Naročnina listu: = Celo leto . . K 10*— Pol leta . . „ 5•— Četrt leta . . „ 2*50 Mesečno . . „ r— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15-— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserali ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo: Maribor HoroSka ulica 5. = Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Somišlj enike prosimo, da agitirajo za naš list. Treba ga je z naročniki tako podpreti, da bo z novim letom lahko večkrat na teden izhajal. Vabimo tudi somišljenike izven Štajerske, da razširjajo med ljudstvom list, ker je resnično neodvisen in katoliškonarodnim organizacijam vedno na razpolago. List stane do konca leta 5 K. V . Urednik Žeb oproščen! Roblek propadel. V soboto, dne 20, t. m., se je vršila porotna razprava zoper odgovornega: urednika („Slovenskega Gospodarja“, g. Franjo Žebota, pred porotnim sodiščem v Mariboru. Tožil ga je Roblek radi članka, ki smo ga priobčili v „Slovenskem Gospodarju“ dne 27. novembra 1913 pod naslovom: Velikia Pirešica, Roblekovi napačni mejniki, Roblekov neresničen popravek. Obtoženec Franc Žebot je nastopil za vsebino tega članka dokaz resnice. Ta dokia^ se mu je tudi popolnoma posrečil, kajti Franc 'Žebot je bil pred mar riborsko poroto popolnoma oproščen. Predmet razprave je bil ta, da se je v članku trdilo, da, je Roblek pripravil sedanjega župnika na Zgornji Ponikvi, g. Gorišeka, do tega, da je sklenil ž njim glede spornega zemljišča poravnavo v; tem smiijslu, da sicer g. Roblek umakne svoje mejnike do katastralne meje, da pa gospod župnik prepusti smreke, ki so rastle na tem svetu, g. Robleku v posekanje, edino le s tem, da je trdil Roblek, da stoje mejniki na onem mestu,; katero je že pred 15 leti označil geometer' Lebltsch kot ka,tastralno mejo in da mu je tudi prejšnji gosp. župnik pokazal in priznal ravtno iste mejnike kot pravilne. Dognalo se pa je, da ta Robliekovai trditev m bila resnična, kajti geometer Lebitsch ni nikdar izmeril poprej^ dotične meje in prejšnji g. župnik ni nikdar pokazal ali priznal mejnike za pravilne. Rob- lek je izkušal se izogniti tem zanj skrajno neprijetnim dejstvom s tem, da je dokazoval, da je bil prepričan, da kažejo meniki tudi njegovo mejo, ne samo mejo med cerkvenim posestvom in Rednikovim posestvom in da je torej užival svoj svet Ido te mejne črte optima,1 fide. Po starih pričah se je nadalje tudi še dokazalo, da je poprej, predno je Roblek kupil dotični gozd, šla meja med njegovim gozdom in med cerkvenim gozdom približno v ravno isti smeri, kakor jo je označil sedaj geometer Lebič 'ko>t pravilno mapno mejo med obema zemljiščema. je zamenjal porotao dvorano s kakim liberalnim političnim shodom! .Ojproščenemu uredniku Žiebotu so naši somišljeniki cel večer na ulici v gostilni pri g. Kirbišu, kjer se je zbralo do 50 naših, priredili prisrčne o-vacije. „Živijo Žebot!“ so klicali vpreveselem razpoloženju našinci. Pevci so Žebotu pozneje napravili pri njegovi hiši veselo podoknico. Zmagovitemu „Slovenskemu Gospodarju“ in pa njegovemu uredniku Žebotu k veseli zmagi naše najiskrenejše čestitke! Značilno je bilo, kako je hotel Roblek, oziroma njegov zastopnik, to svojo trditev dokazati. Pred vsem je pri izžrebanju porotnikov delal bai to, da je odklonil skoro vse slovenske porotnike. Potem je prignal pred poroto znane velike Nemce iz 1 Savinjske ljeniki cel večer na ulici in v gostilni pri Kirbišu, j ali dobro spričevalo, čeravno te priče niso o stvari sami popolnoma nič vedele. Vidi se to reji, da se liberalec povsod in vedno, kadar je v zadregi;, zateka po pomoč k našim najhujšim narodnim nasprotnikom. Cela razprava je napravila na vsakega treznega o-pazovalca vtis^ da se je dal Roblek le zapeljati v to zadevo in da mu je bila cela stvar skrajno neljuba, Njegov nastop pred poroto vobče ni bil nesimpatičen. Vsaka simpatija je pa morala, izginiti, ko je nastopil njegov zastopnik dr. Koderman. Ne da bi se bil držal stvari, katera je bila. pod obtožbo, je začel predavati o politični morali (on, dr. Koderman, govori o politični morali! Prizor za bogove! Op. ur.] ter slikal Robleka kot liberalnega mučenika. Poslušalci so bili edini v tem, da bi bilo za Roblelja veliko boljše, ako bi bil ta govor izostal, kajti s tem govorom je bil uničen dober vtis, ki ga je napravil Rob-, lekov nastop. 'Temu primerno je bila potem tudi sodba porotnikov, zanikali so namreč z lepo večino vsa vprašanja. Roblek se naj zahvali za ta uspeh onim, ki so ga gnali v to pravdo,, naj se zahvali onijm, k,i mislijo., da so naši porotniki na tako nizki stopinji inteligence, 3a bi odločevalo pri njih par (liberalnih fraz, ne pa trezna razsodnost stvari same. OlčTividno Zadoščenje dr. VerstovšeJku za ostudne napade Dr. K u k o v c a, ni, S ft Vb jiliefr ji a n i. V nedeljo je imel poslanec dr. Verstovšek v Šoštanju javen shod, katerega je vodil župan gospod Skruba iz Topolščice. Poročal je o ostudnih napadih Celjanov okrog liberalne Zadružne Zveze na njegovo osebo zaradi spomenice, katero je poslal ou ministrstvu, Javno je podal vsebino spomenice in dobesedno prebral mesti v spomenici, radi katerih ga celjski liberalci blatijo. Ko so slišali volilci in kmetje o psovkah, so kar besneli in klicali: Zakaj pa ti ljudje ne pridejo pred nas? Danes je bil napovedan javen shod, zakaj niso prišli? Poučili jih bodemo mi kmetje manire! Razburjenje med ljudmi, ki ne čita-jo liberalnih listov in so še le sedaj žvečili o napadih na poslanca, je v celem okraju veliko. Dr. Karl Verstovšek jim je izročil vso zadevo, da oni kot vo-lilci sodijo o njegovem postopanju, češ, da so \oiilci njegovi sodniki, ne pa celjski liberalci. Župan Skruba je stavil to-le resolucijo: Zbo- rovalci, zbrani na shodu S. K. Z. dne 21. junija v