Štev. 6. V Mariboru, 25. marcija 1888. IX. tečaj. P8P8TNIK,~ List za šolo i >i dom, Izhaja 10. in 25. (lan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 00 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Iteiserstrasse 8 v Mariboru. —Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. O nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. pouk. — Narodno šolstvo v Rusiji. ■ društev". — Dopisi. — Razne stvari. . - Marka Fabija Kvintiljana govorniški — V zadevi „zveze slovenskih učiteljskih — Listnica. — Natečaji. J 0 nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. Piše Ivan F on. (Dalje.) Nagon k časti je bil in je še vzrok mtiogo dobrih, pa tudi mnogo slabili djanj. To smo zgoraj dokazali iz zgodovine; o tem se pa tudi lahko prepričamo iz vsakdanjega življenja. Čudili se tedaj ne bomo, da pedagogi o vpo-rabi nagona k časti pri odgoji niso edini. In to je popolnoma opravičeno, kajti čast v navadnem smislu je vedno nečist izvor za djanja. Mi se ne smemo na to ozirati, kako sodi svet, mi ne smemo po dobrem (v nravnem smislu) zaradi tega hrepeneti, da bi bili pri drugih ljudeh v časti; naša vera in naša zdrava pamet nas uči, da moramo dobro zahtevati in po tistem hrepeneti zarad njega samega. Človeka, ki je prečastihlepen, ki stori vse le zarad časti, bomo ravno tako obsodili, kakor bomo tistega omilovali in obžalovali, kateri nima nobenega nagona k časti, kateremu je čut za čast neznan. Če govorimo o človeku brez čuta za čast, si mislimo vedno kako zaničljivo osebo brez nravne vrednosti; o takem pravimo, da ni sposoben za dobre misli, za plemenita djanja. če celo reč nepristransko presodimo, moramo reči, da naravni čut za čast in sramoto sam na sebi ni nevaren. Odgojitelj mora celo vse storiti, da ta čut ohrani in izobrazi. On naj na to gleda, da bo odgojenec po hvali in časti pri spoštljivih ljudeh hrepenel in da se bo njih graje varoval. Vendar ne morem odgojitelje pred drugo napako dosti svariti, namreč da bi bila čast odgojencem najvišji cilj, prvi smoter, in da bi jim bila vsa sredstva in pota, kako do časti dospeti, enako dobra. Odgojitelj se bo moral ozirati pri raznih učencih na značaj, kajti, kakor smo že zgoraj omenili, je pri prvem nagon k časti jačji, pri drugem slabši, tretjemu je ta nagon more biti že popolnoma neznan. Pri prvem bo moral tedaj učitelj na sredstva misliti, kako bi ta nagon pomanjšal, pri drugem, kako bi ga povekšal, pri tretjem, kako bi ga oživil. Pred vsem bo pa moral učitelj na to delovati, da bodo učenci prav zgodaj pravo vrednost vseh reči spoznali. Učenci naj spoznavajo, da je le to v resnici za nas častno, kar smo si z lastno zaslugo pridobili. Delovati bomo morali na dalje na to, da odgojenca tako daleč dovedemo, da se sam ceni; da vse malo ceni, kar si ni s svojo zaslugo pridobil, kakor n. pr. bogastvo, lepoto in druge slučajnosti, kajti to vse imajo mogoče tudi slabi ljudje. Dalje se naj učenec poduči, kako lahko se ljudje v svoji sodbi motijo in kako nestano- 6 vitno so v taisti. Če svoje odgojence v tem smislu vestno podučujemo, bodo tudi vse, kar je slučajno, ložje pogrešali. Kako se naj g. učitelji nagona k časti pri pohvalah in pri kaznih poslužujejo, to je vse po šolskih postavah določeno. Želeti bi le bilo, da bi odgojitelji v vseh okolščinah mirno, taktno, dosledno in nepristransko postopali, da bi nobena kazen ne bila napovedana od strasti, da bi pa tudi pri pohvalah in darilih nepristransko postopali. Kolikokrat se zgodi, da postanejo odgojenci največji sovražniki svojih učiteljev, tu in tam celo celega človeštva; žalibog da moramo priznavati, da odgojitelji v teh slučajih vsled svoje krivičnosti niso brez krivde. Želeti bi bilo, da bi se nikdar ne žalil od-gojenčev čut za čast s preostrimi ali celo surovimi psovkami in s kaznimi, ki učenca ne poboljšajo, marveč mu čut za čast odjemljejo. Prav važen činitelj pri nravni vzgoji je tudi navada. Kaj je bistvo