje podpirajo z obilimi naročili. Naročnina naj se blagovoli poslati pod naslovom: „Vekoslav Raič pošto restante v Trstu". Odgovorni vrednik in izdajatelj: Vekoslav Raič, nadzornik zavarovalnice „Viktoria". Iz sv. Mihela na Dol. — (Zagraski župan Janez Kuhelj) je bil od Njegovega Veličanstva poslavljen s srebernim križem s krono za mnogotere in mnogoletne zasluge svoje. Ta vrli rodoljub je še čvrst mož, čeravno šteje že 75 let svoje starosti in že čez 50 let županuje v zagraski fari. Lahko rečem, kdor ga poznd, ga tudi spoštuje. C. k. okrajni^glavar novomeški gosp. J. Ekel mu je 8. dne t. m. v Zužemkerku križec slovesno na prša pripel v zalo okinčani sobi žužember-škega c. kr. predstojnika vpričo vseh županov, občinskih svetovalcev in odbornikov iz bližnjih krajev, žlahte, prijatlov, znancev in velike množice tudi druzih ljudi. Res! ginljiva je bila slovesnost. Popoldne je bil vesel obed pri gosp. Vehovcu, županu žužemberškem, pri kterem je napitnica sledila napitnici in smo vsi, kakor Slovenec pravi, bili prav „židane volje". Bog daj, da mnogo zasluženi Janez Kuhelj županuje še mnogo mnogo let! v Iz Kamnika. {Čitalnica naša) je 20. dne t. m. z veliko pohvalo predstavljala Vilharjevo igro „Jamsko Ivanko". Ne bom se spuščal v nadrobni popis, kdo je boljši mimo druzega igral; z radostnim srcem Vam za-kličemvsem: slava! Le tako naprej, vrli domorodci in domorodkinje, na dramatičnem polji in naša čitalnica bode čedalje bolj se ponašala z Vami. „Jamska Ivanka" v lepem, pobožnem, vitežkem duhu pisana, in z mnogimi milimi pesmami zabeljena igra je občinstvu tako globoko v srce segla, da so mnogi željo izrekli, naj bi se kmalu ponovila. Sosebno se nam je dopadla obleka igralcev, ktera je bila na tanko, kakor igra zahteva, iz 12. stoletja kaj okusno povzeta. Res, da čitalnico ta naprava precej stane, al enkrat se še vstopnina naredi, pa je obleka plačana. Ugani, kdor more, kako da se je moglo od neke strani tej napravi tako grozovito nasprotovati! Tudi na muzičnem polji čitalnica naša po godbi svoji lepo napreduje; oskrbuje kolikor more, čedalje več muzikalnega orodja, kajti pošten gospodar mora vedno gledati na svoje dohodke, in še le po teh sme meriti stroške, in to je tudi naši čitalnici vedno vodilo. Pravo! Iz Idrije. — Kakor so dru;a mesta na Kranjskem, posebno pa Ljubljana, svojo milosrčnost do revnih ljudskih stanov, zlasti do uboge šolske mladine s tem očitno pokazala, da so razna društva napravila veselice in predstave, kterih čisti dohodek je bil odmenjen v podpora ubogim, tako se je tudi pri nas oživila enaka blaga misel. Diletantje bodo namreč 3. dan decembra v rudarskem gledališči na korist ubogi šolski mladini naši, da se jej za dobljeni denar kupijo razna šolska orodja, igrali šaloigro „Dobro jutro'* in nemško „Im Vorzimmer". Pred igrama govori prolog mlada deklica. K tej predstavi se uljudno vabi si. občinstvo, ki najbi ne zamudilo skazati usmiijenosti do revne šolske mladine, ktera s svojimi starši vred bode hvaležna za vsaki darek. Iz Postojne. (Zahvala,) Zopet nam je pomočni odbor v Trstu za naše pogorelce poslal znameniti znesek od 536 gold. dobrovoljnih darov. Dobrotniki ti so: čestita kupčijska zbornica v Trstu 300 gold., gospodje Reyer & Schlick 100 gold., Janez Scaramanga 50 gld., Toman in društvo 25 gold., Matija Maver 10 gold., Alojzi Buchreiner 10 gold., Bratje Valluschnig 10 gld., G. BuBtia 5 gold., J. C. Zalokar 5 gold., Anton Hodnik 4 gold., Bogomir Polak 3 gold., Jože Leban 3 gld., Martin Vadnjal 2 gold., A. Petrovič 2 gold., bratje Chiesa 2 gold., Štefan Jurisovič 1 gold., Matija Oven 1 gold.; L. Papa 1 gold., Lazarič 1 gold., Janez Veber 1 gold. Podpisana županija izrekuje v svojem