ARHTVl XV 1992 Iz arhivskih fondov in zbirk 65 njeno gradivo neminarjev in posvetovaiij, Ki so jih organizirali na to temo. Večji del gradiva govori o rimjkatoRki cerkvi, velike pa je tudi gradiva o drugih verskih skupnostih, npr. srbski pravoslavni, islamski, Kristusovi binkoStni cerkv Krščanski adventistični cerkvi itd. Gradiv j mestne komisije za odnose z verikimi skupnostmi v L ubljan dajr zanir iv vpogled v odnos*; države do cerkve v povonem ohdobju. V fondu ohrrnjeno Gradivo drugih pravnih oi ib daje celovito podli bo tega odnosa, saj na enem mestu dobimo podatke o odnosu različnih državnih organov in partije do verskih aktivnosti državljanov. Analize strokovne službe zelo natančno govorijo o delovanju a aktivnoNti cerkve v tem Času, o številu verskih skupnosti in o posk jsih Jržavr.ih organov in partije, bi preprečili po njihovt-m mnenju prevelik ideološki vpliv cerkve Z"emo vre od problemov ob obiskovanju duhovnikov v bolnicah in dnigih ustanovah, pritoževanju proti pretiranemu zvonjenju in o pocbisih da bi v Raikrižju maševal slovenski di he vnik. do razprav, ki naj bi komunistom dajale ideološke podlago za boj proti »verski zaslepljenosti k. Opombe 1 ^godotoški rrhiv Ljubljana (v nadaljevarju ZAL), LJU ^38, jhupičina mnta Ljubljana. Ko jiisija za odiosc z verskimi skupnosti: i (v n^aljcvanh SMI, Kemija), a.j. 107, Le. 14. 2 i AL, LlU 538 SMI, Komis^a, a.e. 1, 4, Le. 1. 3 zAL, LJU 538, SMT Kil nisija, a... 18, Le y Zapuščina Frana Žguna, »vipavskega slavčka< Ivanka Vršič Zb:rkc osebnih fondov Pokrajinskega arhiva v Nc.vi Gorici smo obogat'lí z zapuščino »vipavskega slaveka« Frana Zgurja z Podragc. Gradivo obsega 0,1 tekočega metra, te je ena arhv-ska škatla. Izročil ra je p_snikov vr.uk Nikolaj Jeras iz Ljubljane. Zgurj ;ve pesmi je dolga leta hranila sestra Francka, ki je bila najprej poro čena z Eazilij^m Jnrasom, višjim katastrskjn inšpektorjem iz Celja, nato pa s pesnikom \loj-zoin Gradnikom. Frar. ígur se je .rodil 21 novembra 1866 v Podrag? Oče Aleksander in mati Ivanki, rojena Kopatin, sta prišla iz Št. Vida v Podrago, kj r sta odprla trgrvino. Po aomače se je pri njih reklo ,.pn Aleksandrovih« oziroma »pri Sandro-vih«; ta Iršni vzdevek naj bi prevzei Jcsip M irn za svoj stalni psevdonim, čeprav so glede tega deljena mnenia Nekateri demačhi pripovedu. j J da si je Murn nadel tak naziv zarad: vp/ikih simpatij do vsega; kar je bilo ruskega zvora. Mladt Žgur je v rojstni vasi obiskoval ino-razrednico Na očetove žeijo je Šel na »viajo* šolo na Col (ker je bil Col na hribu P.'draga pa v dolini). Tan ga je poučeval Andrej Pcrne, strog, a blag mož. Peme je bil mladinski prat; Ij in skladatelj. Na Colu je imel Žgur ¿a scšoli.. Dozi-ejsega -ičitelja in pisatelja Iva TrcŠta.i y Gorici je opravil najprej nemško pripravnico in prvi razred realke, ker pa je imel težave z matematiko, je nadaljnje Šolanje opustil. Iz pisma Franckt Gradnk Marianu Breelju z dne 22. marca 1968 v Ljubljani izvemo, da je imel tudi talent La risanje »Hranim knjižico skiL iz Časa, ko se ,e oce učil risanja pri Simonu Ogrin.j na Vrhniki, kamor ga je oče peljal, ko je uvidel, da Franc;lj m in ni rojen za trgovca. A strahotno domotožje mu ie razjeda'o njegovo r.otra-niost, da so bik noči brez spaiija. dnevi brez te-lta m (rini, l'šel je in se znašal spet v P'j dragi Dn Aleksandrovih« Tako je za vsehj zaključil s svomn šolanjem. Ostal je duma. Kaki se je počutil v vlogi trgovca, izvemo iz Žgurjevih zapisdv. »Od petnajstega leta sem zaprt v s^oji skrinji, k se li pravi po naše Stanina, Mud poprom, sl dkim a hudim, med soljo in oljem in med boiansko kavo in plebejsko cikorijo, med moko in otrobi se mi jt naselila moja posestniška pe ska vila, da me vsaj deloma tolaži v svoji ambiozij -n me opija kakor nebogljmca v teh sferah puste v-akdanjosti,« Očetovo trgovino, v kareri je delal od leta 1881, je tudi nasledi1. Med prvo svetovno vojno je bil zaprt na ljubljanskem gradu ji okrog leto dni je bil interniran v Mittergrabernu V Času italijanske zasedbe Primorske -e mo.