navade, s tem vprašanjem č. čitateljev ne bom mučil. In to tem manj, ker ne spada k naši nalogi. Zadostovalo pa bo, če povem, da se je že mnogo modroslovcev od Aristoteleja do najnovejših časov s tem vprašanjem bavilo in ukvarjalo — a nobenemu se ni posrečilo popolno pravilno definicijo pojma „navade" podati. Mi definicijo o navadi tem ložje opustimo, ker je gotovo vsakemu g. čitateljev znano, kaj je navada, če ravno pojma definirati ne zna. Zadostovalo bo, če povem, da imamo ravno toliko navad, kolikor telesnih in duševnih funkcij. Pomen nayade za duševno življenje spoznalo je tudi ljudstvo. Dokaz temu so premnogi pregovori, ki so zaklad ljudske modrosti. Pregovori: „Navada druga natura", „navada vrača se rada", „ stara navada, železna srajca", „stara navada, železna podkova" (ali nemški: „Jung ge\vohnt, alt gethan", „Uebung macht den Meister" itd.), vsi ti pregovori pričajo, kako dobro že priprosti narod pomen navade pozna. Pomen navade za duševno in telesno življenje nam nadalje tolmači, da se je že toliko modroslovcev s to tvarino bavilo. Tako na pr. Aristotelej (jcepi ji-VYj[j.7]c xai 'ava^vnjastoc), Ciceron (Tuscul. disp. II, § 35 — 41.), Plutarch (rcepi touSojv Vfcoffjc c. IV.), Bacon Verulamski (sermones fideles). Izvrstno pravi Locko y delu »Nekoliko mislij o vzgoji": »Navada je najzvestejša in najboljša voditeljica pri vzgoji in zatorej posebnega pomena. Kajti od dobrih naukov in previdnih naredeb ne smemo mnogo pričakovati, če niso vsled vaje navada postale". In Rousseau (Rušo) pravi: „Odgoja ni drugega nič, kakor navadba". Visoko ulogo, katero navada pri vzgoji igra, ocenijo izvrstno tudi Resewitz, Niemeyer in Curtman. Zadnji pravi: »Navada ima skoraj vedno večjo moč, kakor razum, in za največ vspehov pri odgoji se imajo odgojitelji navadi zahvaliti. Kajti moč razuma se razprostira navadno le na eden posamezen čin, moč navade pa se razprostira večkrat na celo življenje, če tedaj vse to premislimo, se ne bomo čudili, če pravi modrijan, seveda malo Darvinistično: „Der Mensch ist ein Gewohnheitsthier". Mi smo že gorej omenili, da je človek v mladosti posebno sposoben razne vtise sprejemati, razven tega ima pa tudi velik nagon k delovanju in sicer k telesnemu in duševnemu, Otrok se vedno pregiba, vedno okoli leta, se igra, z eno besedo, živ je kakor »živo srebro". Deluje pa tako dolgo, da ga zaspanec ne premaga. In tudi v predočbovanju otrok ni manj živ. Le poslušaj ga, vedno govori, če ne s tovaršem, sam s seboj, in sicer so tu in tam njegove misli brez vsake notranje zveze, če pride otrok potem v šolo, ga moramo pred vsem mirno sedeti in paziti privaditi. Kajti človek ne more ob enem telesno in duševno intenzivno delovati. Fechner pravi: „Zivamoč (sila), ki se rabi, če drva cepimo, in živa moč, ki se rabi pri mišljenju, se ne daste samo kvantitativno primerjati, ampak daste se tudi ena za drugo zamenjati." Kakor smo že zgoraj videli, zgubi otrok pri igranju, letanju svojo silo in ta sila ali moč se mora, kakor hitro otrok v šolo vstopi, vporabiti, da pazi. Otrok se ima privaditi pasivnemu biti, da vporabi, kedar se zahteva, svojo moč za aktivno delovanje. Mladeneč se mora privaditi, da ne zapravlja svojih moeij za nedosegljive ideale, on se mora privaditi z odnošaji, kakoršni so, računiti, on mora svet spoznati, da ne bo svojih močij za kake utopije zapravljal. Mladeneč se mora privaditi svoj cilj z vso odločnostjo zasledovati, on mora pri sklepu ostati in ne sme prej jenjati, da pride do zaželjenega vspeha. On se naj privadi, svoje moči koncentrovati na delovanje, ki njegovi nadarjenosti in odnošajem, v katerih živi, najbolj ugaja. Ce se je mladeneč vsemu temu privadil, ne bo nikdar svojega predočbališča preveč zožil, ali preveč razširil in da tega ne stori, ima tudi odgoja paziti, kajti prevelika zožba ali razširjatev predočbališča je plodonosnemu delovanju na vsak način sovražna. Po navadi se tedaj, kakor smo videli, sila