— 303 — Potovanje po Laškim. Spisal M. Verne. 22. pismo. Dragi prijatel! V Napoli IZ. julia 1847. 10. dan julia sirn jo ob enajstih pred poldne po novi Apjevi cesti LVia Appia) iz Rima odrinul. Ap-jeva cesta je bila v starih časih kraljica vsihcest (Re-gina viarum). Več ko 300 let pred Kristusam jo je Api Klaudi od Rima do Kapae naredil. Pozneje jo je cesar Trajan od K a p u e do B r u n d u z i a zdaljšal. Malo več ko pol ure od Rima je neka zdravilna voda, ki ji ,,Acqua Santa" (sveta voda) pravijo. Ne-kteri jo poleti le pijejo, drugi se pa tudi koplejo v nji. Poleg ceste je polno razvalin starih grobov in tempelj-nov, med kterimi se vidi tudi tempeljček boginje, ki so jo Rimljani žensko srečo wFortuna muliebris" imenovali. Pravijo, de ondi ste bile mati in žena Korio-lana preprosile, de ni mesta dalje stiskal in nadlegoval. Eno uro od Rima je viditi nekoliko od ceste na desni veliko razvalin vkup, ki jim „stari Rim" pravijo, in zastran kterih se prav ne ve, kaj so bile. Še malo več ko toliko naprej se pride po napetim klancu v Al ban. Od tega mesta sirn že nekaj povedal. Nekoliko korakov takraj Albana je 24 čevljev visok, štirivoglat grob s peterimi odrasliki. Albancem pravijo — mende zavolj teh odraslikov — de je grob slavnih Horaciev in Kuriaciev, kar pa gotovo ni, kerTit Livi piše, de so bili posebej pokopani, vsak na tistim mestu, kjer je umeri. Učeni si zatoraj glave belijo dokazati — nekteri de je Pompejev grob, drugi pa, de je Hetrurški kralj Por s ena sina Ar urita, ki so mu ga bili Aričiani ubili, tu pokopal. Potem se gre nazdol v globok jarek , in iz jarka po zlo napetim klancu v Aričio. Zavolj tega težav-niga klanca delajo zdaj čez jarek silno velik most, ki ga bodo v dveh ali treh letih dozidali. Most bo Aričio Albanu potem tako približal, de se bo v hipu sem pa tje, in de Aričia bo le Albanovo predmestje. Aričia, zdaj malo več ko srednja vas, je silno staro mesto na visoki skali, od kodar se dalječ krog vidi, posebno pa proti jugu čez krasno ravnino na Ti-rensko morje. V letu 713 po eozidanji Rima je tudi Ho raci tod potoval, ko je namreč Mecenu naproti sel. Mecena je s Kokcejem (^missi magnis de rebus uterque legati") v Brunduziu med Oktavianam in Mar k-Antoniam mir delal; in ko je imel nazaj priti, mu je Horaci naproti šel. V Aričii je prenočil, ker pravi: »Bgressum magna me excepit Aričia Roma Hospicio modico; rhetor comes Heliodorus , Graecorum longe doctissimus. Inde Forum Appii Differtum nautis, cauponibus atque malignis«. Ko bi g. profesor Repič v Ljubljani to bral, kaj ne de bi ga veselilo, de nisim Horacia še popolnama pozabil, in de še kaj latinščine znam? Iz Aričie pe]je cesta čez zale, z lepim drevjem obrašene gričke v C in t ia no (Genzano), prav prijazno mestice z ravnimi prostornimi ujicami. Nekoliko čezpol ure od Cintiane na desni od ceste proti morji je C i vi ta Lavinia, nekdanje Lana-vi um. Malo dalje je nekdaj Lavi ni um, mesto, ki ga je bil Enea ženi Lavinii, Latinovi kraljičini, v častso-zidal; — in še nekoliko dalje vstran so mi kazali ob morji nekdanje L a ur en t um, kamor je bil Enea iz Afrike pribrodil. Dan današnji se mu Prati k a pravi. Šest milj, ali malo več ko eno uro, od Cintiane so Ve le tri na prijaznim hribu. Ob starih časih so to mesto Veli trse imenovali, in bilo je poglavno mesto V o Iskano v. Griči okrog mesta so polni dobro obde- — 304 — lanih vinogradov, kjer se na pritličnih tertah mnogo silno čislanima vina prideluje. Mesto šteje do 15.000 daš; nekdaj jih je mende pa še več štelo, ker so cesarji Tiberi, Kaligula, Oton in N e r v a pogostama tu stanovali, in okrog mesta krasne pristave imeli. Ti kraji so bili že v starih časih dobro obdelani, ker je bilo tod okrog, ne dalječ vsaksebi, več mest slavniga imena, namreč na levi prek Sabinskih hribov Kori ali Kora, ki na serditiga Koriolana epom-nuje; Sulmona, Se ti um ali Suessa Po me ti a; in dalje naprej Prvvernum in Mesa; — in na desni prek morja Neptunovo in An t i um, ki je imelo z Rimam dolgo časa terd boj. ^ Iz mesta Veletri se gre nazdol v lepfcravnino; na levi so kamnite gore, na desni pa ravnina velika, de je oči ne obsežejo, polna germovja in lepiga hrastoviga in druziga drevja. Unikraj majhne reke, ki ji As tur a pravijo, se pride v Cisterno, ne velik, pa prav prijazen terg (po nekterih nekdanje Tres Tabernae, kamor so bili kristiani svetimu Pavlu iz Rima naproti prišli. (Act. Apost. XXVIII, 15). Od Čl s ter ne naprej pelje cesta čezPontinsko močirje, ki je 24 do 30 milj dolgo, in 6, v nekterih krajih pa tudi čez 12 milj široko. Zavolj močirjeviga puha, ki so ga, desiravno je 40 milj delječ, se clo v Rimu čutili kakor Plini piše: 550b putridas exhala-tiones harum paludum ventum ^vropnoenicum Rom se sum-mopere obnoxium volunt nonnulli" je bilo tod od nekdaj in je še zlo nezdravo. Zatorej so si še nekdanji Rimljani, in pozneje tudi papeži, in zadnjič posebno Pij VI. veliko prizadevali, močirje, kolikor bi se dalo, posušiti. Pij VI. ga je res silno velik kos posušil, kjer se dandanašnji obilo žita prideluje, in kjer se cede po sto in sto glav volov, konj, ovac in tudi bivolov (Buffel) pasejo, in — vse je^knezov Braskiških (Braschi). Dve uri od Cisterne se pride v Apjev Terg (Forum Apii), ki ga je bil Horaci „differtum nautis, cauponibus atque malignis" našel. Pa tudi voda ni bila tu po njegovi misli, ker pravi: »Hic ego, propter aquam, quod erat dcterrima, ventri Indico bellum, coenantes haud animo aequo Expectans comites — — — — — — — — Na večernim robu Pontinskiga močirja je visok Circejski hrib, kjer je bila — kakor pravlica pravi — Circe Odisejeve tovarše očarala in v nekakosne tolste živali spremenila. Ce te mika več o tem vediti, beri Homerove pesmi. — Zdaj pravijo hribu zavolj cerkve sv. Feliksa, ki na verhu stoji, „San Felice".