93. Številka. Trst, v torek 7. junija 1 SOS. (Vrfprno izdanje) Tečaj XXIII. " „Edinost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izliaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina znaša : Ohe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu /jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. HI EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon itv. 870. Stane 4 nv?. y edinontl J« m«*l 9gM se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravniitv«. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. I redništvo in tiskarna se nahajata v ulici t 'arintia Stv. 12. 1'prHTiiistv«, nd-prarnistvo in sprejemanje iuseratov v ulici Molin piccolo Stv. 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. \ow-Vork <>. Brzojavka iz Cap Haitiona naznanja, da se nadaljnje obstreljevanje Santingn do Cubn in izkreevanje Amcrikanov. London f5. Iz Washingtonn brzojavljajo, da predsednik Mac Kinlcv priporoči senatu, naj primerno odlikuje poročnika Hobsona, ki jo toli spretno in neustrašeno vodil Indijo »Merrimac«, katero so potopili IS pa no i potem, ko je dosegla svoj namen, otvorivši tako pot v pristanišče Santiago. Mnshlliiftoil O. Vse amerikansko časopisje jo polno hvale /a knvnlirsko vodenje španskega poveljnika Cervera potom, ko so jo potopila amerikanska Indija »Merrimac«. Cervera jo odredil takoj, nnj preneha streljanje na vsej črti, da so mogli oni amerikanski vojaki, ki so so rešili v barke, odpluti proti svojemu brodovjn. Zajedno orvora dal razobesiti belo zastavo na admiralski Indiji »Reina Mercedes«. Tedaj pa so se Amerikam obrnili proti vojni Indiji »Mercedes«, kjer so so predstavili kakor ujetniki, Cervera jih jo vsprejel najprijnzneje. Sieer pa govore mnogi, da potopljcnjc Indije »Merrimac« ne bode koristilo mnogo Ameriknnom, ker je lahko Spancem, da dinamitom razpršijo potopljeno truplo rečeno Indije. Madrid (i. Posl. ( omas je vprašal v zbornici, dn-li je res, da hoče minister za vnanje stvari clo-poslati vlastim protestno noto proti činom Amerikanov, nasprotnim mcdnnrodnenut prnvn. Ako je to res, nnj bi so povedalo v noti tudi to, da Atuo-riknni preskrbljnjejo z orožjem skoro divje pleme na Filipinih. Minister za kolonije je odgovoril, da on bi bil zadovoljen takim korakom ministru za vnanje stvari, meni pa, da vse to so le domnevanja novinstva. Mmli'lil »>. »Impereial« je dobil včeraj nastopno brzojavko iz Santiago do Culm: Včeraj PODLISTEK. 102 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. Iz spanja brez sanj, ki je moralo trajati knkih deset ur, jo zbudil Mutijen občutek bolečine. Začutil jo močan pretres. Nekdo ga je udaril v bok, potem v glavo, pozneje ga jo jel rovati za roke in lase, klicaje: »Vstani, ti tat L. vstani!...« Ovčar je hotel vstati, pa se je samo prevrnil nn drugo stran. Takrat so se udaroi v glavo in rovanje ponovili šo močneje in nekak zamolkel glas (tako se je zdelo hlapen) je klical neprestano: »Vstani!... Da hi to sveta zemlja več ne nosila !...« Matija so je dvignil ter sol. Toda dnevna svitlolm ga je zbadala v oči in glava mu je bila težka kakor kamen, torej je zaprl oči znovič ter se d <5 oprl brado ob roke. Jel je zbirati svoje misli in v prvem hipu se mu je zdelo, da ga je zadela solnčariea. Sedaj je dobil v liee udarec, pa še drugi. S težavo jo odprl trepavnioe ter se prepričal, da ga bije — Polž. Kmet je kar besnel od jeze. zvečer ob 10. uri jo začela silna kanonada od strani vsega amerikanskoga brodovjn, sestoječega iz 20 Indij. Toda Indije so bilo v vidiki daljavi, tako, da krogljo niso dosezah1 baterij in utrdb. Zato poslednje niso odgovarjale, ker niso hotele brez potrebe tratiti streljivu, (-tikate so torej, dn hi se amerikanske ladije približalo. Amerikansko brodovje pa je ostalo v isti daljavi. Bombardovanje je trajalo 4f> minut in se danes ni obnovilo. Amerikansko brodovje je tudi danes v isti daljavi, toda videti jelo lf> ladij. Wa.shiiii;toii H. Angleškemu ministerstvn za vnanje stvari je došlo brzojav Ijcno pismo lajtnanta Carrnntn iz Montroal od dno 20. t. m. Pismo je naslovljeno na admirala Inava v Madridu, katero priča, da je Carrnntn dobro poznal vse gibanje amerikanskih Indij ter dn je imel isti izborno or-gnnizovntio ogleduštvo po Zjedinjonih državah. Car-rnntn pripoznnvn, da jo pisni rečeno pismo, zavrača j>a očitanje ogleduštvn. »ashiiiuton H. Pri Manili ranjeni kapitan (iridlev amerikansko vojne ladije »Olvmpia« jo umrl v Kobi (Japan.) X(MV-Vork (!. Listu »Evening Journal« jo došla iz Kingstona brzojavka, ki pravi, tla so pri Cnbrern, zapadno od Santingo do Cuha, Amcrikani baje izkrcali danes najmanje 5000 mož. Isti so so baje pri (Jareia združili kakimi 51000 ustaši. Trdi se, da Spanci niso delali posebnih težav Ameriknnom. Amcrikani so baje izkrcali tudi nekaj velikih topov zn obleganje. Ljubljana <>. Na včerajšnji dopolnilni volitvi zn državni zbor zn skupino kmečkih občin Ljubljana - Vrhnika - Litija - Zntičina - Ribnica in Velike Lašče je bil izvoljen državnim poslancem deželnega sodišča svetnik Ivan Vencajz (na mesto od-stopivšega d.ra Sustoršiča). Dunaj l>. V zbornici poslancev je predložil naučni minister zakonski načrt, s katerim so razve- »Coinu me bijete?