in v imenu revežev slavnemu pomočnemu odboru in vsem dobrotnikom za zdatno pomoč očitno srčno zahvalo. Županija v Postojni 26. novembra. A. La*vrenčič. Iz Ljubljane. Na novo in bujno oživljena misel naravskega zedinjenja vseh avstrijskih jugoslavenskih plemen tudi v politiškem smislu na korist dinastije, cesarstva in narodov je prešinila vsa rodoljubna srca in napolnuje jih najlepša nada, da se bode vkljub vsem oviram tudi vresničila. Ne samo slovensko časnikarstvo razpravlja to prevažno vprašanje s tisto resnobo in od-važnostjo, ktero zaslužuje, ampak tudi mnenja vseh drugih izobraženih rodoljubov se po vse ujemajo s to mislijo in tudi časniki naših slavenskih bratov na jugu pazljivo in na tanko popisujejo naše medsobne razmere. V Sisku izlazeči „Zatočnik", organ neodvisne narodne hrvatske stranke, prinaša v vsakem listu prekrasne razprave o tem predmetu in ker „Novice" ne morejo svojim bralcem prinašati vseh obširnih člankov, pripo-ročujejo „Zatočnika" vsem, ker je ta list sploh v lahko umljivem jeziku pisan. — Za danes še le omenimo to, da tudi bratje Dalmatinci v svojem „Narodnem listu" enake nazore razvijajo in ker se dandanašnji zgodovina narodov kaj hitro vrši, je nada opravičena, da tudi re-šenje te važne zadeve, od ktere je odvisna sreča in napredek našega naroda, se ne odloži „ad calendas graecas". Sicer pa nam še ni treba misliti na narodno smrt ali na njega zopetno životarenje, ako le rok križema ne držimo. 389 — Matica ima jutri dopoldne svoj občni zbor. — (V poslednji seji deželnega šolskega sveta) so bile sledeče obravnave: Vprašanje c. k. naučnega mi-nisterstva: a) ali je mogoče pa tudi želeti, da se administrativni referenti odstranijo iz deželnega šolskega sveta in njih opravilo izroči deželnim šolskim nadzornikom, in b) ali bi ne bilo koristno, da okrajni šolski nadzorniki niso pri šolstvu nič druzega kakor samo nadzorniki? Stolni prost gosp. dr. Pogačar je bil poročevalec o teh vprašanjih. Konec temeljite razprave je bil ad a) ta, da je mogoče, da deželni šolski nadzorniki prevzamejo opravilstvo administrativnih referentov, a pri nas le pod tem pogojem, da deželni šolski nadzorniki bivajo v deželi naši. Rečeno je bilo med drugim od zastopnika knezoškofijskega in deželnega odbora, da pri nas je to napaka velika, da dva deželna šolska nadzornika za srednje naše šole bivata v Gradcu, tedaj le malokdaj in za kratek čas moreta nadzorovati naše srednje šole, in da eden izmed nju še slovenskega jezika ne ume. En sam nadzornik je za naše šole zadosti, a ta naj biva v Ljubljani, in se ve da razume oba učna jezika, sicer nikakor ni sposoben za imenitno službo svojo. Dr. Bleiweis je zahteval, naj se to ministerstvu v sporočilu odločno pove. — Kar pa se tiče druzega vprašanja o samosvojnih okrajnih šolskih nadzornikih so pri nas taki za to službo izvoljeni, da tudi tisti, ki so v učiteljski službi, morajo zadostovati svojemu drugemu poslu, in da po takem pri nas ni treba samosvojnih nadzornikov, ki bi le stroške za šolstvo še bolj podražili. — Ker po odhodu prof. Dfizhal-a je na ljublj. visi realki učiteljska služba izpraznjena, je bilo sklenjeno, da se razpiše konkurs za učiteljstvo zemljepisja in zgodovine in slovenskega ali nemškega jezika. — Prošnjo faranov sv. Duha, da se njihovi otroci všolajo spet v loško šolo, je podpiral dr. Bleiweis iz tistega stališča, iz kterega se je izšolanje iz Žabniške šole že krepko zagovarjalo v deželnem zboru leta 1868.; če je treba, naj se vzdržanje žabniške šole podpira nekoliko iz zaklada šolskega, otroci sv. Duha pa iz nje izpustijo, da bode enkrat konec hudi razpartiji. Sklep je bil, da vsled postave šolskega nadzorstva se popraša še okrajni šolski svet za