štedi. Dalje se po navadi sila jači in sicer ne samo v telesnem, ampak tudi v duševnem obziru. Desnica jo navadno močneja od levice. Zakaj? Ker ž njo veliko več delamo, ker jo veliko bolj vadimo in urimo. Eavno tako vpliva tudi navada na intelektuelno življenje. Le poglejmo si uradnika, ki ima vedno z računjenjem opraviti, kako točno in hitro računi, če je okolu njega še toliko ovir. Pa tudi na voljo ima navada velik vpliv in to je, kar nas tukaj zanima, kajti od volje je odvisen značaj. Pri otrocih ima disciplina le zarad tega toliko opraviti, ker se pri njih naravna vstrajnost volje ne nahaja. In to vstrajnost volje tudi lahko imenujemo spomin ali pomnež yolje. Vstrajnost volje je nenavadno važna pri sklepih in pri vtrditvi značajev, in kaj je vstrajnost voljo drugega, kakor v istem slučaju isto hoteti. Volja vede predočbovanje v nek tir in iz tega rezultira potem vse djanje in nehanje. Čem češče ima pa človek priložnost kako djanje dovršiti, tem manj ovir ima volja prestati, da spravi predočbovanje v zaželen tir, kajti volja se je vsled mnogoterega djanja ojačila. Po navadi se lahko doseže, da se spravi mišljenje in hotenje vedno v eden in isti tir. Nravni čuti se posebno ojačijo, če nravna djanja ponavljamo, in jib če dobro na vse strani opazujemo. (Dalje sledi.) -- Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. (Dalje.) Poglavje 12. Ali je možno, (la bi se v taistem času mladina v več predmetih poučevala? Navadno se poprašuje, ali je mogoče, tudi ako je pouk v tem neizogibno potreben, vse to v ta istem času predavati in se vsega učiti? Nekateri naml-eč 6* to zaničujejo, ker se duh zmedo in s tolikimi različnimi predmeti utrudi, katerim niti duševna niti telesna moč niti čas sam ne zadostuje, in če tudi krepka doba ponajveč to pretrpi, se vendar deška leta ne smejo preobložiti. Pa oni ne izprevidijo zadosti, koliko moč da ima prirodnost človeškega duha; ta je tako neumorna in hitra in tako na vse strani, da ta izraz rabim, gleda, da se samo z eno stvarjo niti pečati ne more, ampak da svojo moč ne samo tistega dne, ampak v ta istem trenutku na več stvari napenja. Ali ne pazijo citaredi ob jednem na spomin, zvenenje glasa in na različne glasovne spremembe, dočim med tem z desno druge strune prebirajo, z levo druge nategujejo, krčijo, brneti pustijo, še noga ni brezdelna, ter se drži gotove časovno mere; in vse to ob jednem? Kaj? Če smo iznenadoma prisiljeni pred-našati, ali ne govorimo drugo, naprej premišljujemo drugo, dočim se ravno tako našestje mislij, izbor besedij, sestava, telesno kretanje, izgovarjanje, sprememba obraza in gibanje zahteva? Če pa se tako rekoč pri enem poskusu različne stvari ob jednem prikažejo, zakaj ne bi ure na več skrbi razdelili? Posebno ker sprememba sama duh krepča in vedri, nasproti pa je včasih precej težko pri samo enem delu stanovitno ostati. Toraj si od pisanja s čitanjem odpoči-jemo, mržnja do čitanja samega pa se odprayi z spremembo. Naj še toliko dovršimo, vendar smo nekako krepki za novo delo. Kdo se ne bi otopil, ako bi ves dan enega učitelja v katerem predmetu koli poslušal? V spremembi so bode oddahnil, kakor pri jedilih, s katerih različnostjo se želodec krepča in mu se do mnogovrstnih manj gnjusi. Ali pa mi naj ti drugo metodo učenja povedo. Se li naj celo jezikoslovcu udarno, potem lo geometru, med tem pa naj se za to ne brigajmo, česar smo se naučili? Ali naj potem na glasbo preidemo, in prejšnje naj se pogubi? In ni li treba, kedar se z latinsko literaturo pečamo, na grško ozirati se? In naj se li, da enkrat končam, samo s poslednjim pečamo? Zakaj ne svetujemo taisto poljedelcem, da naj ob jednem polja vinogradov, oljkinih in sadonosnih vrtov obdelujejo? da naj ne oskrbujejo travnikov, čred, vrtov, ulnjakov in ptic? Zakaj porabimo sami vsaki dan nekaj časa pri sodniji, nekaj v prid prijateljev, nekaj za domače opravke, nekaj v postrežbo telesa in nekaj za kratkočasenje. Eno