« jo vprašal Matija začudeno. »Kje stn konja, ti tat*.'...« je kričal Polž. Konja?« je mrmral Matija. Splezal je po vseli štirih iz postelje, ponovivši še enkrat: »Konja... Knkn konja?...« Na to jo prišel nekoliko k zavesti ter pogledal v hlev. Zdelo se mu je, da v njem manjka nečesa. Drgnil si je čelo, kakor bi hotel sprebuditi lenobne misli ter jo pogledal znovič. Hlev je bil prazen. »A kje sta konja?« je vprašal sedaj Ovčar. »Kje?« je znkričnl Polž. »Tam, kamor soju odgnali tatovi, tvoji bratje!...« Hlapce jo razprostrl roke od začudenja. »Jaz nisem izgnal konjev«, je rekel. »Vso noč so nisem ganil od tod... Nekaj se mi je pripetilo, ker sem celo bolan...« In zavrtelo so mu je, dn se jo moral prijeti z roko zn podboj. »Kaj praviš?... Delaš so nevednega; mar no veš, da so mi konja ukradli?..,« je dejal Poli kipd od jezo. »A vendar je ta, ki je kradel, moral odpreti vrata ter odgnnti konja preko tebe.« »Nihče ni odpiral vrat, nihče ni gonil konj preko iiiene, nnj me Bog kaznuje!...« je dejal Ovčar, bijoči se ob prsi. In so je zjokal nakrat. I javlja zakon, tikajoči se prispevkov za verski zaklad glede na katoliško blngočnstje. h u naj 0. Sooijalistiški poslanec Rosel je in-terpcloval radi plenonja tržaškega lista »Delavec« in radi postopanja politiških oblasti v Trutu in v Pulju. Poslanec Basovi je intorpeloval radi slabega stanja mlinarske obrti v Primorski. Dllliaj 0. »Wiencr Ahondpost« izjavlja, . Te dni so je mnogo govorilo, da vsled pritiskanja od strani nemško opozicijo minister za trgovino, dr. Baornroither, izstopi iz ministerstvn. Tem vestem se oporeka sedaj od kompetentne strani, rekši, da ni nikakoga vzroka, da bi moral rečeni minister odstopiti. Le tedaj, ako bi mini-sterstvo storilo kaj proti Nemcem ali proti ustavi, izvajal bi dr. Baornroither primerne posledice. Toda, ni ruzptiščenje občinskega zastopa v Gradcu, ni imenovanja grofa (rleispacha da ni smatrati kakor čina, sovražna Nemcem. Dunaj «. »"SViencr Zeitung« objavi jutri statut industrijahioga sveta, ki bode sestal iz 7T> členov. Občinsko gospodarstvo v Trstu in okoličani. i. Kako mestni syet povspesujo koristi okolice! Sporočili smo bili že, da sta se v seji mestnega svetn mitinlc sredo oglasila tudi svetovalca V tem hipu sta prihitila izza skednja An-drojček in Polževa. »Oče!« je klical fant, Burek leži crknjen za plotom.« »Otrovali so ga tntje«, je dodala ženska, »ker pes cedi sline... Kar lin gobcu so mu zmrznile.« Ovčar, ki ni mogel stati, je sol ua prag hleva. »Saj so jo tudi temu nekaj pripetilo«, jo odvrnil Polž, »ker je nekako nezavesten. Komaj sem gn sprehodil... Se zbolel je...« »Smrt gii naj počaka!« jo zakričala Polževa, zagrozivši s pestjo. »Spni je v hlevu, pa je pustil ukrasti konja... Bog, da bi ga zemlja bruhnila iz sobe, kadar umrje!« Andrejček se jo oglodal za kamnom, liotd ga vroči v ()včarja, toda roditelja sta ga pridržala. < )glo-davši si boljo hlapca, videla sta ga mučno spremenjenega. Liee je imel pcpclnnto, ustn hloda kakor mrlič in vdrtc oči. »Nemnrn so zastrupili tudi njega«, jo zaše-petala gospodinjil. Polž jo pomignil z rumeni, no znajoči, kaj bi odgovoril. Naposled je jel izprnšovati hlapca: dali ni bil včeraj kdo pri hiši med, tem ko njih iti bilo doma, in če mu ni kdo dal česa zajesti? (Pride še.) Dol le« z in Kosce v razpravi o poročilu finančnega in sjM-cijalnejpi odseka o onih javnih delih, Ivi naj Iti se izvršila v bodočih ti letih in Ivi l>i stala lepo kupico milijonov. |)iinoK treba, ila se nekoliko jMivrnomo k \r-vajanjam l>ollen/a in Kosca, ki sta vsaki |>o svojo primerno označila mestno gospodarstvo, sosebno z ozirom na koristi, potrebo in vse gospodarsko po-ložeiije naših okoličanov. Svetovalce Dollonz je omenjal, kako je svetovalce Angoli /e 11. aprila leta stavil predlo«;, nhj se imenuje odsek devetih členov, ki naj l>i določil ona javna dela, ki so najnuineja in ki naj Iti se izvršila v dobi li let; zajedno naj Iti preračunal ta odsek, koliko Iti stala ta dela in naj Iti potem stavil primeren predlog, kako poskrbeti potrebna sredstva. Takrat so bili v mestnem svetu skoro v jednakom številu pripadniki in nasprotniki tega predloga. I'rod loj; Angelija Iti bil torej padel, da se niso govornik in tovariši iz okolioe izjavili zanj. 1'oda isti okoličani, ki so pripomogli, da jo bil Angelijev predlog \ sprejet, niso moj; I i doseči niti toliko, da bi bil le jeden sam njih imenovan v rečeni odsek, kjer bi bil mogel povzdijfati svoj glas v zagovor interesov okolioe, pripadajoče k občini. ( )ni večer niso mogli izvoliti komisije, ker je bila že pozna ura; izvolila pa so jo dno 'J'2. maja. Ali žal, nado okoličanov so niso izpolnile. Kakor