-al veliko pr; trpe ti zaradi svoje velike ljubezni do slovenskega naroda in 66 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIV.1 XV 1992 neomajne vere v poslanstvo slovenstva Ostal je ve^ni idealist. Težko mu je bilo v zadnjih letih same zaradi tega, ker sc je čutil silno osamljenega. Nikogar m bilo le n :mu da bi se z njim pogjvarjai o literaturi in o slovar^tvu.2 Žgur je bil že po naravi nagnjen k peiniko-vanju. Nanj so vplival-, zveze, ki jih je ohranil z dijaki in kasneje z vbokuSoId (učitelj Andrej Peroe in pisatelj Ivo TroŠt) in slovenskr literarne revije, v Katenh je sledil pojavu moderne. Velik pomen za nastan;k Žgurjeve poezija je imel dvikratm obisk pesnika Josipa Murna v Pcdrpgi, prvič okrog leta 1895 izirom- 189b, kc je preživljal počitnice na Slapu pn gospodu Kan tatu in drugie iy00 kc ga je sprejel tedanji deželni porlan^c Ivan Božie v Podrapi, da bi si okrepil in posivil zrahljano zdravje Tukaj je Mum uitvaril nekaj najlep3ih pesmi (Vlahi>. V zapuščini je oh.arjen podroben opis srečanja z Murnom. Te Žguij eve tapise ie delomr uporabil Franee Bevk v Koledarju Goriške matice za leto 1930 z naslovom Razgrvor o pesniku Murnu. Povzemam dJ Žgurjevega teksta, k-kaže na velike ljubezen m spoštjvanjc do Mur na kot človeka in pesnika »In glej čudo nekega poletnega popoldne, mi slim de je bilo leta lg96, pnspo trije Študentje in jo zavijejo na moje dvorišč'- pori murve. Moja hiša je namreč kraj, kjer Bog roko ven moH in vabi popotnika, ki hoče mirne na kozarček domačega pridelka, tistega od zida. Bili so v najboljšem razpoloženju, a rJuzkmja pride peme v prodajalne in pravi, da so me gospodje pova bili v njihovo sredo Veselo sta me dva pezdra-vila, bila sta to Joiko in Robert Kenaa, a tre ti ki sta mT ga predstavila je bil Josip Murn Samo zdravje mladost in veselje jih je bilo, srw polno prekipe Sh valovanj, a b.seda Sva in bučna kaknr velikonočni zvon, Marn je bil tedaj star kakih Šestnajst do sed mnajst letr vitek, piavoias, oči mirno in sinje, iz njih je kipela čudokra^nii reža naše pesmi in v njej bujnost našega polja, gozda in njiv. Njegrv nasmeh odsev kipeče duše* bil je kakor meglica ki sc dviga k soncu, da ji dahne z'ati šarm poljuba. Mahoma sva si bila zauona.* Glavnino Zgurjeve zapuščine predstavljajo p^smi Najstarejši ohianjen rokopis pfsmi z nasloven? V moji globin: srca je datiran 16. septembra 1C93. V tem letu je objavil tudi prvi pesmi v Lomu in svetu si v Drobtinicah. Pesnr so izhajale Še v Angelčku, Edinosti, KoIedarj'u Goriške Matice, Vrtca, Zvončku, Slovanu, Mladinskem listu, Notrarjcu, Slovenskem domu, Jugoslovanu, Bogoljubu, Jadranki, Novem rodu, Slovenskem iiustrovan„m tedniku, Učiteljskem tovarišu, Kurentu, Mladiki, Našem glasu, Odmevih Tstn ... Žguijeve pesmi kJtcjo večjr ah' manjše vplive Otona" Župančiča, Josipa Murna pa tuai Fran& Lev tika in Frana Gestrina. Motivno in oblikovno so uglašene z dobo. včasih se pojavi kak lktualen motiv veliko je priložnostni! Kli razm:iliUjOcih pesmi. Snov za svojo poezije je spal iz narave in okolja domače pokrajine.3 "^gtir je objavil skupaj več svejih pesmi leta 1902 v 21». zvezku GabrSčkove knjižnice za mla d-*no in leta 