Šoštanju, izrekajo svojemu deželnemu in državnemu poslancu g. dr. Karolu Verstovšeku popolno zaupanje in posebno zahvalo radi njegovega velikega in nesebičnega truda in dela. pri polomu šoštanjske posojilnice, s katerim je obvaroval prizadeto kmečko ljudstvo velike denarne (škode in celi okraj splošnega gospodarskega poloma, Prosimo ga, naj brezobzirno še v zadnjem trenutku ščiti one posestnike, Ki bi morali mesto voditeljev i celjske Zadružne Zveze plačati nald 70.000 Ki znašajoči znesek. Ker se lemu najbolj ustavljajo listi in odločilni krogi celjske liberalne stranke, kole voditelj dr. Kukovec se ne upa prikazati več na naših shodih, zato obsojamo s sta- PODLISTEK. Šopek dr. Ivanu Mlakarju za god. Bliža se kres in ž njim god sv. Jameza Krstn. V Mariboru je svj Janez. patron stolne cerkva. A dolgo vrsto let je za ta dan vedela, se zanj zanimala mariborska slovenska učeča se mladina; pa. se tudi nanj pripravljala od drugošolca gor do maturanta, od cvetke iz otroškega vrtca gor do učiteljske kandidatinje, od bogoslovca primana gor do primici-janta. Bilo je im skrbi mladini, dostojno proslaviti god svojega častitljivega mentorja dr. Janeza Mlakarja, Razpoloženje je o kresu itak že pravo, že počitniško, nekako poetično. V bogoslovju je bil program navadno krajtek, a odkritosrčno mišljen-; včasih paf tudi cela academia sollemnis. Več, Kakor si je govornjfk upal ‘ izpovedati, da ne žali slavljenčeve skromnosti, so bogoslovci čutili v srcu, Ko smo motili k božji previdnosti, da nam ohrani rektorja, gojili smo tiho željo, da bi za-mogli brž postati njegovi posnemovalci, tega vzor-duhovnika, in rodoljuba. Šolskim sestram je bil rajni postavljen vrhovni voditelj v duhovnih zadevah; iz naklonjenosti pa in ker je bil poznavatelj postav, časa in razmer, jim je bil moder svetovalec pri vladanju in razširjenju njihovega osrednjega zavoda kakor tudi naselbin. Te pa tudi so smatrale god šv. J an o za za glavni praznik hiše. S pomočjo svoje nedolžne mladine so svojemu pokrovitelju pripravile leto za letom nedolžno veselje. Tekom šolskega leta.' so izborno izvežbale o-bilne talente štvoiih mladenk in nastop je bil vreden častitljivega spominskega dne. Dolgo po kresu je še šopek svežih cvetlic krasil Mlakìarfevo omizje kot viden spomin izza tamošnjega slavil ja. In v dijaškem semenišču, kjer je bil Mlakar priznano dober oče nad 80 glav brojece družine, naj bi kres -ne «apetil splošnega navfdulšenja v defekib srcih! Slavnosti ni manjkalo prisrčnosti nobeno leto.; Radi bi bili semeniščani iznenadili svojega ravnatelja in s sporedom ostali za( k u Usami, dokler se ne dvigne zavesa, ali vsakokrat to ni šilo. Ali mar tamburica pri svoji vaji malo brenči? Potem pa je bila slavnost javna, namenjena) za dostojanstvenike in za mariborsko1 razumništvo. Seveda, so se abMur.iJjentje prikazoviali v cilindrih, bili so visoki gospodje, ali pod cilindrom so bili zmešani možgani od vseh teh formic, ki jih je bilo treba zadnji hip še pon o VI, ti in od literature in reali]. Kdo torej naj jamči, da bode spored mojstrsko izveden, če. ne mojster? Kdo naj li daje direktive, če ne direktor? Morali so se k njemu podati, ga prositi protektorattsa. Čutili so : brez njega, se njemu v čast ne more kaj prirediti, kar bi bilo njega vredno. Za leto, 1914 se o kresu bujni in trobojni šopki ne bodo vezali g. Mlakarju v slavni imendan. Dotične cvetlice je še slana dosegla od Bele nedelje; bile so vpletene že njemu v nagrobni) venec.. Le ta šopek spominov m'i dovolite, golspod urednik, položiti na grob, ki krije preblago srce. Radovedno sem čakal in pričakoval od nekega, drugega uredništva, kaj bo spregovorilo o priliki smrti blajgopokojnlka, a ni črhnilo niti besedice. Zakaj ne ? ! Moralo bi blagoslavljati spomin njegov, — vzroka bij' imelo dovolj — a tega ni navajeno pri duhovnikih, zato molči. In tar ko si ostala dobrota sirota,, da dajši siromašno spričevalo tistim, ki so te uživali. Da, srce je impl rajni dr. Mlakar za semeniš-čane, bilo je za nje močno. Ljubilo jih je; to so spoznavali gojenci že sproti tedaj, doznali so pa pozneje polagoma še bolj. Ko je začejtkom leta bral Statute, videlo se mu je, da jih hoče svojjim v srce zapisati1, da bi bilo tako nemožno prelomliti jih, a za njega nepotrebno koga kaznovati. A leto je le dolgo in se zgodi to in ono. Grajal jot in ni prizanesel, a gra- jal je tako, kakor da je hotel neredneža pritisniti na svoje srce; opozoril je na vsako nerodnost, ki jo je z bistrim očesom zapazil, toda le z namenom, da dotič-nega odvadi napake in mu koristi. Sam blag, v hudobijo ali zahrbtnost vsaj pri selil izročeni mladini ni verjel. Ce tudi dejanja Včasih ni mogel zagovarjati, opravičil je storilca. 'Največje veselje je imel, če je videl, 'da j,e iz tistih, ki so mu napravljali neprilike in skrbi, še vendar postalo kaj prida. To veselje je izrazil z besedami: Auch Sie sind einst mein Schmerzenskind gewesen. Načelu, kar se zgodi v hiši, v družini,, to naj ostane v družini, je bil on — gojenci vselej ne — najbolj zvest. Plašča pozabljivosti, da zagrne, kar se je pripetilo neljubega, mu ni zmanjkalo nikdar. Mlad domišljavček rad prereka čez hrano, neti umetno zadovoljnost-med tovariši; posamezni ne bi vedeli, da. je hrana slaba, ki jo užtivajo, če bi jim domišljavček ne povedal, Zdaj morda že spozna, da ne prej ni imel bolj tečne in sveže hrane, kakor za časa bivanja y zavodu in ne pozneje. Je pa to izrek Mlakarjev, ki se pri vedno rastoči draginji in potvarjanju živil, zlasti začimbe, vedno bolj uresničuje. Skušnja je dr. Mlakarja napram draškim boleznim naredila malo sKeptičnega ,in nezaupnega; a pri Komur je doznal resnost položaja, negoval ga je, da. ga oče bolje ne more ; in če je kdo umrl, videl si ravnatelja bolestno ginjenega,, dasi se je znal močno zatajevati. Sam v resnost svojega položaja tudi ni verjel, dasi napad od 15, aprila ni bil prvi, pač pa zadnji, ki ga je dohitel pri delu. Navadili so se dijaki, da so ga hodili 'prosit za „posojila.