LISTEK. Pomladak Rdečega Križa v Ljubljani. Poročilo gdč. Soenbergerjeve, dne 5. tm. v Ljiibljani. Ko se je započela lansko leto organizacija Pcdml. R. K. v Ljubljani, ni bila sprejeta s popolnim odobravanjem ravno od onih, s katerimi je kar najtesneje spojena, namreč od učiteljev. Ako postane v nekem gibanju šola sredotočenje in presrčni del organizacije, ne more uspevati ta, dokler ne vzljubijo in ne cenijo koristi, ki vzrastejo iz njih dela onl, ki naj delo i^vršujejo, razširiio in upoglobijo. Zato vas prosim zanimanja, nagnenja in sodelovanja. Najprvo si bodimo na jasnem, da je to Vaš Podml. in ne ameriški in da se ga naj osnuje in izdela za vaše otroke tako, kakor mislite VI, da je dobro za nje. Ni to nekaj, kar vas hoče Amerika učiti, mogoče se še Amerika mnogo lahko pri tcm nauči od vas. Toda je nekaj, kar je z veseljem sprejelo mnogo narodov in uvidevajoč, da leži prihodnost naroda na deci, je treba uporabiti vsako pomoč in dobro priliko, ki je mogoča v njih jačenje in izboljševanje telesno, duševno in umstveno. In našli so narodi, da nudi Podml. R. Kr. veliko poraoč za udejstvovanje teh principov. Videli so tudi, da se starši, ki jih je težko vzgajati z določenimi navodili, mnogo nauče od otrok in to ne da bi se tega zavedali — in dvojen cilj leži v enem. V drugo bi rada povedala, da ne bo nikakega nadziranja po šolah od moje strani, to je vaše delo in gotovo bo uspelo vam veliko bolje r.ego meni. Vse. kar želim, je pomagati vam osnovati to, kar želite, da se uvede, in potem vas prositi, da to izvedete. Če se pa vi sami ne zanimate in ne vzijubite stvari, potem tega tudi ne nioremo pričakovati od otrok, v tem mi gotovo pritrdite — in za otroke je ta organizacija. Podrrl. R. Kr. se opira, kakor veste, na najnežnejše čuvstvovanje otrokovo, in cilj mu je vzgojiti jih: 1. v volji za zdravje, ker zdravo telo — zdrava duša; 2. k ljubezni služitl drugim, lu poudariam zadoščenie, pridobljeno v prostovoljni pomočb 3. k Ijubezni do domovine, to je da na ta način postane boljši državljan. Ne sme se pa tolmačiti to kot »posebni predmet« v šo!i, marveč se mora uplesti v vsakdanje šolsko življenje le kot nekaj, kar poživi posamezne predmete. Rada bi vam malo razložila, kako to mislim. Zato pa moram razdeliti ideje v posamezna poglavja. Naj bo prvo članštvo, ker organizacija brez članov ni dobro mogoča. Ne maram vas muditi s tem, ker itak vcste, da je najbolje, ako se to vrši po lMzredih, — in da znaša olanarina 20 p niese no. To ostane, kakor je bilo lansko leto. 2. Shižiti drugim: Otroci radi pomagajo drugim in tu se nudi prilika, navajati njih požeijenje in jih privesti tako daleč, da so srečni in zadovoljni, če morejo pomagati drugemu. V mncgih stvareh lahko pomaga otrok bližnjemu brez izdatkov. na drugi strani pa je mnogokrat še večje zadoščenje otroku, če mora res žrtvovati kako malenkost v prid drugemu. Ali ni tako? Zato rabi vsak razred, oziroma vsaka šola »Fond za dobre namene« — in vprašanje se glasi sedaj — kako to blagajno polnit? Lahko vam predlagam načinov, vi sami jih gotovo vesle več. 1. Samozatajevanje: 1. Če se otrok odreče recimo katerikrat kinematograiični predstavi ali slaščici in položi ta dar v škrinjico, ki je v ta namen pripravljena v šol. sobi na mizi. To je že nekaj. 2. Lahko se napravijo kake predstave, razstave in prireditve proti nizki vstopnini. 3 Otrok iahko odpravi kake komisije za druge. 