1906 v 31. zvezku. Fomladančki so kot edina samostojna pesniška zbirkr izšli 1923 v Gorici v založbi Narodn' knjigarne in opremljeni z nfbarni Avgusta Černigo a, Zaradi pičle založbe in takratnih razmer ima to zoirko 3e malokdo Zbirka po mladančki je posvečena slavn :mu junaki» Cicibanu. Fomladan £ki, Ciciban^ Sli. tka si tnja, 7dra"iila se je pom'ad, Vesna, Zidam hiškr i" Še vrsta p ismi je prišlo v izbor otrcike poezije. Ohrani en pesnLiki opus priča tudi o ŽPimladi.nčki< pred leti izšle v Gorici. Še v m. "tu se radi ponorčujejo iz pesnika ki se Arh reka zapuščena duhovr;\a, delavca V nka Vodopivca Ivanki Uršič V Pokrajinskem arh,/u v Novi Gorici smo se pridružili vrsii kulturnil prireditev ob 40. obletnici smrti duhovnika, skladatelja in narodnega delavca Vinka V"dopivca z nalogo, da zberemo Vodopivč vc zapu&ino. Iz Primorskega slovanskega biografsk :ga leksikone pnvemam nekaj isnovnih podatkov o življenju in delu Vinkr Vodopiv-a. Rodil se je 16. januaria lS"^ v Ročinju. Od tu se je družina selija v Podgorp nato pa v Gr?ar. V idopivec se je že zgodaj navduševal za glasbo. Prve napotke mu je dajal oče. Po ljudski šoli je ob«koval g-mnazijo v Gona. V tem £asu se je začel učiti viulino M tamburico. Po maturi leta 1898 je stopil v bogorlovje in 14. julija 1901 je bil posvečen za duhovnika. Kot kapi m je služboval v Kamnjah (1P02-1906), Črnilah (1906-1907), nato so ga pr mestih v Kromlerk, kjer je o'tal do konca življenja. Mjed prvo svetovno voino se je za dve leti um knÜ v Cerkn co Po vojni se je vrnf v Kromoerk ter skupaj s faran? delal pri obnovi poruS^mh domov. Kl^ub Številnin obveznostim je veliko ustvarja! Bil je pod stalnim nadzorom go»iške kvesturv oziroma krrabinjerske postaje v Solkanu, Tudi druga svetovna voma ni preprečila Vodopivčrvega kulturnega delovanja pogovarja s svojo nitranjosto m s prirodc, na vp.si pa je deležen mnogoterega posmeha. Veliko Ijubezn je bik treba, da ni ski ival in tajil »hčerk »vojega srca«.5 Gospodu Jerasu smo hvaležna ker nam je izroiHl ^-gurjevo zapuščino. S tem se ponrja priložnost, da bi PomladanČki doživeli ponovno izdnjo, saj ima to zbirko le malukoo. Opombe 1 Pesnik "raii Žgis nmrl, Istra, Zagrb 24 2. 19T9, it 8. str. 2. 2 Prav tam. 3 Slovenalri biogrrfški leksikca. 15. zvezJc str 963- )64. 4 Slovenija biogr Jd leHikcr 15. zvezek, str. 954. 5 Fran« t3cvk,* Popovo* s Framm Žguijcm Mladiko, L xvn 193fl( St. 12. sMadatelja in narodrega Pomemben je bil tudi kot zborovodja vzgojil je številne pevce. Izredni pomembno je njegovo delo pii izdaji pesmaric, uredil je več zbirk za moškr in ženske zbore na cerkvenem pciročju. Umrl je 29. julija 1.952 v bolnišnici v Vipavi pokopai, pa je v Kromberku. Vodopivec se je ukvarjal s ce-rkveno in svetno gla:bo; mnoge njegovi, peimi so ponarodele. Bil je ljudski poet, k, se jc znal približati ljudskemu obi jtjn in je odigral pomembno vlogo zlasti v času fa.ističn. okupanje na Primorski m. Vodopivec je «stvarja! v različnih okolicah zato je veliko rokopisov ortalo raztrecenih na Pohorskem to stran in onrtrar. meje in tudi po drigih kri 'h Slovemje Do sedaj nam je uspelo zbrati ali vsaj evidrntiiati pri različnih imetnikih precejšnjo količino Vodopivčev-h rokopisov ikladb in drugega arhivskega gradiva, S tem so se potrdila predvidi.vanja da je ra terenu ostalo prei^j njegovi*1 neobjavljenih skladb, ki so nastali: pc naročilu po ameznih zborov oziroma njihovih p ivovodij in orgamstov. Pri zbiranju Vodopivfeve »apuŠČin sc pomagali tudi njegovi Še žive?: sorodniki, dosedanji proučevala njegovega ži.ijenja m disla ter nekatere kulturne institucije.