“ Toda kakšna „posojila,“ so bila to po večini? Brez prič, brez dolžnega pisma. Ne samo da brezobrestna, ajnpak pogosto zgolj amo rti začno iztir-Ijiva do Nikolovega dne. Enemu je dal za šolnino, a drugemu je plačal bolniške stroške še Čez počitnice. Najprej je posojilojemalec bil malo okaran, „ker je prinesel ravno v mlin“, če je imel kaj na vesti; vrnil se je med tovariše malo rudečega obraza, a ne Požari se pojavljajo ! dom to proti'kmteöko stališče liberalne stranke m iz tega stališča izvirajočo ostudno gonjo proti našemu prijatelju in zaščitniku poslancu dr. VerstovšeEu po slovenskih in nemških liberalnih listih, Naj se tolaži z resnico: Kdor blato odvaža, se ne more izogniti, da bi na njegove čevlje ne priletelo tudi blato. Z večkratnimi živijo-klici so soglasno zborovalci sprejeli resolucijo in prosili poslanca, da jih še naprej zastopa tako vrlo kakor do sedaj. Tako je dobil dr. Verstovšek, ki se itak ne zmeni za posuro-velost celjskih liberalnih mazačev, lepo zadoščenje od poštenih slovjenskih kmetov in svojih volilcev. Nemški ljudski shod v Celovcu. Včeraj, dne 21. t. m., so imeli (Nemci svoj velik“ nemški ljudski shod v Celovcu, na katerega so pričakovali okoli 8000 ljudi), a prišlo jih je samo 1000. Otvoril je shod posl. Dobernig ter predlagal za predsednika graškega poslanca dr. Holfmann-\\ ei-lenhofa, glavna govornika sta bila inomoški poslanec dr. Erler, ki je govoril o politični situaciji in pa celjski Marckhl, ki je kvasil svoje staro naziranje o jugoslovanskem vprašanju in trializmu. Tudi celjski (kranjski) Ambroschitz je opisoval narodnostni boj na Spodnjem Štajerskem. Potem ko so še govorili nekateri drugi govorniki, še je sprejela resolucija, v kateri se trdi neumnost, da vlada pomaga Jugoslovanom, in da je za to sveta nemška dolžnost, da vsi skupaj nastopajo proti Jugoslovanom. Izdali so tudi sedaj Čez leto in dan odgovor na Slovenko knjigo „Aus dem Wilajet Kärnten“ in sicer v posebni knjigi z naslovom „(Die “Wahrheit über Kärnten.“ Nečuvena nemško-nacijo-nalna nestrpnost. Ljubljansko podporno društvo c. kr. tobačnega delavstva,, združeno s S. K. S. Z», je nameravalo prirediti v nedeljo romanje h Golspej Sveti z izletom na Vrbsko jezero in Celovec. Slučajno pa se je vršil istega dne, kakor poročamo na drugem mestu, vse-nemški tabor. Značilno za koroške nemške naeional-ce je, kakšen strah na eni strani vlada med koroškimi Nemci samo pred enim samim slovenskim izletom, in kako nesramno-zagrizeno nestrpni na drugi strani da so nemški nacionalni naprain Slovencem, — „Tagespost“ poroča, da je celovški župan znani dr. pl. Metnitz odredil, da slovenski romarji v nedeljo sploh ne bodo dobili dostopa v mesto Celovec. Kolodvor bo 21. t. m. zaprt! Tako se glasi njegov u-kaz. Zares, samo iz kakih turških vilajetov morajo prihajati taki in enaki iradeji. Slovencem dalje ne bo na razpolago niti mestna železnica, niti poseben parnik po Vrbskem jezeru, ki je bil že najet Motivira se vse to s tem, da ima slovensko romanje provokatoričen značaj in da bi do nemirov prišlo „zweifellos.“ Toda. to je le puhlo obrekovanje, katero kaže v resnici na strašen strah koroških nemškutarjev pred Slovenci, ki je sila značilen za one* ki se vedno predstavljajo za močne! Na drugi strani pa imamo Slovenci zopet priliko — spoznati kulturno stopnjo koroških nemških liberalcev, Ei stoje v tem oziru daleč za azijskimi Turčini, ki dovolijo vsakemu inozemcu prost dohod v sveto deželo. Nemškonacionalni prenaoetneži pa v svoji zagrizeni nestrpnosti zapirajo vrata v deželo, do katere nimajo nobene pravice! In še nekaj! Deželni odbor je celo prekosil župana dr. pl. Metnitza ter kratkomalo prepovedal obisk knežjega stola na Gosposvetskem polju z motivacijo, da so slovenski obiskovalci poškodovali železno ograjo in knežji stol sam. To počenjanje koroškega deželnega odbora in celovškega župana je pač kulturen Škandal prve vrste. Kako bi vpili Nemci, če bi recimo Slovenci hoteli njim prepovedovati kako romanje. Primerno pripominja i,„Slovenec“, ki tudi opozarja na ta nov grd škandal v. koroškem vilajetu, ko pravi : Celovški kričači naj se pravočasno lepo pomirijo, sicer ustvarijo lahko prejudic, ki bo tepel Nemce same, nikar naj pa tudi ne mislijo, da onega, kar napravijo oni na, Koroškem, ne moremo Slovenci konsekventno poplačati drugod. Mi smo avstrijski državljani in kot ta- praznih rok. 'Ce vsi, Ei mu kaj dolgujejo, molijo zanj ali darujejo eno sv. mašo, bo od vseh strani naše domovine — lokalizma ali nerednega nepotizma ni poznal — njegovi blagi duši došlja zdatna pomoč. Leta 1902, ko je jemal slovo od dijaškega semenišča, da gre v bogoslovje, rekel je v poslovilnem govoru o kresu: Pol srca ohranim še vedno za se- meniščane. Ohranil ga je še 12 let, kakor je rekel, a to leto je celo srce nehalo biti in zguba je občutna. Naglo je šlo ž njim; a bil je pripravljen. Bil je drevo, na katerem je dozorelo obilno dbbrega sadu. Sad dobrih del uživa zdaj pri Bogu. Bogoslovcem je govoril enkrat o priliki svojega, godovanja : „Nemci pa pravijo, da se ne boje nikogar drugega, kakor Boga.^ Mi pa lahko rečemo, Če povsod sitorimo. svojo dolžnost, da se še Boga nam ni treba bati.