vsikdar, prevaljeni so bili tudi to pot, kajti izključeni so bili popolnoma iz večkrat rečenoga odseka. Izvoljen je bil sioor gospod Mauroner, ki se jo sioor nazival zastopnikom okolioe, ali pravi zastopnik isto ni Itil nikdar ta gospod. Lota 1HSI7, ko so jo obnovil občinski za stop, in dosledno seveda tudi rečeni odsek, so bili okoličani zopet izključeni. A sedaj vidimo v svojo veliko obžalovanje, da vsa predlagana velika dola, ki bodo zahtevala nad lil milijonov, jemljejo le malo ozira na koristi okolice ; in še mod onimi, ki bi bila morda v kako korist okoliei, je takih, ki naj bi se izvršile še le v drugi ali tretji perijodi, ty je v času, ki leži precej daleč v bodočnosti. \ sako leto se priporoča v razpravi o proračunu, naj bi so kaj storilo okolici na korist, toda govornik ni mogel nikdar doneči ničesar. Zato so prebivalstvo okolioe ne udaja nikaki nadi, da bi so o tej priliki jemalo na njo kaj več ozira, nego so jo jemalo v minolosti. Zastopniki okolioe so radovedni torej, kako se bode vel sedanji mestni svet z ozirom na njih. 1'vorjoni pa so že sedaj, da so bodo morali često oglašati za besedo. In če njih besedo ostanejo brez odziva, potem bodo prisiljeni oglasiti so so svojimi protesti. Zoper ta izvajanja so je oglasil svetovalce Ven oz i a n, ki je imel — ne vemo, od kje — toliko žalostnega poguma, da jo zatrdil, da večina numerovanih dol bode na korist okoličanov. Da bodo čitatelji vedeli prav eeniti to trditev Ve-nezianovo, bodi navedeno tu, da je rečeni laški svetovalec navedel v podkropljenje svojo trditve: costo v Miramar, novo oosto v Skedenj, vojašnico v Roeolu, hišo konjedoroa itd. itd. Svet. Dollen/. ni mogel biti v zadregi, kako naj odgovori Veneziauu. Rekel je namreč, da je ros, da so bodo ta dela gradila v okolici, ni pa ros, da bodo ista na korist okoličanom. Ta dola se izvrše le v vočo korist in udobnost mostno go-spode, da so bodo ista laglje in komodueje vozili do svojih vil! Za okoličane so iste važnosti bolj ozko kakor široke oosto, in v primeri s predlaganimi deli so nekatera druga tlela toliko važnosti za okolico, da bi se občina ne smola protiviti izvršenju istih. Tako je! Okoliea ne potrebuje tako širokih cest, kakoršna bodo ona v Miramar, ki bodo stala nad <10.000 gld.; pač pa potrebuje okoliea primernih poti, ki bodo olehčevale obdelovanje polja in vinogradov in povspeševalo tako vinogradništvo in kmetijstvo. Za tako resnično koristi okolioe nimajo zmisla gospoda Venezian in družba in rečeni svetovalec se je le osmešil, ko je okoličanom molil pod nos cesto v Miramar, ki so sicer gradi tudi z žulji okoličanov, katero pa gradijo mostna gospoda — za-se! Taka je bila od nekdaj in taka jo tudi danes tista namišljena skrb mestnega sveta za resnične koristi okoličanov. Politični pregled. Državni zbor. V nadaljevanju razpravo o jezikovnih predlogih je sinoči prvi govoril sehone-rorjanski srditež posl. T u r k. To prednost treba pnpoznali temu možu, da je —odkrit*»srčen! Pov-darjal jo n. pr., da v zbornici no bo nikdar miru med Nemci in (Vhi. \ parlamentu se no sklene mir. Se le veliki boj med slovanskim in nemškim plemenom dovode do miru, boj, ki se no izvojnje parlamentarnim orožjem, ampak železom in krvjo, (tovornik jo povdarjal potrebit jednotnoga jezika v vojski in zvestobo nemških vojakov. Italijanski in tnadjar-ski polki da so često v trenutkih največe nevarnosti zapuščali svojo čast, nikdar pa niso storili tega nemški vojaki, (Kaj pa slovanski? O tem molči gosp. Tiirk. Cim pa meni ta šlezijski sehonererjanoe, da ima pravico zalučati Madjarom in Italijanom v obra« toli težko obdolžcnjc v ta namen, da v tem lepši luči kaže vrednost nemškega življa za državo, in čim takega obdolženja ne moro zalučati v obraz avstrijskim Slovanom, je pripoznal implicito, da Slovani niso nič manj zvesti nego Nem-e i, ter da so — kar se dostaje zvestobe — istotoliko vredni za državo kakor Nemci, a kar so dostaje števila, pa več, nego Nemci. Toda, ako so Tiirk že toliko balia z nemško zvestobo, ga pa vprašamo, kako se strinja s to nemško zvestobo dejstvo, da Nemci podpirajo vedno isto Italijane in Mndjare — katerim Tiirk očita nezvestobo — v borbi proti Slovanom, katerim Tiirk in nikdo ne more očitati nezvestobe?!! Kaka zvestoba joto, ki jo vedno na strani nezvestobe proti zvestobi?!) Posl. Nitsoho jo izjavil v imenu nemško napredne stranke: Nemški narod naj ohrani mir med seboj in mirno kri nasproti vladi, pa tudi svoj smodnik naj ima na suhem. Krščanski socijalist A x manu jo ponovil prisego nemški gemeinbiirgschat't, če tudi — tako se je postavil govornik junaški v pozi turo — bi imela njegova stranka poginiti na tem. Potem so je zagnal v socijalno demokrate, očitajo istim, da so so odpovedali opoziciji, ker so dobili koncesij od vlado. S tem jo krščansko socijalna roka vrgla bakljo v slamnato streho socija-listov, tako, da jo silno zaplapolalo mod krščanskim socijalistom Axmannom in socijalistom