njegovo mnenje, kteri v prvi stopinji razsoja o všolanji iz izšolanji. — Ko so bila vprašanja nekterih okrajnih predstojnikov o šolskih zadevah in nektere prošnje za oproščenje od šolnine rešene, se je šoli v Weisenfels-u dovolila dosedanja podpora iz šolskega zaklada in remuneracija z učeniku zasilne šole, ter sklenilo, da se pohvali občina v Starem trgu na Notranjskem za razširjenje ondašnje ljudske šole. — (Velika masa v stolni cerkvi) 1. adventno nedeljo, pri kteri je pelo 54 pevcev in pevkinj (med njimi 18 mladih dečkov) je kazala velik napredek cerkvenega petja pod vodstvom Forsterjevim. S tem, da se iz cerkve odstranujejo lahkokrilati napevi iz oper in ne-čimurni napevi za ples, ki so le preveč poslednja leta se vrinili v cerkveno petje, se daje cerkvi spet, kar cerkvi gre. Priča temu je veličastna maša L. Hasler j a iz 17. stoletja, ki se je pela res izvrstno. Novejše kompozicije ste bile graduale in ofertorium, v kte-rem poslednjem (moškem zboru od A. Forsterja) je gosp. Meden samospev za tenor pel z živim občutkom, k pobožnosti vnemajočim. — Včeraj so se posvetovali podporniki nemškega tukajšnega gledališča, kako do velike noči pri življenji vzdržati nemške predstave. Pomoč je prav lahka ta: napolnite — po izgledu slovenskega občinstva — vseh 27 večerov na mesec gledališče — in pomoč je podvzetnikom gotova! „Warum in dieFerne schweifen? Das Wahre liegt so nahe." — (Pravnika slovenskega) bogato obdarjeni 13. list je ravnokar prišel na svetlo; drugi pot več o njem. — (Zvito goljufico Franco Aichelburgovo), ki je samega ranjcega radoljškega tehanta Vovka dokazano goljufala in obkradla za 32.113 gohL 11 kraje, pa se vkrivičila še več druzih sleparij, je deželna sodnija 23. dan t. m. obsodila v težko ječo na 7 let s tem dodatkom, da se vsak mesec enkrat posti in vsako leto dvakrat za en dan zapre v samotno temnico; vrh tega ima povrniti stroške sodne in škodo zapuščini Vovkovi in družim storjeno. Ker je goljufica pobrala tudi denar, ki so ga drugi ranjcemu tehantu izročili, je tem pot odprta civilne pravde do nje, sicer pa tudi imajo pravico povračilo svojega denarja zahtevati iz zapuščine Vovkove, ktera znaša čez 35.000 gold. Babiira ta, vdova ranjcega bar. Aichelburga, bivšega c. kr. okrajnega predstojnika v Tržiču, je 46 let stara, iz Gradca doma, je prekanjena kakor kača in jezika nabrušenega kakor meč. Predno gre v ječo, je rekla, se odpove katoliški veri. Konfessionslozerji dobijo po nji res izvrsten dorašček. — (O slovesnosti, ktero so Beethovenu na čast) nedavno osnovali tako imenovani „nemci" v Ljubljani, nismo dozdaj nič omenili, ker godcem nismo hoteli kaliti veselja. Al zdaj, ko nam dopis iz Celja v „Va-terlandu" odkriva pravi namen one „slovesnosti" in sicer tako, kakor se je tudi nam zdelo, da je, moramo vendar omeniti, „dass nichts ist so fein gesponnen, es kommt doch einmal auf die Sonnen". Dopisnik celjski pravi, da so Celjanke in Celjani prišli hudo jezni iz Ljubljane nazaj — in zakaj? Kratka historijca je prav tragikomična ta-le: Lani so nemški liberalci osnovali v Celji neko „ustavno svečanost". Pripeljalo se je pod vodstvom Dežmanovim mnogo ljubljanskih nemšku-tarjev k temu prazniku'*, ki pa se jim je, kakor je znano, ves podrl. Dali so si takrat obljubo, da si tako komedijo ponovijo v Ljubljani. In Beethoven jim je moral biti trta, s ktere so izvili drugi „Verfassungs-fest". Veselja polni so romali z nemško zastavo naši ustavoverci v glavno mesto Kranje, — al kako kislih obrazov so se vrnili v Celje nazaj! Od mnozih strani smo slišali hude zabavljice, da družniki v Ljubljani so ž njimi premalo častno ravnali, — da se mesto kar nič ni brigalo zanje, kajti niti slavolokov niso