izmed teh bi nas, če ne bi prenehali, utrudilo. Toliko lože je opravljati več stvarij, nego opravljati jih dolgo. Tega se celo ni treba bati, da bi dečki trud učenja težje prenašali, kajti nobena starost se manj ne utrudi. Morda se zna kdo temu čuditi, pa s po-skušnjo se bode prepričal. Kajti duh je, dokler še ni odrevenel, precej uka-željen. To je tudi iz tega razvidno, da otroci v dveh letih, kedar vže znajo besede pravilno tvoriti, skoraj vse govorijo, akoravno jih nihče ne sili; a koliko let se pa stoprav pripeljanim robom latinski jezik ustavlja! Bolje bi sprevidel, ako začneš odraslega v jeziku poučevati, da se oni. ki so se v svoji stroki izvrstno izurili, ne imenujejo brez vzroka zaiooaafki;.1) In dečki prenašajo trud lože kakor mladenči. Kakor namreč otroških teles niti padanja, ki je tolikrat na tla telebi, niti ono plazenje po rokah in nogah niti kmalu na to neprestano igranje in ves dan trajajoče tekanje posebno ne utrudi, ker niso težka in jih lastna teža ne teži, ravno ta*ko se tudi po mojem mnenju njihov duh, ker se manj vkvarja, in se ne peča iz lastnega nagiba z učenjem, ampak se li izoli-') -- Narodno šolstvo v Rusiji, ii. Zemske šole. Zemskih šol je bilo v Rusiji leta 1886 24.209 (805 dvo-in 28.404 ednorazrednih) s 1,466.913 uč. (1,152.516 dečkov in 314.397 deklic). ') Evripid, Hekabo v. 816 tcei&o) Ss ri]V TOpavvov avfrpcožtotc |j.ov7jV. Jednako imenuje Pakuvij v Hermijoni govor rekoč: O fiexamina atque omnia regina rerum oratio. (Pr. Cic. de or. II.) Ena šola pride na 4.130 duš, eden učenec na 68 stauovalcev. Potrošilo se je: 12,764.496 rub. kojo svoto so vplačali: ministerstvo narodne prosvete, zemstva, mesta in občine — Z ukazom od 19. februvarija 1861 bilo je v Eusiji odpravljeno robstvo, nastopila je ta država novi pot razvoja in napredka. Narodno (nižje) šolstvo bilo je zelo zapuščeno. V mestih so bile šole ministerstva narodne prosvete, na deželi pa samo cerkovne in šole gramotnosti. Narod ni bil naklonjen učenju, ker v svojem robstvu ni čutil skoro nikake potrebe za znanje. Leta 1861. dobilo je ljudstvo svobodo, postavljeno je bilo na lastne noge. Pokazala je nužda (sila) prisvojiti si potrebna znanja za samostojno življenje. Narod od tega časa sam svoj gospodar spoznava vedno bolj veliko važnost učenja za vspešni razvoj svojega blagostanja. Preteklo pa je še nekaj časa, predno se je popolno zavedel dane mu svobode. Praviteljstvo ni hotelo narodu kar od začetka, predno je sam jasno spoznal njih potrebo, mu šole vsilovati boje se, da bi s tem probudilo v njem protivnost do šole. Vidni razvoj zemskih šol datira še le od leta 1872. ker v tem letu prišlo je nižje šolstvo v oblast zemstev; torej je više povedeno število šol delo 15 let. Toda to število šol v razmeri s lOOmiljonim, narodom še dolgo ni zadostno, in državi in občestvu še v tem oziru preostaja mnogo dela in truda, mnogo vstrajnosti in žrtev, predno bode Rusija dovela svoje šolstvo do povoljnega stanja. Pa pogledimo si sedaj pobliže zemske šole! Kar se tiče ustrojstva šolskih poslopij ni vse povoljno. Vsa poslopja namreč ne odgovarjajo dovolj svojemu vzvišenemu namenu, vendar pa se tudi v tem oziru pokazuje vsako leto vidni napredek k boljšemu. Leta 1886. bilo je 17.439 šol v lastnih, a 6421 v najetih hišah. Kakor smo vže v začetku omenili, so zemske šole v ogromnej večini enorazrednice. V Rusiji drže se principa malih a gostih šol, da je otroci zamorejo ložje in bolj redno obiskovati. Ruski narod živi le v vaseh in te so vsled redkega naselenja precej oddaljene druga od druge, tako da pripada le malo število pribivalcev v področje ene šole. — Na eno zemsko šolo pride 40 do 100 učencev. Sprejemajo se otroci z 8 letom in starejši. Učni tečaj traja 3—4 leta, podučuje pa se v 3. ali 4. oddelkih. Šolsko obiskovanje ni obvezno; s tem se torej objasni fakt, da obiskuje 5krat menj deklic nego dečkov šolo; razširjeno je med ljudstvom namreč mnenje, da deklicam znanja ni taka treba. Pri sprejemu se je toraj učitelju tudi bolj ozirati na dečke, če je včasi prisiljen mnogim, ki žele vstopiti v zemsko šolo, radi pomanjkanja prostora, sprejem odreči. Šolsko leto traja okolo 7 mesecev (po zimi). Učni predmeti so sledeči: — 1. Veronauk (zakon božji); sem spadajo: molitve, katekizem, sveto pismo stare in nove zaveze, zgodovina pravoslavne cerkve, tolmačenje obredov in praznikov. Temu predmetu se v Rusiji posvečava največ truda; najbolj skrbno se pečajo z religiozno odgojo otrok. 