Sohraminol-nom. Najbolj duhteči naslovi so kar frčali sem in tja. Poslanec Noske — od nemško napredne stranke jo zatrdil, da njegova stranka ne bode razpravljala tudi o onih predlogah vlade, ki so gospodarstvene nravi, kajti to da vendar no gre, da bi predpoludne tirali ob-strukeijo, zvečer pa da bi razpravljali mirno. (tovornik je zaključil s pozivom, naj vlada najde enkrat toliko srčnosti in odločnosti, da z jedno samo potezo s peresom reši državo iz homa-tij! (Kajpada! Ravno narobe bi bilo! Ako bi vlada »z jedno samo potezo« — kakor meni g. Noske odpravila jezikovne naredbe in bi ustregla tako, no nemškemu pravu, ampak nemški nenasitnosti, tedaj bi so Se le prav začeli viharji. Homatije bi so še le poojstrile, s to jedino razliko, da bi namesto nemške razbrzdanosti stopil ubupen boj onih, ki se bore za pogoje svojemu življenju. To ve vlada, zato si no upa storiti tisto »poteze«, po kateri toliko hrepene ti ljubi Nemci.) Seja se jo pretrgala in se nadaljuje danes. K položaju, (irof Thun ni odgovoril včeraj še na interpelacijo radi dogodkov v (Jradeu. Odložil jo baje to delo za danes ozirom na to, da so je včeraj na posvetovanju načelnikov klubov storil (najbrže zadnji) poskus, da bi se toli nujno predloge, katere jo vlada predložila te dni zbornici, privele vsaj do 1. čitanja. Splošno se je menilo, da zadnjo besedo o bodočem postopanju svojem poreko nemške opozicijsko skupine še le potom, ko bodo čuli gori omenjeni odgovor grofa Thuna. Tudi to domnevanje sejo pokazalo neosnovanim. Grof Tli lin — kakor rečeno — še ni podal včeraj svoje izjavo, a nemške stranke niso hotele čakati do danes, marveč so povedale svojo zadnjo besedo že včeraj na razgovoru načelnikov posamičnih skupin: da poleg svoje obstrukoijonijske ne poznajo nobene druge koristi v državi; izjavile so, da ne pripuste v parlamentarno razpravo nobene predloge, in še tako koristne, dokler ne kapitulujeti pred njimi vlada in večina. Ako torej niso našle milosti prod obstrukcijo niti toli simpatične in popnlarne, toliko let že in od vseh strani zaieljene odredbe — kakoršni sti n. pr. odprava časniškega kolka in erariških mitnic —, potom je umevno samo ob sebi, da bode delal vos opozicijski aparat in z vso silo tudi proti proračunskemu provizoriju — da ne govorimo o nagodbi z Ogcrsko, glede katere stojimo menda vsi na odklanjajočem stališču. Grof Thun ve sedaj, da nima pričakovati iti so nadejati ničesar več od toga parlamenta. Kaj mu basno parlament, ki mu parlamentarnim potom odreka ono, brez česar ne more vladati nobena vlada!! Taka vlada in tak parlament ne moreta životi jeden poleg dražega. Tu so vzdiguje pred nami imperativ: ali umakni so s pozorišča vlada, ali umakni so parlament!! Vpoštovajo razmero v parlamentu jo lahko izračunati na prstih, da bode parlament tisti, ki so bode moral umakniti. Od skupin, ki ne pripadajo večini, so so izrekli jedini Italijani za večerne seje v namen prvega čitanja vladnih predlog. Skupine večine niso podnio nikako izjave!! Vspeh posvetovanja je bil torej povsem negativen in s tem jo stopila parlamentarna kriza v akutno stanje. Predsednik zbornice dr. F ne h s je takoj obvestil grofa Thuna o izjavi opozicijskih strank. O resnosti položaja priča dejstvo, da je dolgemu posvetovanju med predsednikom zbornice in mini-sterskim predsednikom sledilo dolgo ininistersko posvet«»vanje. Naravno je, da so se takoj jele širiti različne kombinacije. Čuti je bilo menenje, da se zbornica zaključi že v sredo, vsakako pa zbornica no ostane skupaj preko 17. t. m. in potem da se prične vladanje na podlagi S 14, potom cesarskih naredob. Tudi takih glasov je bilo čuti, da hoče desnica z vso silo izvesti prvo čitanje vladnih predlog. Slednjič bodi zabeležena vest, da želi vlada, da se izvode razprava o jezikovnem vprašanju in potem še le da se razžene zbornica, ki ni vredna, da živi. No, morda nam še danes prinese brzojav pojasnila na vsa ta vprašanja. Razmere v Tesaliji. V pokrajinah, katero so ravnokar zapustili Turki, so razmere strašne. Reda je grozna. Turki so uničili vso: sela in polja. V mnogih krajih niti ni bilo možno letos, da bi bili obdelali polja, kor nedostaje živine. Draginja je velika. Prebivalstvi), povrnivše se v svoje rodne kraje, je v obupnem stanju. Sodba je taka, da bode trebalo par let, prodno si ljudstvo opomore zopet nekoliko. Včeraj so zadnji turški vojaki ostavili Tesulijo." Domače vesti. Policijski koiiiisarljat v ulici Seussa bode vodil gosp. oficijal Kraincr za dobo odpusta gospoda višega komisarja Racherja. So gospod Jurca! Povedali smo že, kako je na zadnji dan majniku v cerkvi rojanski vse žven-kotalo, trobentulo, piskalo in groinelo nu boben, prav kakor v — gledališču. Danes nam pa je sporočiti še, da se je vos ta »ensemble« po cerkveni slavnosti preselil v — farovž. Tu se seveda niso godilo kompozicijo Mariji v čast, ampak piskala, trohentala in hobnala se je neprestano, da so je razlegalo po Rojanu kakor