videli, niti možnarjev niso culi, — da narodnjaki so po vse ignorirali to politično komedijo, in vrh vsega tega jih je še dež hudo pral. „Es gab ja keine „Hetz", ohne welche sich der „verfassungstreue" Cillier langweilt" — piše celjski dopisnik v „Vaterl." — „Das miserabel gesun-gene Lied „die Wacht am Rhein" konnte diese Leute nicht entschadigen fiir die bittere Enttauschung der Fahrt zum Laibacher Beethovenfest — id est zum „Ver-fassungsfest". — Menda si bodo po teh skušnjah celjski in ljubljanski „nemci" zdaj zapomnili: „es jinge wohl, aber es jeht niche!" — (Čitalnična nedeljska beseda) se je zopet močno prikupila obilo zbranim udom. V pevskem delu je gospodičina Hermanova, ki je prvikrat stopila na oder, v treh pesmah kazala pevkinjo, ktera vrlo dobro razume umetnost petja; ona, kakor tudi gospodičina Melanija Hohnova in trije gospodje so izvrstno izvršili Mozartov klasični peterospev „cosi fan tutte". Naš pevski zbor je v ,,Kovaški" toliko pohvalo sprejel, da se je dvorana ploska zibala. — Da so dobro izbrana berila čitalnici jako priljubljena, kazalo se je zopet danes pri berilu slavnega govornika našega dr. R a z 1 a g a. Izbral si je iz obširnega predmeta o „krasoslovji" za ta večer samo dve točki, ktere je občinstvo verno poslušalo, namreč krasoslovje gledž na pesništvo: krasoto jezika, in krasoslovje na človeško delav- 390 nost: krasoto domače hiše. Nadjamo se, da bode gosp. doktor zanimivo to temo drugi pot na dalje razlagal. — V glediščini burki „Gradiček" je gospodičina Velunšekova prvikrat stopila na oder; lepi glas in živahno vedenje ste dve neprecenljive lastnosti, s kte-rima se je gospodičinja odlikovala že v prvem nastopu. Gospoda Kaj zel in Trtnik sta nam dva že ljuba stara znanca. — (Prvi letošnji SoJcolski večer) bo prihodnjo saboto, 3. dan decembra v spomin Preširnovega rojstnega dnč. Program je jako zanimljiv. Začela se bo zabava ob 8. uri s primernim govorom; potem se bo vrstilo Eetje četverospevov in zborov z deklamacijami. Vmes o svirala vojaška godba Huynovega polka. K tej veselici, ktera se bo obhajala v gosp. Tavčarjevi restavraciji, j*o vabljeni vsi udje n&rodnih društev* — (Šesta slovenska predstava) dram. društva bo jutri četrtek 1. decembra v spomin Preširnovega rojstnega dne in na čast občnemu zboru slov. Matice. Igralo se bo: „Poprej mati", veseloigra iz poljskega (nova) in „Banova surka", šaljiva igra (nova). Med igrama je petje in sicer: ,,Kam"? in „Mornar", pesmi po Preširnovih besedah poje gosp. Medčn s spremlje-vanjem orhestra; deklamacija; potem velik duet „Lo-čitev" za sopran in tenor s spremljevanjem orhestra, po Preširnovih pesmih „Zapuščena" in „Ukazi", zložil K. Mašek. Pred igro je prolog. Začetek bo ob 7. uri. — (Živa prošnja.) Stopite z menoj, ki ste milosrčni do svojega bližnjega, v zatuhli hram v predmestji Št. Peter-skem, in pogledite na strgani postelji na obeh očeli popolnoma oslepelo in bolno vdovo s petero otrok okoli nje, izmed kterih najmlajši je 11 mesecev star. Stara mati jim streže, pa s čem jim hoče postreči, ker sama nima nič! Vdove ranjki mož je služil pri železnici, od ktere za z d a j dobiva še 5 gold. na mesec, pa ni gotovo, da jih dobiva še dalje naprej. Najstarejša 121etna hči in 81etni deček hodita v predilnico na delo, da pomagata z ubogim svojim zaslužkom, ki se le na krajcarje šteje, slepo mater, staro mater in pa manjše bratce rediti, stanovanje plačevati itd. Ker dobro vem, da je še mnogo usmiljenih ljudi v naši deželi, obrnem se zaupljivo do njih s živo prošnjo, naj pripomorejo po svoji moči tolikemu uboštvu, ki se z besedo še popisati ne da. Vsak mi-lodar sprejmem hvaležno, da ga izročim od Časa do časa ubogi materi. Dr. Jan. Bleiweis.