“ Bojiš se ga sedaj tem manj, dasi si bil naglo odpolklican, saj tvoja dela so šla pred teboj. Počivaj v miru' Nekdanji alumnus. kim nam avstrijske zemlje nobeno kričalštvo ne bode zapiralo ! ____________________________________ Sovraštvo in bojazen. Na drugem mestu smo izpregovorili o čudoviti koroški nemiškonacionalni nestrpnosti, ki celo presega turško nestrpnost. Turčin dovoljuje krščanskim romarjem pristop v cerkev sv. Groba) *in na druge svete kraje, kulturni (?!?) koroški nemški nacipna-lec pa zabranjuje slovenskim krščanskim romarjem pot do romarske cerkve. Celovški župan Metnitz je Slovencem prepovedal prehod skozi Celovec in koroški deželni odbor je Slovencem zabrani! dostop do —-vojvodskega prestola, na katerem so nekdaj^ sedeli ustoličeni habsburški vojvodi.. fS tem pa se še niso zadovoljili eelovŠKi nemški nacionalcj, ki imajo v rokah vso oblast v tej deželi. Ni jjim še bilo dovolj na teh pojavih nemškonacionalnega sovraštva do Slovencev. Sklicali so za sredo izredno sejo celovškega občinskega zastopa, kjer je župan Metnitz s črnimi barvami nemiškonacionalnim svetovalcem slikal na steno pošast slovenskega, uloma na Koroško. In politični novinci so ' brumno in hvaležno kimali in sprejela se je resolucija, v kateri občinski zästop najodločnejše zahteva zavrnitev brezdvomno hujskajočega vpada kranjskih Slovencev v okoliš pranem-škega (?) mesta Celovec z vsemi zakonitimi — (brez nemškonaclionalne hinavščine : nasilnimi) — sredstvi; župan naj najodločnejše izvede vse varnostne (!) naredbe, da ne bi slovenski romarji stopili na — mestna tla; občinski zastop nadalje pričakuje podporo c. kr. vlade, ki bi sicer morala nositi vso odgovornost za morebitne nemire in druge obžalovanja vredne posledice. Ko je bila resolucija prebrana, so očanci s svetim strahom se dvignili s sedežev in resolucija je bila soglasno sprejeta. Toda celo ta izredna očetovska skrb in previdnost občinskega zastopa ni zadostovala preplašenim nemškim nacionalcem. Kakor otroci začnejo vsled straha kričati, so tudi korajžni koroški Nemci, ki se baje po Bismarckovem vzorcu bojejo samo Boga, morali Kričati Zato se je zbralo 800 nemških radikalcev pri Sandwirtu v Celovcu, kjer so tako dolgo kričali, dokler ni vsak izpil svojo obilno mero germanskega piva. In ko so vendar še dalje kričali, jih je govornik dr. Angerer moral zagotoviti, da Slovenci ne pridejo v Celovec. In potem, ko so nameravano slovensko romanje h Gospe j Sveti označili kot najhujši pojav panslavizma, so se podali na ulico, kjer so kot veliki avstrijski patrijotje zapeli: „Die Wacht am Rhein“ ! ! ! In ob strani takih ljudi, ki so v svojem protislovenskem sovraštvu že postali otročje smešni, stoji vlada! Za prekmurske Slovence. Prekmurski Slovenci, Ei nimajo niti ene slovenske šole, ponekod tudi ne slovenskih duhovnikov, so našli v Veržeju tiho zavetje, ki jim pripravlja veliko duhovnega veselja. O tem pišejo sami v svojem narečju tako-le : D;ugo smq že ' čakali, da bi etinok meli eden svetek z akademijov v prekmurskem narečji za, zahvalo onim skrbnim sotrüdnikom in sotriidnic/am.! Ne se je mogla najti bolša prilika, kak je bila na svetek Marije dobroga nasveta (tanača) 26. aprila Bilo je te den vnogo liidstva. Niišterni so šče pravli, da jih je več bilo Eak na. malo mešo pri blago slavan ji kapele, kda smo milostilvnoga ptišpekatiti meli. In za vnoge trude in skrbi štero čutijo do salezijancev vogrski Slovenci, smo njim napravili v nju-vam narečji lepo akademijo. V jutraj se je vremen kazalo neugodno; ali Marija je ne ščela viditi oblačno — žalostna srca in je poslala lepo sunce, da je vsakomi vroče bilo. Ob pol dieseti je bila v domačo) kapeli pridiga. Pridigali so visiko častiti gosped Kühar Stezan, (nadomestni plehanoš z Böltinec, šteroga reči so tak donele od oltara Matere dobrega tanača, da so vsakomi poslii-savci globoko v srce segale, in ništerni si je suze zbrisao. Po pridigi so spe vali veliko mešo g. Ignac Stuchly, prefekt iz Rakovnika; pri meši so popevali notranji gojenci v štiraj glasaj tav mogočno, da se je celi zidtreso. Po meši se je liidstvtn podalo, ništerni ta po zavodi, da je spoglednolo nove naprave, ništerni pa k obedi. Pri obedi je orati/orijanec Zrtill ec Ferdinand iz Dokležovja pozdravo visiko častitega g. Ktihara Stef., pokazoč njim, da se vedno Ščejo spominalti iz svojega pastera v kapeli Marije dobroga tanača. . Po poldnevi ob pol dvej, so se začnole litanije z blagoslovam z Naisvete.išim ; spevali so je prek-morski pevci, tak ginljivo, da so mogla srca čutiti lubezen do Jezuša, ki jih je namilo gledao iz oltar-skega svestva, in do Marije, štera jih je s Sinom vred blagoslavlala od svojega oltara. Blagoslov je mino ob poltrej, po šterom so se vsi vrnoli v dvorano k akademiji v čast Materi dobroga sveta. Godba jih je z mužikov prijela.. Vhodni govor je meo nek g. klerik, Ki njim je skazao Itibe-zen, Stero salezijanci majo do mladine; zbujao jih je ešče do pobožnost in zavtipanja, štero naj majo v Mariji; in nazadnje slovesno povabo za drtigikrat, da. bi potem Šče vekšam števili in slovesnosti počastili Marijo, Božo Mater. Na to so nastapali drugi prekmörski Kler.,d in gojenci z Marijinimi deklamacijami; in oratoriianci iz Dpkležovja z dvema dtalogama. Nazadnje še monolog „V tistam trenutki“ — in potem burka, kratka smešna igra: „Grajec“, vse v-ugorskoj slovenščini. - Vdeležile so se te slovesnosti gospodičine iz Belatinca: vučitelice, nadv.učiteliea in grofovska gospa. Vsi jako zadovolni in navdušeni od pobožnosti do Marije, so se podali domo okoli pol šesii zvečer. Pol osmi se je začno koncert in razsvetlava zavoda. Marija je blagoslovila in podarila lepe milosti na te svoj svetek, Šteroga so njej skazali pobožni prekmörski Slovenci. — Naj je Čuva vedno pod svojim plalščom in naj je vodi po pravoj poti k Jezuši. Kdor hoče podpirali prekmurske Slovence,, naj si naroči „Novi list“ ali „Marijin list“ pri g. Klekl, plehanoš, Csörfeld, Zalamegye, Ogrsko. Nase prireditve. Ormož. Nedeljski shod, na katerem so govorili poslanci Meško, Brenčič in dr Korošec, se je obnesel zelo dobro. Udeležilo se ga je ifad 200 ljudi, ponajveč pa seveda kmetov iz okoliških občin. 