v zasmoh domačinom, tista do sitega znana »Nella patri a de Rossetti«, katera menda preseda že celo poulični sodrgi tržaški. In potom so še čudi gospod Jurca, da ga ljudje nimajo radi, ter grozi s tožbami, ako ga ne pozdravljajo. Vzroka svoji fenomenalni ncpriljubljcnosti išče v zlobnosti »sovražnikov«, v »agitatorjih« in v slovenskih listih, le tam ga ne išče, kjer je — v samem sobi in v svojem postopanji, ki ne pozna najcloinentarnejih ozirov do čutstvovanja, tradicij in starih običajev domačinov. Povsem dobrohotno bi svetovali mi g. Jurei: Medice, cura te i psu m ! Tudi Koporoani nočejo škofa Nterka. Več tisoč Keporčanov je baje podpisalo županu uročeno peticijo, v kateri ga prosijo, naj stori vse mogoče, da škof Sterk ne pride v Koper na veliko cerkvene slavnosti njihovega patrona. V istoj spomenici se Koperčani spominjajo » poslovonjevanja škofa Storka in pravijo, da ta njih prošnja ni protiverskega namena. Skoda, pravijo, bi bilo, kit bi bili oni motjeni v uživanju na dan, ko bode mesto slavilo svoj najveći praznik. Ti ljudje so res že smešni. Treves, kje si?! S pozna v ajnio »e med Hfhoj. Oasopisje v trm oziru stori veliko, ali mislimo, da vendar se ni dosti. Pa tudi ne more samo vsega opraviti; tn treba dopisnikov, ki porivajo kratko pa jedrnato časnikom drugega slovanskega naroda o obstoječih razmerah. Tako n. pr. naj bi poročal slovenski dopisnik kakemu češkemu listu in obratno, češki dopisnik kakemu slovenskemu. V tem pogledu nas prav vesele »Kfltoliokč Listv«, ki se pridno ori raj o na razmere Jugoslovanov ter prinašajo tudi dopise iz naših pokrajin. Ni davno od tega, ko smo čitali zanimiv dopis iz Istre, v katerem dopisnik pojasnjuje Cehom nam že znane žalostne razmere v Primorju, kjer živi za Slovane geslo: Zahl' Krohot, und hnlt' s Mani!«, in sedaj čitamo v omenjenem češkem časniku zopet lep dopis s Koroškega, kjer preganjajo Slovence, kjer se trudita Siidmark in »Schulverein« z vso silo, čim prej ponemčiti vse Koroško. In potem zopet lep dopis o kranjskih razmerah. Tako je prav ! — Na slovanskem'časnikarskem shodu, ki bo drugi mesec v zlati Pragi, naj bi se kaj ukrenilo v tem smislu ! »Soča« M irredentc. V prvih dneh junija 1HS2. je umrl (j a riba Id i, čegar pepel ] točiva na otoku Caprera. »Sentinella« je vskliknila »Spominjujmo se!« in pisala je med drugim: Noi — in lutto perenne — guardnndo da lungi, oltre il confine del misoro .ludrl — volgiatno itn inest(i pensiero allo scoglio di Caprera e ri-cordinmo... Giovnni, non dimentiente! Vccchi, non rinegnte! (rarihnldijcva smrt je torej goriškim Lah onom »lutto perenne« — obmejna Idrija je »m i sera«, ker dela državno mejo, — lahonske oči so obr-nene na Cnprero! — Jako »fajn« ! Mein Lioltehen, wns \villst du noeh mehr?! »Soča«, Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi v nedeljo dne 12. junija t. 1. veliko vrtno veselico v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. — Začetek točno ob 5. uri pop. — Ustop-nfna na veselico iN) nvč. Cisti dohodek te veselice namenjen je v podporo ubožniln družinam radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov. Razpored obsega : petje možkih in mešanih zborov, deklamacijo, igro in sod olova nje vrle narodne Nabrežinske godbe. Ker je čisti dohodek veselice namenjen v jako blag namen, nadejati se je mnogobrojne udeležitve. Pevsko društvo „Skala" v Sv. Križu je odneslo svoj »Plesni venček« nn dan 1'.'. junija, ker bode dne 12. t. m. veselica v Barkovljah, ki jo priredi pevsko društvo »Adrija«. Da ne bodo torej nasprotnosti, je odložilo naše društvo svoj venček na dan lil. juniju. Ples bode nn vrtu »Kon-sumnega društva« v Sv. Križu. Nn obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Darovi za cerkev sv. Cirila in Metoda 11 a Padričali. Darovali so nadalje v Lo njeru: Cok Andr., Požar, nepodpisani in vuški načelnik po 1 gl., liorovina N. UO nvč., predsednik kons. društva, gostilničnr tega društva, Sik Ivan in Cok Andr. po 50 nvč., Pečar Mart. 45 nvč., Iv. Mar. Stergle in poljski čuvaj po 40 nvč., Ook Miha, Cok Ivan in Cok Andr. po 20 nvč., Košon N. 15 nvč. in 1'čarinčin 10 nvč. Opčiua: Fd. Drašček 2 gl., finančni nad-stražnik 1 gl., Iv. Pittiol kaplan 00 nvč., Tomaž Dancu, Do F., Luka Hrovntin, Andr. Dnneu, Iv. Vromie, M. Jnnišck, Sancin, S. Ferluga, Logar N. po 50 nč., Knrol Mnlalnn 20 nč. Bnne: Jožeta Baznrič 50 nvč., Marija Per-šinovič HO nč., Malulan Iv. M. 25 nč., M. Ban, A nt. Bnn, Lovre Husu, in .los. Posel po 20 nvč., T. Peršinovič in Ban N. po 15 nč., Iv. Peršinov i č 12 nč., M. Milkovič, A. Rauber, Iv. M. N., Jak. Ban po 10 nvč. — Zadnjič je bilo izkazanih gld. 400*00, z danes izkazanimi 20 gl. .'55 nvč. skupaj dosedaj gld. 4J30'25. (Pride še.) Družbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani so od 1. do 25. mnjnikn poslali: Slavno hranilno in posojilno društvo v Celovcu po č. g. Podgorcu 50 gld. — Slavna Posojilniea v Pišeeih po g. J. Vršecu 5 gld. — Moška