4. Prihranki: (tu se uče štedljivosti). Pojasnim vam, kako to delajo v Ameriki. Nabrali so ves papir iz šolske košare, ga stehtali in prodali. Isto tako so nabrali stare steklenice in druge take stvari ter jih prodali, kar jim je že malo zvišalo fond. Ako ima otrok doma vrt, ali če je •.oiski vrt na razpolago, se lahko tu pa tam prodr. kako stvar v prid šol. fondu, (v neki šoli so kupili tičenci s tako nabranim denarjem korale iz katerih so napravili pasove in jih razEtiivili — in vstopnina jim je dokaj napolnila blagajno. Pred kratkim pa sem čitala tole: mati je podarila otroku kokoS, otrok jo je pital in negoval in ko je; izlegla piščeta, jih je prodal, kakor tudi jajca v prid šol. fonda. Sedaj si pa oglejmo, kako se lahko porabi fond v pomoč drugim, ko je enkrat zbran. Mogoče je med tnladino bolan otrok, ki bi moral v bolnico. Ne bi bilo lepo preskrbeti temu otroku prostor v bolnici s pomočjo blagajne? Drugje bi pomagali siroti ali begunčku po kaki organizaciji s pomočjo ionda. Časih bi se preskibelo gorko kosilo sestradanim otrokom. In lepo je, misliti na manj srečne o božičnera času z malimi darili. V nekaterih občinah, kjer niso otroci imeli igrišča, so to preskrbeli učenci sami. Nekatere reči za »pomoč drugim se lahko izdelajc v šoli, dečki na pr. izdeluiejo igračke .deklice pletejo in šivajo in izdelane re-či se po.šljejo ubogim otrokom po zavodih za Božič ali pozneje. Proizvod ali delo: Vrste dela: Šivanje plenic ali obleke za male otroke, pletenje. Narodna ročna dela so tudi vedno zanimiva za raziteve, za poučenje otrok samih. Pošlje se tudi v Anienko na pr., kar bi zbudilo zaniina* nje onstran morja v veliki meri. Dečki lahko delajo pohištvo (malo aii veliko), igračkc, vrtno orodje . . . To bi bili seveda veliki izdatki — in tu bi ameriški otrod radi pomagali, ako se izdela natančen načrt dela, udeležercev in materiala. Iz slik različr.ih tednikov, listov se narede lepe malc knjižnice, zopet nekaj za siročad P° boViiical'. Mnogo drugih predlogov boste gotovo sami imcii, c tem setn uverjena. Zdravje: Igra zdravja je sijajna pot, da se otrok nauči vsakdanjih zdravstvenih pravil in nauči se jih nevedoma in jih tudi že praktično izvaja. Toda to vam je že dobro znano in pozneje bi rada vedela, če želi kdo od vas igrati igro tudi letos. Ni pa to glavna točka organizacije. Namesto igre zdravja se je zamislilo za meščanske šole tečaje: »O domači oskrbi bolnika«, »Prva pomoč« za dečke in deklice in tečaj za »Maio mamico«, kjer bi se deklice učile oskrbe malih otrok. Mogoče se ne dajo izvesti ti osnutki že takoj sedaj, pa pozneje. /V-iiha — kakor vsakdo ve — je velik škodljivec zdravju; naj otroci zvedo, kako prenaša boiezni, kje se po največ nahaja, in započnejo naj vojno proti njej. Pri izdelovanju plakatov se nudi prilika za navodila in izraženja. Tudi takozvana znanstvena abeceda, ki ie kaj koristna, nudi izpremembe. Osebna snaga in snaga šolske sobe, dvori- šča, snaga doma se lahko poudarja in se ne more nikdar preveč poudarjati. Za male otroke je izvajanje posameznih pravil v šoli največjega pomena, ker jim to postane navada. Medsebojna šolska korespondenca: Ta nudi otroku priliko, spoznati druge otroke in predvsem: otrokovo obzorje se s tem znatno raz.iri; tudi oživlja pouk zemljepisja, zgodovine itd. Došlo pismo iz Francije n. pr. se uporabi za prevod v francoski uri, isto v angeški itd. Tako so lahko posamezne ure praktično oživljene. Ako se učenci uče o Ameriki, koliko večje zanimanje bi vladalo v razredu, ako bi si dopisovali z ameriškimi otroki in bi dobili slike in popise posameznih dežel, mest, industrije itd. iz onili krajev. In koliko bolj