'Navzočih je bilo 10 županov, mnogo občinskih odbornikov in drugih uglednih mož iz ormoške okblice. Shodu je predsedoval ugledni posestnik Tomaž Korpar iz Oslušovcev, ki je tudi načelnik ormoške, posojilnice. Iz poročila gospodov poslancev smo posneli, 'da je vso njihovo delo ter ves njihov neumorni t ritti in napor posvečen v dobrobit kmečkega ljudstva. Navjzoči zborovalci so sprejeli enoglasno resolucijo, da izrekajo svojim poslancem iskreno zahvalo in zaupanje. Poslanca dr. Korošec in Brenčič sta si končno ugledajla Škodo, kì jo je povzročila Drava ob zadnjem deževju v občinah Cvetkovci in Trgovišču. Tudi sta obljubila storiti potrebne korake na pritožbo okoliških občin zaradi ponemčevanja okrajne sodnije v Ormožu in zapostavljanja kmečkih oeniteljev < od strani sodnije pri sodnih cenitvah. Šmartno pri Velenju. V Društvenem domu se je vršil občni zbor naše Slovenske Straže, ki ga je vodil č. g. dekan Rot-ner iz Skal. Podal je poročilo o delovanju podružnice in zlasti naznanil, da je častita duhovščina ob 5001etnici vstoličenja zložila za Slovensko Stražo 5U0 K. Poslanec dr. Verstovšek je v navduševalnih besedah označil pomen in delovanje Slovenske Straže. Vršile so se volitve v odbor,, v katerem so zastopane vse župnije cele dekanije. Razpravljale so se domače Šolske zadeve in so govorili o tem predmetu gospod župan Skalza, č. g. dekan Rotner, č. g. župnik Cizej in g. poslanec. G. župnik Cizej opozarja po zborovanju navzoče na ostudne napade liberalcev na poslanca dr. Verstovšeka, kateremu so navzoči priredili burne ovacije. Gradec. Vjčeraj je slavilo katoliško izobraževalno društvo „Kres“ petletnico svojega obstanka. S svojim prihodom nas je počastil voditelj spodnještajerskega nepolitičnega gibanja g. dr. J. Hohnjec ter nam v krasnem slavnostnem govoru nanovo poklical v spomin velik pomen naišega društva za graške Slovence. Obisk je bil mnogoštevilen. Pelo se je dobro. Igralci so nam predstavljali gledališko igro: „Naša kri.“ Natančnejše še poročamo o tem za.graške Slovence lepem dnevu! Sv. Magdalena. _ Naša podružnica Slovenske Straže je imela v-čeraj, dne 21. t. m.^ dobro obiskano svoje mesečno zborovanje in predavanje g. Hartmana. Zvedeli smo iz niegovega govora zanimivosti naših prednikov iz srednjeveških kmetskih uporov in trdno nam ostanejo v spominu sklepne njegove besede, da je le v požrtvovalnem in vestnem narodno-obrambnem delu — skrivnost naše bodočnosti. Zato na delo! Laški trg in Radeče. «. S. Z. je priredila včeraj dne 21. junija za železničarje dva shoda. Prvi se je vršil v Laškem trgu ob 8. uri zjutraj pri g. Kačiču, drugi pa ob 3, uri popoldne v Rajdečah v Narodnem domu. Na 0-beh shodih je govoril delavski tajnik Vekoslav Zajc iz Maribora. Politični pregled. Sad dozoreva. Nauki židov Marx a in Lassalla, očetov never-skega socijalizma, se niso nikogar tako prijeli, kakor polente lačne laške mularije. Ako rečemo, da je bila zadnje dni po Laškem v mestih prekucija, še nismo povedali dovolj Bolj prav je opisano divjanje poživinjene tolpe, ki je ondi požigala, cerkve in kvarila tuje imetje z besedami : Lahi so zbesneli ! Socijalisti so dolgo vrsto let že sejali seme anarhizma, učili ljudstvo, da ni potrebna vera v Boga, da tudi cerkva ni treba in gosposke ne. Učili so nauk: Država naj pograbi vse premoženje, a ta država je delovno ljudstvo! Laški delavci so poizkusili oni nauk praktično izvrševati in sicer najprej s proglasitvijo splošne stavke, potem z bol. ostrimi sredstvi: z dinamitom in bodali! Da se more izvajati geslo: Vzemi tam, kjer le moreš! se socialistom zdi potrebno najprej odstraniti ovire. Boga, ki greh kaznuje, ni treba, zato se odpravi iz šol nauk o veri v. Boga. Cerkve, kjer se še Pazite na otroke! ljudem budi vest in oznatnjuje sedma božja zaspoved in veljavnost zakonske zveze, kot temelj človeške družbe, se morajo podreti. Policaje pa, ki skrbe za javni red in tatove zapirajo, treba pobiti. Ako se tako odstranijo čuvaji morale in pravice, bo dana že priložnost za splošno krajo in neomejeno vživanje, dokler bo kje kaj, dobiti, V dosego teli „nebes na — zemlji“ je bila na Laškem predzadnji teden predvaja, ki je pokazala „nebesa“ v čudni luči. V Fusignanu so anarhisti vse Štiri cerkve napadli in oropali. Klopi in spovednice so izrekli iz cerkve na trg in se za njimi zabarikadirali proti policiji. Sežgali so vse svete podobe in mašne knjige. V Alfonisnu je rudeča druhal zažgala cerkev, da je zgorela. V Mezani so tudi zažgali cerkve in vdrli v župnišče, ga oropali in prisilili duhovna, da je slekel talar, in so 'duhovniško obleklo na mestu zaižga-li. Sodrga je požgala cerkve tudi v Sinigagli in staro zgodovinsko cerkjev Cesenatien in v. Imolu, Roparji so oplenili dalje skladišča za žito, razdirali vodovode in železnice in streljali na vlake. Vojaška sila jih je čez nekaj dni ukrotila. Bil je tja izbruh le poizkus, da so spoznali, kako stoje s svojimi skrivnimi organizacijami. Za laško vlado taki izbruhi podivjanosti seveda niso prijetni. Deloma je pa tega žalostnega sadu kriva laška vlada sama, ki skrbi za to, da so šole v kraljestvu brezverske in ki si je leta 1870 na uprav roparski način prisvojila v Rimu oblast, krnice pa še m poravnala. Albanske homatije. Položaj v Draču je nespremenjen^ resen. Zmagovalni vlstaši so se utaborili pred mestom in izjavljajo, da se toliko časa ne mislijo odmakniti, dokler se knez ne odpove albanskemu prestolu. Drača samega pa nočejo naskočiti, Zakajy Zato, ker so biaš še o pravem času zvedeli, da ste Avstrija in Italija u-kazali poveljnikom svojih pred Dračem usidranih vojnih ladij, naj takoj, kakor hitro bi