podruž. v Celju 70 gld. in sicer 21 gld. 50 kr. udnlncza l. 1807., 48 gld. 50 nvč, je pa donesek Celjskega »Sokola« kot prvn polovica pokro-vitcljnine. — Moška podruž, v Ormožu 22 gld., vmes jc 4 gld. 47 kr. kot donesek Mohorjanov, nabran od od č. g. mestnega župnika Y. Vencdiga. — Seu-klavško-frančiškunska ženska podružnicu v Ljubljani čisti dohodek od veselice v »Narodnem Domu« 4(11 gld. 27 '/* kr in po gospej dr. Gregoričevi 1 m »Hebej znesek gld. — Po č. g. Juriju /mavcu, župniku v Rcmšniku, 5 gld. : darovali so gg. : Za-vadil, .1. Smole, .1. Zmavc. .1. Bizjak, L. Bizjak, M. Stole in Al. Gugl |to 5<> kr. in drugi 1 gld. in 50 kr. — Iz nabiralnika v gostilni pri »Lipi« v Trebnjem gld. — G. Marica Novak na Tor-janak .'1 gld. 541 kr.; darovali so po kroni gg.: gg.: Fr. Konšek, Tom. Petrovce, N. Rus, Jos. Cukjati, .los. Novak, Minka Koželj in Marica Novak mesti t- venca na krsto o. kr. kadeta Avgusta Zaplotnika. Podružnica Ziljska Dolina-V m ta po č. g. župniku .M. Krejčiju 4* gld. 20 kr. (Z vrše te k pride). Novo podružnico sv. Cirila in Metoda za Maribor in okolico so osnovale tamkajšne vrle Slovenke. Dne 4. t. m. so imele pri Gainhrinu osnovnimi zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskovano. Tudi več udov mariborske možke podružnico se jo udeležilo shoda v obilnem številu. Predsednik možke podružnice je razložil namen in velik pomen prekorstne družbe; ruztolmnčil jo tudi nejvažnejše točke društvenih pravil, potem so je pa vršila volitev odbora novi podružnici. Predsednico so izvolile odlične narodnjak i njo gospo R a poče v o, ki je obče spoštovana v naših krogih zaradi njenega domoljubja. Po volitvi se je vršila prav živahna narodna veselica, kateri nnjsijajnojša dika je bilo pač izborno potjo vrlih čitalničnih pevcev. Tudi | več lepih napitnic se je slišalo; gospo so se večkrat oglasile k besedi ter so v plamtcčih besedah i vnetnale navzoče narodno občinstvo k vstrnjnomu delovanju. Ves shod se je vršil zelo častno, novi podružnici jo pristopilo takoj 50 členov, kar nam daje veselo upanje na boljšo bodočnost. Slava vrlim , mariborskim Slovenkam ! Zalivala. Za nagroben spomenik našemu tovarišu cand. jur. Jakobu Zajcu, ki je ponesrečil na Klostorneuburški postaji, so poslali č. gg. Andrej Gabrščok, urednik in lastnik tiskarne v Gorici, .'5 gl., Frančišek Joraj, e. kr. ]>rofesor v Novem Mestu 2 gl., Frančišek Razpet, vikari j v Orohku gld. in Anton Santel, o. kr. profesor v Gorici gld. Izrekamo jim najiskrcncjso zahvalo. I)a bi našli Se mnogo posnemovalcev moj rojaki ! Slov. akademiško društvo „Slovenija" na Dunaju. V111. Loderergasse 21. pliil. Jožef Reisncr jur. Ivan Bukov ni k t. č. predsednik t. č. tajnik. Iluda Žena je neka 21 -letna Viktorija Sini-gaglia, bivajoča v ulici Murat št. o, ki jo sinoči okolo S), ure zvečer udarila na Bnrrieri 40-letnega Leopolda Gnides tako močno z buteljko po glavi, da so jc ista razbila fn da je začel Gaidos krvaveti. Neki J. Fabris, ki se jo utnknil vmes je tudi dobil od žene kos steklenice v glavo. Zona je bila tako huda zato, ker da Gaidos zavaja njenega moža po krčmah. Ivo je prišel redar, žene ni bilo več. Gaides in Fabris sta morala na zdravniško postajo. Denarja nI dobil, pno pa stanovanje brezplačno. .'17-lotni Kanti G. iz Verone je ločen že dve leti od svoje žene. Prišel je prod nekaj dnevi v Trst in je doznal, da je tudi njegova žena tukaj. Podal se je k njej in je zahteval denarja od nje. Iver ga ni dobil, je začel ženo pretepnti. Prifili so redarji in Knrol je moral v idico Tigor. Po veselju pride žalost. 37-lctni Danijel Corbatto iz Tržiča je privel v Trst v nedeljo zjutraj kakih 0 tisoč sardel, za katere jo skupil 00 gl. Vesel tako dobro kupčije, se gaje nnlezel tako, da je trdno zaspal na ulici. Ali probujenje iz trdnega in sladkega sna je bilo žalostno, kajti dobri prijatelji so ga sezuli, mu vzeli klobuk in mu odnesli — vos denar. Koledar: Danes v torek 7. juniju: Kpifnnij, škof; Robert, opat. Jutri v sredo H. junija: Maksiin, škof; Medtird, šle. Solnrni: j Lunin: Izhod oli 3. uri 11 min. Izhod ob 11. uri !» min. ZuboJ „ 8. „ Iti „ j Zahod „ «». „ iti) ,, Tu je 21. teden. Dimen je 157. dnn tega letu, iniiuno torej Ae dni. Narodno gospodarstvo. Trgovino z severnimi Slovani Avstrije. Spolnjevaje obljubo, dano v uvodnem članku zadnjega izdanja, hočemo prijaviti tu nekoliko podatkov o produktih, s katerimi je nnjživahneja trgovina z (ialieijo in Slezijo. V Galiciji se konsuraira mnogo kave in * aja. Pa tudi vina. Kupčija z vinom je dosedaj v židovskih rokah, Židje prihajajo vsako jeseni v Trst, kjer pokupljajo velike partije italijanskega vina. To vino odvažajo v Galicijo. Tam mu pri-livajo primerno špiritu in prodajajo potem kakor pravo — ogersko vino. Vedeti treba namreč, da v Galiciji pijejo vino le iz majhnih čnšic, ka-koršne se rabijo v nas za likerje ali žganje. Zato mora biti vino nntčno. () 1 j a i n olja za mazanje po tovarnah so