2. Čitanje rusko (graždansko pismo) in slavjansko (cerkovno pismo). Temu predmetu se pridava za veronaukom največa važnost, kajti če se učenec ne nauči popolno čitati, tudi ne bo sposoben za daljno samo izobrazbo po knjigah. 3. Jezik ruski in slavjanski (cerkovni). Iz ruskega jezika se dajo učencem samo najbolj potrebna pravila, vaje v pravopisju in spisju. Slavjanska slovnica se v narodnih šolah ne predava. Pri čitanju se objasnujo neznane be-. sede in bolj težko razumljivi stavki. Cilj tega poduka je, da se učenci priuce razumno citati cerkvene knjige, da so v stanu prečitano povedati v ruskem jeziku. Slavjanskemu čitanju pripisujo veliko važnost, kot sredstvu za religiozno vzgojo, kajti kdor hoče citati z razumom evangelje, psaltir itd., ter se direktno vdeležiti zlužbe božje, ta mora dobro razumeti cerkovni jezik. 4. Računstvo: ustno računanje, 4 glavne operacije s prostimi in naimeno-vanimi števili, z drobci. Iz opazek inšpektorjev je razvidno, da učenci v tem predmetu pokazujo najboljše vspehe. Drugi realistični predmeti se ne predavajo samostojno, a poleg čitanja na podlagi čitanke. — 5. Risanje. 6. Telovadba in rokodelje (ne še v vseh šolah.) 7. Petje posebno cerkovno. Pri šolah se sostavljajo pevski zbori iz učencev in odraslih, koji pojejo po nedeljah in praznikih v cerkvah. Cerkovno- slavjansko petje je v Rusiji na visokej stopnji razvitka. Tujci so navadno presenečeni začuvši prvo-krat to petje in ne morejo prehvaliti prekrasnih, veličanstvenih staro-slav-janskih napevov. V pravoslavnih cerkvah ni orgelj, poje se tedaj brez vsake muzikalične sprembe. (Konec sledi.) -»»- V zadevi „zveze slovenskih učiteljskih društev" Zastran „zveze slov. uč. društev" odpisalo je si. „Tominsko uč. društvo" tak6-le: Št. 9. Slavnemu učiteljskemu društvu v Celju. Da! Konštatovati se da, da je slovensko učiteljstvo v svojej večini enega duha, ene misli: — »Združimo se!" Pri nas na Goriškem niso le posamezniki vže pogostoma izražali te želje, marveč tudi zastopniki goriškega, sežanskega in tominskega društva so se na svojem shodu v Gorici, 24. dne novembra 1887 izrekli za to, naj bi se vse slovensko učiteljstvo zedinilo v skupno društvo. Toraj javlja podpisano učiteljsko društvo — na Vaše preprijazno vabilo in vprašanje —, da pristopi kot ud k zavezi slovenskih učiteljskih društev. V Tominu, 24. dne februvarija 1888. T o minsko učiteljsko društvo: Predsednik: Ivan Kraj ni k, m/p. Tajnik: Andr. Ver to vec m/p. ' * -X- * Slavno društvo „Narodna šola" v Ljubljani se je tudi povabilo, da izvoli prijaviti svoj pristop k nameravanej nam „zavezi". -X- * * Cenjen sotrudnik je članu osnovalnega odbora za našo „zvezo" prijazno naznanil, da se je za ves Logaški okraj vže osnovalo učiteljsko društvo ter da bode koj po konstituviranju pristopilo našej zvezi. * * * Isto tako je prej imenovanemu odboru došlo po prijateljskej roki vesela vest, da cenjeni s o tru d n i ki Po s toj i n s k ega š o 1 s k ega o k r aj a tudi snujejo svoje društvo ter so povsem navdušeni za naše podjetje. — Dal Bog, da bi se tudi drugod vzdramili kolege naši! * * * Dalje je osnovalni odbor „zveze" dobil še nastopni pismi, v katerih javite zopet dve učiteljski društvi svoj pristop k „zvezi": Slavni osnovalni odbor „zaveze sloy. učit. društev!" Podpisani je pooblaščen javiti ukrep včerajšnje odborove sejo iz dne 26. febr. v Borštu, da naše „slov. učit. društvo za Koprski okraj" radostno pristopi k „zavezi slov. učit. društev". Mi, primorski učitelji, smo vže davno mislili na jednako zavezo. Ne moremo torej drugače nego, da zakličemo začetnikom: Slava! Bog pomozi srečno dovršiti pričeto delo.....! K. Bogateč m/p., predsednik slov. učit. društva za ICopr. okraj. Kicmanje, 27. febr. 1888. * * * Št. 6. Slavni odbor celjskega učiteljskega društva! Podpisano učit. društvo je v svoji mesečni seji 1. t. m. enoglasno sklenilo, da pristopi k „zavezi" slovenskih učiteljev; kajti mi smo prepričani, da za nas slovenske učitelje je nujno potrebno združiti se v eno celoto ali zavezo, da bi z vspehom delovali za povzdigo našega narodnega šolstva, in da bi, kakor jeden jezik, o vlad al tudi j eden duh naše narodno šolstvo. To Vam naznanjam upajoč, da kmalu vsa naša učit. društva svoj pristop k „zavezi" naglase. V Ljutomeru, dne 5. marca 1888. Ivan Kryl m/p, načelnik. --- Dopisi. Primorje, 19. marcija. (Misli o L i e c h t e n s t e i n-o v e m šolskem zakonu.) Sedaj ko vzbuja predlog kneza Liechtenstein-a za uveljavljenje „verske šole" občno zanimanje, ko se vže najobskurnejši zakotni lističi bavijo s tem za našo ljudsko šolo toli pomembnim vprašanjem, sedaj, menim je čas in dolžnost, da izjavljamo tudi mi slov. učitelji svoje menjenje o tem zakonskem načrtu, ki žuga — v petih letih vže drugič — pretresti in preosnovati temelje našega ljudskega šolstva. Sicer ste Vi, g. urednik vže v zadnjem listu jasno, odločno in možato izrazili o Liechtenstein-ovem predlogn nazore svoje in, lehko rečemo, ogromne večine slovenskega učiteljstva, vendar menim, da more našemu idealu: časti in vgledu našega učiteljskega stanu in ž njim tesno združeni blagovspešnosti našega ljudskega šolstva le koristiti, ako ta načrt še natančneje razmotrujemo; tembolj, ker se ž njim sega v vitalne odnošaje našega učiteljskega stanu, ter bi bilo od nas več kot nemarno, ako bi k temu molčali. Skrb za samega sebe ni nikedar izlišna nikedar prezgodna. Iz Liechtenstein-ovega predloga moremo posneti šest glavnih toček; on namerava namreč: 1. spremeniti sedanjo i n te r k o n f e s i j o n e 1 n o šolo vversko šolo; 2. skrajšati učno snov in zmanjšati število učnih predmetov; 3. znižati osemletno šolsko dolžnost na šest let; 4. zvekšati veljavo zasebnih šol; 5. omejiti dosedanjo občno dolžnost šolskega obiskovanja in 6. prepustiti vse ostale potrebne določbe deželnemu zakonodavstvu. Oglejmo si podrobneje te glavne točke! Verski značaj (v ožem smislu) naše ljudske šole pogrešajo nekateri krogi vže davno, recimo: dvajset let, odkar so znane interkonfesijonelne postave (iz leta 1808.) omejile oblast cerkve na jedini veronauk in verske vaje v ljudskej šoli. A za vladanja sedaj razpadle „ustavoverne" stranke ni bilo misliti v tem zmislu na kak zboljšek. Kakor hitro je pa prišla konservativno-klerikalna stranka s pomočjo slovanskih narodov v državnem zboru do večine, postajale so zahteve po verskej šoli dan na dan glasneje in iz njih se je pred petimi leti rodila šolska novela. Ta pa je bila le nekaka avantgarda, glavni voj je sedanji Liechtenstein-ov predlog. Po njegovih določbah ima stopiti na mesto „nravno-verske" vzgoje v ljudskej šoli vzgoja „po naukih vere". To bi bil nekak superlativ, ki bi pa na stvari ubogo malo izpremenil, da nima predlog drugih rezkejših določeb, in te so : „Zajedno pa ima cerkev zbog vzgojilne naloge šole sonadzorstvo nad vso šolo. Osebstvo za vodstvo in nadzorstvo ljudskih šol in učiteljskih izobraževališč in učni črteži se morajo tako vravnati, da more cerkev svojo sonadzorstveno nalogo vspešno zvrševati." — Te določbe so napisane v takem slogu, da bi bilo za sedaj težavno o njih podrobneje govoriti. Z jedne strani je še veliko vprašanje, ali se sploh kedaj uveljavijo, z druge strani so pa tako v obče sestavljeni, da preostaja zvrševalni oblasti še zmeraj dovolj sredstev za zmanjšanje njihove moči. — Ako pa