živo bi se zanimali otroci za lokalno zgodovino, industrijo, geografijo itd., če bi se učili tudi že z namenom, opisati vse to ameriškim tovarišem. Nekatera teli pisem se lahko uporabi za Jugoslovenski Llst Podmladka R. Kr., da bi otroci videli, da je to res njih list in da so tudi aktivni pri tem. Namesto pisma se lahko pošlje tudi razglednica s pojasnilom ali povestico, ki se tiče slike, tudi to je jako zanimivo. Ročna dela se na isti način lahko izmenjavajo. Izvajanje idej Pomladka R. Kr. v šolskem življenju: 1. Ročni pouk. Učenci izdelujejo plakate o zdravju ne samo za šolsko sobo, tudi za list, kjer jih nujno potrebujemo, za zavetišča itd. Tudi »Abeccda zdrav.ia«, ki sem jo prej omenila, se lahko istotam izdela. Za najboljši plakat bi se eventualno razpisala nagrada. 2. Jezikovni pouk: Naloge se lahko pišejo o narodnih nošah in šegah; dalje o pisateljih, pesnikih, knjigah itd.; če to pošljejo otrokom diusih dežcl s prošnio enake pošiljatve njih dežele, se igraje nauče ne le lastne literature, marveč obenem tudi ono drugih dežel. Članki o tem se za list lahko prispevajo. 3. Zgodovina: V zgodovinskem pouku bodo imena in letnice pomenile učencem veliko več, ako so v dopisovanju z učenci one dežele. Učenje domače zgodovine in zemjepisa je pa že poživljeno ob misli, kakor rečeno, to opisati drugim učencem. 4. Državljanstvo: Veliko važnost polagajo v Ameriki na to točko. Otroci se morajo učiti o lastni občini, n. pr. o požarni brambi, o stražnikih, njih delu in o drugih državljanskih zadevah. V tem zmislu vzgojeni bodo lažje pojmili razne naredbe, ukaze, si bodo predočili, da so del občine in se bodo bolj in bolj zanimali za to. Različni članki o tem se lahko uporabijo za pisma ali list. 5. Trgovski oddelek: V nekaterih mestih so prevzeli učenci trgovskih tečajev prostovoljno tipkanje za Podmladek R. Kr., v kolikor so tega zmožni * Dovoliie mi še nekaj minut, da govorim o organizaciji. Podml. R. Kr. Vsaka organizacija ima centralni odbor. Podmladek R. Križa je oddelek »Rdečega križa« in nai se kakor ta organizira po vsem svetu, kar se je deloma že zgodilo. Ker je glavnl odbor »Rdečega križa« v Beogradu, ie tudi glavni odbor Podmladka v Beogradu kot oddelek svojega centralnega od- bora. Organizacija Podml. se izvaia po Jugoslaviji v sporazumu s štatuti glavnega odbora. Prepuščeno pa je vsakemu okrožju razvijati svoj lastni program. Ljubljana ima svoj lastni odbor. Na vsaki šoli pa naj bo po en učitelj zastopan, ki bo odgovoren odboru za vso šolo. Od teh učiteljev naj jih bo nekaj zastopanih v odboru. Ti predstavni učitelji, izvoljeni od šol, bodo voditelji organizacije na šoli, bodo izdelali program za to v sporazumu s šolo itd. Pozneje, upam, se bo razširila organizacija tudi po deželi. Sedaj vas prosim, da mi odkrito poveste, kar si mislite o tem, ali če me niste v vsem razumeli, da me vprašate za pojasnilo. Povejte mi, ako mislite, da se da to letos res z zanimanjern in uspešno izvesti. Poudarjam še enkrat, da ni igra zdravja edini, tetnveč organizacija glavni smoter. Mislim, da bo tudi Ljubljana uvidela dobre strani organizacije, in res ne vem povedati o nobeni deželi, kjer se ni sprejela z velikim entuzijazmom, uvidevajoč neprecenljive vrednostl organizacije. Mnogo je ležalo na tem, kako se vam je podala stvar lansko leto, in na dejstvu, da se ni moglo dosti prosto razširiti. Upam pa, da ne boste zaradi teh napak spregledali biser, kl leži v jedru. Iniciative leže sedaj v vaših rokah — ali ne mislite, da bo letos uspela organizacija?