mnogo prodaja v Galicijo. J užno sadje, svežo in suho, se moro razpošiljati le v zahojekili po f) kilo. Svojedobno so'neki Z idje z italijanskim imenom anoneirali po jioljskib listih, pa so prav temeljito opeharili odjemalce se svojim slabim blagom. Kdor hoče delati kupčijo, mora odpošiljati dobro blago, in stori dobro, da prilaga blagu tudi kako spričevalo. Na drugi struni pa jo možno dobivati iz < ialieijo raznega blaga iz prve roke. Tako se proizvaja n. pr, tam jako veliko špirita. Tam je veliko mlinov z;i pšenico. Okajeno meso iz (ialieijo je slovito in so v velikih masah izvaža v Prago in na Dunaj. Konkurencija Galicijo s tem blagom na Dunajskem trgu jo tako silua, da se ogerska kupčija more vzdržavati tam le s podku-pavunjem. To velja posebno za ogersko kupčijo s prašiči. Iz (ialieijo oziroma Slezijo se izvažajo nadalje voli, švicarski sir, maslo za čaj. Tako surovo maslo iz Tošinu prodaja že tu Loška grnj-Sčina. Maslo je tam gori ceneje in čistoje, nogo pa v Tirolu in na Stirskem. Kozolije in likeri iz Galicije so svetovno znani. Nekatere tovarne prodajajo mnogo na Francosko in Angleško. Sukna in platno, ročni izdelki, su elegantni in trpežni, ("ono kakor tovarniških izdelkov. Zidjc delajo izborno kupčije /, lesom, doga m i in raznimi deskami. Mnogo tega blaga se izvaža na Roko in v Hamburg. R e z h u r i j o in č i p k e se pr« »lajajo v London. Sedaj so ustanovili trgovci društvo na delnice v Pragi in K rakovem za povspeševanje medsebojne trgovine. Tudi v Zagrebu se delajo huje poskusi za tako ustanovo. Ali bi ne bilo možno, da bi so tudi tržaški slovenski trgovci združili v družbo za trgovino so severnimi Slovani?! Ktip-pčija je velesila! Ne pozabimo tega! Bogati trgovci hi lahko kupčevnli na debelo, manj imoviti pa bolj na drobno. Co se želi kdo še podrobneje obvestiti o odnošajih, moglo hi mu naše uredništvo označiti neko osobo, ki je pripravljena drago volje podati potrebnih obvestil. Poročilo ravnateljstva „Truovske-nbrtiie registrnvarie zadruge v Gorici" z neomejenim jamstvom, zn opravilni mesec maj 1808. ZALOGA POHIŠTVA tvrd ko Alessandro Levi Miiizi v Trsti Via Riborgo 21 in Piazzn vecclila 2. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka, ltogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Nn zahtevanje ilustrovan cenik zastonj iu Iranko. Naročeno blago so stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (liovanni hiš. štev. o (hiša Diann). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo tlo nese srečo. 1. Število zadružnikov dne 1. maja 189H..... Naraslo tekom meneča za........ 1'adlo tekom meseea za..................4 Število zadružnikov dne 1. junija je znašalo . . Mi M 2. Število deležev dne 1. maja....... lfolH Priraslo deležev tekom meseca...... KH Odpadlo „ „ „ ... . . . 4 Število deležev dne 1. junija je znašalo . ■ ■ 1HOO Svota vplačanih deležev do 1. maja . . kron ; 14 24 O-70 „ tekom meseca . .. 7iWN*— „ izplačanih „ „ —•— Svota vplačanih deležev dne 1. junija . kron 41D"2M,70 Svota podpisanih ileležev po lf»0 gld. . kron 4*0000-— 4. 1'redujmov je hilo izplačanih I. maja . kron I&INB3*— Priraslo tekom meseca......„ !KIJ>45*— Odplačalo ,, „ ........ 5741*— Stanje predujmov dne 1. junija . . . kron ir>7lW7*— f». Dopolnilni zaklad znašal je 1. maja . kron .'IH'24'50 Tekom meseca doplačalo se je ..... 1496*54 Stanje dopolnilnega zaklada 1. junija . kron f).'(-_M-04 ♦i. l>o konec meseca prosilo je .'140 prosite- Ijev za predujme v znesku .... kron 240771*38 Dovolilo se je v znesku ...... „ 171166*5W Izplačalo „ „ ......„ 1B4701-38 7. Hranilne vloge znašale so 1. maja . . kron N047f>'*— Izplačalo „ „ .....„ 2273"— Stanje hranilnih vlog dne 1. junija . . kron 1207tiS-i>,S v !»s knjižicah povprek po 1334 kron 327,4") Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni hranilnici............ 7092tV82 Saldo v blagajnici dne 1. junija in pri poštni hranilnici........kron P587*fi2 9. Denarnega prometa blagajnice od dne 1. maja do dne 1. junija.....kron lfilSlfl'lti Hranilne vloge obrestujejo se po 4I/9*/0. Lastna glavnica v podpisanih deležih . kron 415)28'70 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . . „ 120768*158 Razmerje 1 : 3. Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na meujico se obrestujejo po 6*72°/0. — Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob šesti uri. Urađue ure so od H —12 dopolnilne in od 2 — Ji po-poludtie vsaki dan. Zadnje vesti. IloHgkoiig f'». Keuterjcva pisarna javlja: Angleška topnjaea »Swist«, došla iz Manile, javlja, da so ustaši porušili železniške šine zunaj mesta, deden španski polk da se je spuntal in postreljal svoje častnike. Boji med ustaši in Spanci se bijejo pogosto. Prvi so doveli 1000 ujetnikov v Manilo. Anierikani da podpirajo puntarje s topovi. Mnogo duhovnikov, katere so ustaši ujeli, so poslednji mučili grozno. Angleški državljani so ostali v mestu, drugi inozemei so se umaknili na Indije. Dunaj 