mislijo gospodje Liechtenstein-ovci potisniti s tem našo ljudsko šolo v vezi bivšega konkordata ter nam učiteljem zopet postaviti na vrat jarem takratne zavisnosti, potem moramo mi ljudski učitelji zoper take namere slovesno protestovati. Mi slov. učitelji smo verni sinovi slov. naroda. Kot taki priznavamo vero za prvi biser naroda našega. Mi hočemo, da se naša mladina vzgojuje po verskih načelih, da ima torej duhovščina merodajen vpljiv na ljudsko šolstvo, a to le v takej meri, da ne trpi vgled in čast našega učiteljskega stanu Učitelj in duhovnik naj delujeta v šoli skupno in harmonično, drug druzega naj podpirata, bodeta naj torej e n ak o v e 1 j a vn a, enakopravna! Kakor hitro se to ravnotežje moti, bodi si na katerokoli stran, mora šola trpeti. Pa tudi če bi tega ne bilo, pomisliti je, da so odnošaji denašnjega časa drugačni nego so bili pred 30 leti. Primerjajmo le vzobrazbo sedanjega učiteijstva z nekdanjim, njegovo pripoznano važno stališče v človeškej družbi, v slov. inteligenciji! — Pomanjkanje učiteljev se vže zopet oglaša. Glavni vzrok je prepičla plača. Sedaj naj bi prišla še ta hlapčevska zavisnost! Koga naj potem še mika posvetiti se učiteljskemu stanu?! Državni šolski zakon iz leta 1869., kakor tudi šolska novela določujeta dolžnost hoje v šolo na osem let. Vže prvi zakon je dopuščal glede te dolžnosti nekatere olajšave. Tako vidimo, da je deželno zakonodavstvo v Istri, na Goriškem in na Kranjskem (z nekaterimi izjemami) skrčilo to dolžnost na šest let. Šolska novela pa je v tem pogledu še mnogo popustljivejša. Vidi se torej, da se je državno zakonodavstvo dovolj oziralo na posebne odnošaje in potrebe posamnih kronovin, okrajev, občin itd. Čemu torej s postavnimi določbami krajšati čas hoje v šolo in tako zavirati vzobrazbo mladine tam, kder ni potreba, kakor namerava Liechtenstein-ov predlog?! Po tem predlogu bi nadalje izpadli nič manj nego štirje učni predmeti: geometrijsko oblikoslovje, risanje, ženska ročna dela in telovadba. Ako bi odpadlo še petje, zahteval bi na to stran ta novi šolski zakon to, kar je rerjala vže »politična šolska ustava iz leta 1805., torej za 83 let korak nazaj! — Da ne more noben šolski prijatelj — in še manj mi učitelji — odobravati tega nazadovanja, ni mi menda treba posebe praviti. Ravno tako se mi zdi odveč govoriti tu o veliki važnosti izpuščenih predmetov za zahteve in potrebe sedanjega časa, posebno še risanja in ženskih ročnih del. Sedaj ko se v drugih državah, v katerih se ljudsko šolstvo še primerjati ne da z našim avstrijskim, kakor n. pr. v Italiji, toliko žrtvuje za risanje in ročna dela, sedaj naj naša mladina o tem kar nič več ne ve! Ali ni to prava ironija!! — Da hoče ta zakonski načrt tudi štirim realističnim predmetom: zemljepisu, zgodovini, pri-rodopisu in naravoslovju učno snov skrčiti, sledi vže iz tega, da jim ne dovo- ljuje več posebnih učnih ur, ampak je prišteva k branju. Pri tem se je pa osnovateljem vrinila neka pomota, ki ne kaže, da bi bili posebni strokovnjaki v osnovanju zakonskih načrtov. Oni terjajo namreč »najznamenitejše" iz teh predmetov. Prav to je zahteval tudi šolski zakon iz leta 1869 Po šolski noveli je pa iz teh predmetov učiti „n a j d o u m ne j š e in najznamenitejše". Naj-doumnejše pa je to, kar je lehko umevno celo duševno manj nadarjenim otrokom. Po šolski noveli se mora torej učitelj pri pouku iz zemljepisa, zgodovine, prirodopisa in naravoslovja ozirati na doumljivost umstveno šibkejih otrok, po Liechtenstein-ovem predlogu bi mu tega ne bilo treba. Liechtenstein zahteva torej več nego šolska novela; njemu je najmanjša mera, kar je noveli normalna mera. Po vseh ostalih določbah se pa mora sklepati, da Liechten-steinovei sami tega niso nameravali. Prav tako nejasen ali morda nepotreben je dostavek: „se stariši in namestu starišev" v § 1. Zastran zasebnih šol določuje načrt sledeče: „One so javnim ljudskim šolam popolnoma vzporediti in zato javne ljudske šole lehko nadomeščajo ali njih mesto zavzemajo, da le spolnujejo, kar terjajo postave glede javnih ljudskih šol." Ta določba je zasebnim šolam jako vgodna; ona jim priznava pravico javnosti, katere morajo sedaj po § 12. šol. zak. iz 1. 