vštaško čete skušale zavzeti mesto, prično z bombardiranjem in tako preženo vstalše. Ako bi Avstrija in Italija v vseh šfučajih tako enotno postopali, bi imeli že tudi mnogo uspehov. Toda žal, da teinu ni tako! Italijani proti avstrijski albanski politiki. Italijanski listi silno ostro napadajo avstrijsko politiko v Albaniji. Dolže Avstrijo, da so se avstrijski častniki v uniformi udeleževali bojev proiti vsta-Šem in izjavljajo: Knez Viljem ni ničesar drugega, kakor filijalkai avstrijskega poslaništva v Draču. In Drač je postal navadna avstrijska kolonija, v kateri velja le beseda avstrijjskega poslanika barona Lö-wentha/la. Sedanji položaj je direktno nevzdržljiv in poslanik Ali otti je baje tudi kneiza Vliljema že informiral o tem. Raznoterosti. Prireditev mariborskih dijakov bo prinesla blizu 600 K čistega dobička — zal dijaško kuhinjo. Tako sijajnega financielnega uspeha ni imela kmalu katera prireditev. „Sveta vojska“ vabi na svoj občni zbor, ki se vrši dne 29. junija ob 3. uri popoldne v telovadnici mariborske c. kr. gimnazije. Vspored: 1. Nagovor predsednikovo. 2. Poročilo o društvenem delovanju 3. Alkoholno vprašanje pa izobrazba uma in značaja pri mladini. Govori ravnatelj g. dr. Tominšek. 4. Ljubezen do prirode — nadomestilo ža alkoholni užitek. Govori ravnatelj g, Schreiner. 15. Sprejemanje novih udov. 6. Volitev novega odbora,. 7. Slučajnosti. Pristop je prost udom in neudom; vsakdo je 'dobrodošel, ki mu je mar pereče alkoholno vprašanjje. — Odbor „Sv. vojske.“ Vprašanje na c. kr. drž. pravdnika v Mariboru. Opozorili smo c. kr. državnega pravdnika, da se je pri odkritju spominskega kamna za buršake klicalo: „Los von Österreich!“ Ker niti mi niti dopisnik graškega „Volksblattaj“, ki je tudi prinesel ta dogodek, Še nismo bili poklicani kot priča, zato pa vprašamo: Ali je državno pravdništvo dvignilo radi onega klica tožbo ali ne. Za nas je to velikega pomena. Liberalci — „narodnjaki.“ Pri lanskih dežel-nozborskih volitvah na Goriškem so liberalci ponosno klicali: Narodna misel je zmagala! Kakšna je ta „narodna misel“ goriiških Slovencev, nam kaže najnovejši sklep goriškega. deželnega odbora, v katerem sedijo („absolutni narodnjaki.“ Sklenili so, da je poslovni jezik deželnega odbora, na Goriškem, ki je po večini slovensko, italijanski. Liberalno narodnjaštvo je povsod piškavo! n. veliki ljudski tabor bo na Koroškem v St. Jakobu v Rožu dne 12. julija. Kje je koroški deželni predsednik? Iz Celovca se nam poroča: Z našim deželnim predsednikom ni več mogoče govoriti. Kadarkoli bi radi slovenski odposlanci ž njim govorili, ga ni v Celovcu. Čudno je le, da vojajška straža ne ve nič za njegovo odsotnost, ker ga tudi takrat sfcpaži, kadar Slovencem u-ide. Lepe reči se godijo na Koroškem. Ako kdo vidi kje po svetu našega Friessa, naj mu pove, 'da ga koroški Slovenci doma pričakujemo in iščemo! Kranjci, pogum, pogum! Izlet ljubljanskega delavstva h Gospisveti za včeraj je torej preložen. Vzrok: ker ni bilo parnika za Vrbsko jezero. Ta od- povea gotovo ni iz duše in srca ljubljanskega delavstva, ampak svoje prste je moral imeti kak strankin „,’Hofrat“ vmes. Mi smo prepričani, ida bi šlo ljubljansko delavstvo tudi brez parnika za Vrbsko jezero h Gospisveti, ker to delavstvo ravzume, kako velikega pomena je, ako se v boju dveh narodov kaže na vse strani pogum in odločnost. Umikanje Kranjcev na koroških tleh ne bo koroških Slovencev zelo podžigalo k narodnemu odporu ! Hofratom pa bi svetovali, naj pustijo zdravemu narodnemu čutu in taktu našega izobraženo ga in zavednega delavstva prosto pot! „Die Slawisierung des obersten Gerichtshofes“, tako se glasi napis v „Deutsche Wacht“ z dne 17. junija, ki ga je očividno spisal kak nemški avs-kultaint, ker je tako neumen. Imenovanje Kavčnika za dvornega svetnika, ni presenečenje za Nemcp, — ampak za Slovence, to pa radi tega, ker Kavčnik' ni imenovan na Pevečevo mesto, kakor meni celjski nemškutar, ampak se je kreiralo zanj in še za enega hrvaškega dvornega svetnika po ono mesto — in to sedaj, ko se je s § 14 naredil zakon ö razbremenitvi sodnij. Vrhu tega so Kavčniku odločeni referati primorskih in dalmatinskih sodišč, za referente graškega nadsodiišča pa pridejo le Nemci v poštev;, četudi jeizikovno niso dovolj kvalificirani. Celjska liberalna Zadružna Zveza je imela 18. t. m. svojobčni 'zbor. Bilančno stanje za leto 1913 pa znaša 1,532.800 K, torej toliko, kolikor kaka močnejša posojilnica. V odbor so izvoljeni novi možje: dr. Kukovec, dr. Božič, Ulčakar, Mirnik, E. Kalan,, A. Gnus, Berk, Roblek, Plavšak, dr. Gorišek, F. Punčuh, A. Miklavčič, dr. Janežič, Mil. Verbič, dr. Pi-puš, skoraj vsi advokati, učitelji in uradniki liberalne celjske posojilnice. Zlakaj so le izvrgli vplivne može, kakor: dr. Sernca, dr. Vrečkota, dr. Rozino? Nemški Volkstag v Celovcu. Ob sklepu uredništva nam1 je došla brzojavka iz Celovcu: Vjolklstag ni bil javno dostopen na zunaj, v mestu vse klaver-no . . . Pazite na ogenj! Dne 15. aprila t. 1. je izbruhnil požar v Brezovju, okraj Celje. Hipoma je bilo v plamenu gospodarsko poslopje Janeza Pečar. Zgorelo mu je poslopje, vse gospodarsko, tesarsko in mizarsko orodje, žito, mnogo lesa in drugih premičnin. Zažgal je Štirileten otrok. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, naš ajdini slovenski zavod te vrste, pri kateri je bil Pečar zavarovan, je kakor vedno, Kolikor mogoče hitro škodo cenila in točno izplačala odmerjeno odškodnino. Zavarujmo svoje imetje le pri tem našem domačem slovenskem zavodu! — StariŠi, pazite na ogenj, pazite na otroke! „Nemški patriotizem Včeraj so se alpski. Nemci v Celovcu glasno trkali ob prsi' ter se bahali, da so edino zanesljivi Avstrijci, Tako govorijo, a kakšni so v srcu, kako vzgajajo svojo mladino, o tem imamo pia druga poročila. , Na „buršentagu“ v Mariboru se je nemoteno in neovirano klicalo „Los von Österreich ! “ in zasmehovala se je na nečuven način naša širja domovina. Ker se je to smelo zgoditi, za to je kmalu sledila slavnost z enakimi dogodljaji. Dne 14. t. m. je bila šulfera nska prireditev v Račjem. Slavnostni govornik je trdil tudi to-le: Dunaj ne pomeni za Nemce v Avstriji nič več, —naš vzor j e B e r o 1 i n ! “ Tudi c. kr. častniki iz žreb-čarne so bili pri tem govoru navzoči. Zi Nemci se nočemo prerekati, ampak le državnega pravdnika si u-sojamo vprašati: Ali so taki govori dovoljeni? Da ali ne! v Štajersko Maribor. Dne 18. t. m. so prijeli nekega Angleža po imenu Jožef Artene, doma. iz Cardiffa na Angleškem. Osumljen je bil, da je v nekem hotelu na Tegetthoffovi cesti ukradel finančnemu stražniku J| Kalšek 50 K v gotovini, dve žepni uri, zlato verižico in več 'drugjh predmeltov. Pri h/lesni preiskavi šo našli pri njem vse ukradene predmete. Artene, ki je na glasu mednarodnega tatu po hotelih, so izročili tukajšnji okrožni sodniji. Dravska dolina. Dopisniku „Slovenskega Naroda“ polagamo na srce, naj sam poskusi v Dravski dolini kot duhovnik pastirovati, potefn naj presoja tukajšnje duhovnike. (Saj še za advokata noben liberalec ne upa v Dravsko dolino! — Opomba stavca.) Marenberg. Pri nas se nahaja trgovec, vele-nemec Josef Schober, kateremu pa slovenski denar dobro tekne. Svoji mržnji proti Slovencem, od katerih sicer živi, je dal v zadnji Številki slavnega lista „Marburger Zeitung“ duška, v kälterem listu išče za svojo veletrgovino učenca, ki mora znati tudi „win-di sehe Sprache.“ 'Mi se imenu jemo Slovenci in smatramo besedo „windisch“ kot psovko, in vendar naziva ta mož s to besedo naše kmečko ljudstvo, ki mu nosi svoj trdo pridelani denar. Morda pa pograbi tevtonskega Šobra že skoraj sveta jeza, da pomeče iz svoje trgovine vse tišje, kojlih jezik je („bindiš,“ Ormož. Popravek. Predzadnja „Straža" je prinesla vest o dopisniku „Štajerca“ in sicer neopravičeno., ker se je izkazalo*, 1 da osumljenec n im)» z listom „IStajerc“ nikake zveze. Toliko resnici na ljubo. Ormož. Vitalni interesi mladoliberalne struje — kako. se varujejo po umni politiki! Med tem, ko se liberalna, klerikalna in nemšikiutarska stranka, prepirajo med seboj za večjo moč in obstanek, ribari Vzemite otroke seboi struja v kalnem ter si polni žepe. Nič ložjega od tega, ko se staroliberalci, nemškutarji in klerikalci ž njimi vred dajo preslepiti od struje. Kompenzacija, ki jo dobivajo od zadnje, stroškov ne odvaga, četudi se status quo od struje navidezno na vse strani skrbno varuje. Ce pa ena ali druga stranka prične z ofenzivo, struja poskrbi, da do spopada ne pride. Grom in blisk v „Štajercu“, „Danu“, „iPettauerci“ in liberalnih listih vse prepreči ker pri tej zmešnjavi sovražnika nikdo ne vidi. Struja pa se natihoma Še sladko smehlja, ponosna na vspehe svoje vsestransko umne politike za vitalne interese. Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne| 17. t. m so orožniki prijeli viničarskega sina Jožefa Pavaleka, ker je oddal tri strele iz samokresa na viničarja Celeer-ja, katerega pa k sreči ni zadel. Izročili so ga mariborski okrožni sodniji. Šoštanj. V cerkev Sv. Janeza pri Sošjtanju je nekdo vlomil pretečeni teden v cerkveni nabiralnik za milodare ter odnesel kakih 8—10 K. Le za 1 K drobiža je še pustil. Cerkvena vrata so pa bila tisto noč zaprta. Frankolovo. Na binkošitno soboto, dne 30. maj-nika, ob 2. uri popoldne, se je ponesrečil pri zidanju gorske trdnjave Serada, p. Folgarija, blizu Rove-reta, v južnih Tlirolih, 221ejthi fant Skobern Jožef. Stroj za izdelovanje gra|moza ga je zgrabil za levo nogo in mu jo skoro celo zmlel, predsno so ga ustavili. Odneslo ga je iz gore 12 mož v Rovereto, k|jer so mu — ob y22 uri po noči — odrezali nogo. Vendar je navzlic temu podlegel grozni raui. Na bin-koštni torek ga je rešila smrt, lepo sprevidenega s sv. zakramenti, nadalnjih muk. Njegov oče. ki ga je prišel obiskat, ga je našel že pokopanega. Bil je to eden izmed naiboljših fantov naše fare, član Mladen. Zveze in jako ukaželjen.. Mnogo je čital v prostem času, rad pomagal pri tukajšnjih prireditvah in večkrat med letom prejemal sv, zakramente. Vsakemu se ga je zdelo škoda,, ko se je raznesla po fari vest o njegovi nesreči. Daj1 mu Bog večni pokoj na duši, ko je truplo njegovo našlo svoj počitek talko daleč v tuji zemlji. Mož, ki je poročal semkaj nesrečo, je še pristavil besede:! Da javnost izve, in da ne bodo slovenski fantje več silili semkaj, dajte to novico v kak slovenski list! — Da, rps je! Ostanite doma! Ima za vse slovenska zemlja kruha zadosti. Dela se nam tudi ne manjka. Se preveč ga je na vseh koncih in krajih. Je torej čisto odveč, siliti v tujino, kjer le že premnogega čaka nesreča. Dobje. Znani dopisni® laže čez našega č. g. župnika v „Narodnem List“ in se hvali s svojo priljubljenostjo na Dobju. Toda tukaj! vemo, da ne. žaluje nihče drug po njem, kakor posilinemec Detoma, za katerega je po očetovsko skrbel, štajerčijanec — Dernijač, katerega je po bratsko ljubil in par njegovih dolžnikov. Zabukovje. V Zabukovju se bodo vršile občinske volitve dne 2. julija v Stopah v hiši in gostilni g. župana Božiča. III. razred voli od' 8. do 10. ure, II. razred od 1, do 2. ure in I. razred od 3. do 4. ure. Volitev se bo vršila na kraju občine, da se s tem onemogoči radi daljave udeležiti se volitev. Navadno so se vršile v sredi občine v šoli ali v občinski pisarni. Zakaj je pa letos drugače? Ali se res maje stolček? Gospod župan pravijo vsakokrat pred volitvami, da ne marajo več biti župan. Samo da bi bilo res! Naša zanemarjena občina je- še v liberalnih rokah, zato ima največje občinske doklade v se-vniškem okraju, namreč 98%. Velika zrakoplovna nesreia, 1 9 oseh mrtvih. ' V soboto, dne 20. t. m., se je dogodila zrakoplovna nesreča, ki je doslej največja v Avstriji., Tilk pred Dunajem,, v Fiischamendu, se je dvignil ob 8. uri zjutraj v zrak vodljivi vojaški zrakoplov „jCoer-ting“ s sedmimi osebami v to svrho, da bi delali fo-to-geometrične posnetke. 