7. Ker se je bilo izvedelo, da grof Thun odgovori na interpelacijo radi dogodkov v (iradeu, bilo je v zbornici živahno gibanje že pred sejo. Ali prišlo je drugače, ker so Sehonererjanoi provzročili velik škandal. \Volf je zasramoval poljske socijaliste. Dašinskemu je zaklioal: Poljski capin ! Tudi drugi Sehonererjanoi so kričali kakor obsedeni. Dilllaj 7. Minister za trgovino odgovori v jutršnji seji na interpelacije italijanskih poslancev o lokalnih železnicah v Istri in v Trentinu. Dlllinj 7. (Zbornica poslancev.) Schonerer je prečita! peticijo občin za odpravo Gautsehe- vih jezikovnih narodeb. Ko je začel čitati vseh 218-} imen, ga je ustavil predsednik in mu je slednjič odtegnil besedo. Toda Schonerer je vsejedno čital dalje. Predsednik je dal besedo drugemu govorniku. Tudi ministerski predsednik grof Thun se je oglasil za besedo, da bi odgovoril na interpelacijo radi graških dogodkov. Ker pa je Schonerer nadaljeval z čitanjem in jo trajal ropot med Sehonererjanoi, je izjavil ministerski predsednik, d a o d g o v o r i jutri n a i n t e r p e 1 a e i j o. Schonerer je stavil slednjič formalni predlog, naj se njegova pročitana peticija vsprejme v stenografiški zapisnik. Predsednik je izjavil, da preklicuje odtegnitev besede, ker ni vedel, da hoče Schonerer staviti predlog. Na to se je nadaljevala razprava o jezikovnih predlogih. Prvi je govoril posl. Wolf, ki je rekel, da minister dr. liiirnreither ni spolnil dane obljube, ako ostane še člen ministerstva sedaj po imenovanju grofa (ileispaeha. Klaniki v velikih sodih..........„ —•— —•— V 1/ . ..............^ __._ Žveplo najtineje................„ UHO H*70 Modra iraliea................„ 22-— 22-50 Stv. 410 O. Š. S. Dllliaj 7. Splošno so sodi, da se državni zaključi že jutri. Iteirast (na Irskem) (i. Danes je bila tu procesija irskih nacijonalistov. Po procesiji je več oran-gistov (členov protikatoliških društev) napadlo policijo, ki je bila premagana in se je morala umakniti v kosamo. Mnogo redarjev je bilo težko ranjenih. Sodrga je trgala kamenje iz tlaka, katero je motala na redarje. Bati se je novih izgredov, ker se orangisti grozno razsrjoni na policijo. Dan d. junija je obletnica začetka ustaje v letu I88f>. (Takrat jo pokojni Gladston predložil parlamentu zakon, katerim jo hotel poileliti Irski samoupravo. To je provzročilo tmli takrat v Bel-tastu grozno razburjenje, ker tam je središče protestantizma v katoliški Irski). Natečaj. Najnoveja trgovinska vest. yp\V-York ■"». junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij IbV/i* za september HO*/», za december 7!)Vi, koruza Sli1/*, za september 37V*» mast (>27. TRŽNE CENE. (Cene se razumejo na debelo in s carino vred). Domači pridelki. 0*— Santos navadni .......100 K. 78-- 80*— Sladkor, Centrifugal T. vrste ... „ 37"— 37*25 „ • C'entril'ugal II. vrste . . 3(5'— 3(>'25 Concasse.......... ,, 38*— 38'25 v glavah.......... „ 38-25 38-75 razkosani.............38-75 3i)-— Kiž, italijanski fini..........22-50 23-50 italijanski srednji....... „ 21-25 21*75 Japan, fini......... „ —•— —•— Raugoon, extra....... „ 15-75 !(>•— 1......................14-75 15 — II......................11-50 12 — Petrolej ruski, v sodih........16-40 1(5»50 v zabojih o. Prositeljico naj svoje, pravilno opremljene prošnje predpisanim potom tekom štirih tednov sem predlože. C. kr. okrajni šolski svpt. V o los k o, 31. maja lSilS. rJai Zavod za uniformiranje in civilna krojačnica Lr Frana Jiras ulica Casenna !> — v Trstu — ulica Caserma 0 1'ri poroča se za napravo uniform in civilnih oblek. Postrežba poštena. Zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah, ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jcililnicc, spalnice In spre-jemnice, žimnic in peresiiic, ovledal In železnih Ulaguju, po cenali, da se ni bali konkurence. Hotel Evropa Plaz/a rtella Caserma. Zračen vrt z lopo in brez lope. Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo iz Plzcnske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon siv. 'M. ALOJZIJ LOHR, lastnik. Pomladansko sdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tlsofernl cvet" (Millcllorl). tisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" t TRSTU, teliti trt Tudi za fjfj nvč. v markah doposlje se franko. t t : t t Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) trst — Via s, SDirilione, Corso, Via s. Nicolo — trst Najbolj v srediSču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. i ta a bD g ^ cq o »d o B a CA Lastna delavnica. — Lastna delavnica. AT soboto dne 4. junija je bilo odprtje nove prodaj alnice pohištva, V ulici Poste llUOVO (vogel ulice Squer<> nuovo), v kateri se bodo dobivale spalne in jedilne sobe najmodernega kroja po ceni, ki se ni treba bati nobene konkurence. Pohidtva artistična in priprosta. K obilnemu obisku z geslom »Svoji k svojim« priporoča se najudaneje Andrej Černigoj. Lastna delavnica. — Lastna delavnica. $ M to % + 01 o m