'Zrakoplov je vodil stotnik Hauswirth z dvema nadporočnikoma) Hofstätfcerjem in Breuerjem, s poročnikom Haidingerjem, s korpora-l°m Hadima, poddesetnikom Weberjem in civilnim inženirjem Kammererjem. Kako se je zgodila nesreča. Očividec pripoveduje sledeče: Za imenlranim zrakoplovom se je dvignil v zrak nadporočnik Flatz s fregatnim poročnikom Buchtejem v letalnem stroju ter skušal prehiteti zrakoplov in se dvigniti više v zrak. Oddaljena sta bila eden od drugega pol kilometra; sedaj je bil zrakoplov nad letalnim strojem, sedaj pod njim, sedaj ga je obkroževal okoli in okoli. Naenkrat — bilo je okoli 10. ure — sem zapazil ves presenečen, da je letalni stroj zrakoplov zadeL Grozen plamen se je pojavil kot blisk,, oba, zrako-blov in aeroplan, sta biia momen.tano v ognju in v naslednjem trenutku že na tleh. Bay-Rum s konjičkom Iz tovarne Bergmann & Comp., Detfn ob Labi je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, ta pametno negovanje las, zabranjuje lnskavost, zabranjuje predčasno osivelost ii izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2'— in K 4’— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in brivnicah. na delo! Na Najiišje dovolilo Njegovega ces. ^ in kralj, apostolskega Veličanstva 30. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta loterija * denarju vsebuje 2i.i4b dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 2. julija 1914. Cena srečke 4 krone. Dobe se srečke v oddelku za dobiodtine loterije na Dunaju, III., V. rde e Zollam's strasse 5, v loterijskih kolek urah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavi ih in železniških uradih, menjalnicah itd Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. C. Isr. generalno ravnateljstvo za državne loterije (oddelek za dobrodejne loterije). Iv. Savnik tajim razpošilja najceneje in najboljše: sukno, volneno blago, kambrike, parhate. platno, hlače vino, podloge, zastore, prepr ge, l noloj, odeje, prte, perilo, potovalne kovček», ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd. Zahtevajte gratis vzorce za ženske in moške obleke ! Solidno, vgledno domače podjetje I Samo 10 K stane 4 in pol metra volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini robec zi na glavo, 3 lepi žepni robci iz sifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh. Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K. meseca avgusta izide bogato ilu-strovirani cenik. Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni Tudi na obroke 1 Mustrov cssilki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura K 10 — Budilka, niklasta K 3’— Poročni prstani K 2-— Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva, Näsi. Oietšnger Theod. FehrenM urar in očalar Maribor, S°sgosks utica 26 Kupujem zlatnino in srebro. Pozor Pozor Preč. gg. cerkvenim predstoj-ii'kom uljudno naznanjam, da imam na prodaj novi re nesančni oltar, 3m visok, po-lihromiran strirjajoč se s cerkveno tradicijo itd. se po nižco priporoča A. RATEJ izdelovateij altarjev, Malikamen P. Ra)henbarg. Učenec marljiv in priden, ki je obiskoval najmanj en razrei meščanske šole ali gimnazije ter tudi vešč nemščine, iz ug edne rodbine, se sprejme v uovo otvorjeni trgovini z mešanim blagom Iva a Rožič v Spodnjem Dravo radu. Ponudbe pod Ivan Rožič, Jesenice, Dolenjsko do 15 jn lija tl. 74 A. Wesjak, Maribor „Pri železnici'* Glavni trg vogal Stolne ulice Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufakturnega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah. Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom KARL PREIS, M&RIROR, Stolni try 6. Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago. Navadno pohištvo od K ICO. Pohi tvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagt nijevega ìd iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Slovenci, podpirajte „STRAŽO“ z inseriranjem! Slohoden nakup. Slóbadno na ogled. Ilustrovani ceniki brezplačno! zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Cisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti! Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tuj«h agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. pletenin lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice vrtno 'pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabar v zove Popravila izvršujem točno in zelo poceni. Izdelovatelj pletenin A. PRAH Maribnr, Tegetthobtra se 21. Obleke Z§ birmance in maturante v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izd luje točno in solidno po nalnifjih cenah Jakob Vezjak krojaška mojster ir Mlaniboru Grajski trg, v gradu Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek. Loterijske številke. Tr t: 17. junija 42 15 25 24 18 DcDaj : 20 junija 13 58 79 38 78 1 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celiu registrovana zadruga z neom. zavezo ■ Obrestuje hranilne vloge po Daje posojilo Uredne ure ■ n 0 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo ^ 12 0 „ vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za s^ran^e vsak delavnik od 9. do 12. ure ® * od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. M “ Rentni dav e k pl3.ča posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, - ® tv lastni hiši (Hotel ,Pri belem vólu’) v Celju, Graška cesta 9.1.nadstr.l Penarni zavod spodnještaj. trgi «SA V 4S.VÄ.6 »A V ’>***».•