1869. še posebe prositi naučnega ministra, če tudi „spolnujejo, kar terjajo postave glede javnih ljudskih šol." In minister jim vzlic temu to pravico lehko odreče. Poleg tega se mi pa še vidi, da Liechtenstein-ov predlog ne jemlje te svoje določbe: „da le spolnujejo, kar terjajo postave glede javnih ljudskih šol" prav tako natančno. § 8. namreč slove: „Učiteljsko službo na ljudskih šolah in izobraževališčih more dobiti enakomerno vsak avstrijski državljan, ki .....pri službah na javnih šolah vrhu tega dokaže še pedagogično učiteljsko sposobnost po obstoječih zakonitih določbah ....." Iz tega se da sklepati, da mu za učiteljsko službo na zasebnih šolah ni treba te „učiteljske sposobnosti" in zgorenje besede („da le spolnujejo, kar terjajo postave glede javnih ljudskih šol") ne zadevajo vsposobljenosti učiteljskega osebja na zasebnih šolah. To pa drž. zakon iz leta 1869. odločno zahteva, tudi za take zasebne šole, ki nimajo pravice javnosti. Lieehtenstein-ov predlog kaže torej posebno sklonost zasebnemu šolstvu. — Veliko vprašanje pa je še, ali morejo zasebne šole nadomestovati javne. V tem pogledu se menjenja še jako križajo. Tako n. pr. je bila kongresu francoskih učiteljev, ki so v pret. septembru zborovali v Parizu, predložena cela vrsta predlogov „za enakopravnost zasebnih šol z javnimi — predlogoy opirajočih se na načelno menjenje, da „je prosti (zasebni) pouk prištevati k naj-vzvišenim pojavom umstvene in nravne moči narodove, ter je države dolžnost ne le braniti mu zakonito nezavisnost, temveč zagotoviti njega pravilen razvitek in napredek":*) A kako strankarske namene so gojili ti zagovorniki zasebne šole, vidi se iz tega, da so iz nje vže a priori izključili versko šolo. Sicer pa niso dospeli ti predlogi in pleno ni do glasovanja niti razgovora in iz neke poznejše okrožnice naučnega ministra (francoskega) je razvideti, da bi bili naleteli na velika nasprotstva. — V državah pa, v katerih je zasebno šolstvo bolje razvito nego javno, kakor n. pr. v Italiji, najdemo najhujše sovražnike' zasebnega pouka. — Vsekako je pa uvaževati v zasebnem šolstvu neka nedostatnost, katere se vzdržujejo več ali m;inj iz šolnine lastnih šolskih otrok. Take zasebne šole so prave gojilnice vsakovrstnih obzirnosti. Goreč in vesten učitelj je v taki šoli ptica s pristriženimi perutimi, žrtva na Prokrustovej postelji. Ne lastno prepričanje in lastna izkušnja, ne pedagogiška načela in metodiška pravila, ne učni črteži, vse to nič: število šolnino plačujočih šolskih otrok je tu uiti m a r a t i o; po njej se mora ravnati vse dejanje in nehanje učiteljevo. O nevspehih takih zasebnih šol nečem tukaj govoriti, če tudi mi bi k temu ne manjkalo dejanskih dokazov. *) Iz sporočila Grčard-a, podrektorja pariške akademije 1. 1871. Dopisnik. § 139. občnega meščanskega zakonika daje starišem dolžnost „razvijati telesne in duševne zmožnosti svojih zakonskih otrok in utemeljevati njihovo prihodnjo blagovspešnost. s poučevanjem v veri in koristnih znanostih. § 20. drž. šol. zakona iz leta !869. določuje, da ne smejo stariši ali njihovi namestniki puščati svojih otrok ali varovancev brez pouka, ki je predpisan za javne ljudske šole. Liechtenstein ov predlog pa pravi: „Niso pa dolžni pošiljati je v šolo, v kateri se vzgoja in pouk ne ujemata z nauki njih vere". Ako ta določba obvelja, potem ne moremo govoriti več o splošnej dolžnosti šolskega obiskovanja. Premisliti pa je, da je pri nas še premalo vkoreninjeno prepričanje, da vsak človek živo potrebuje dan danes toliko občne omike, kakor mu je podaje ljudska šola. Osobito je pa to prepričanje še malo prešinilo niže sloje našega naroda. Kako zoperno je posilno šolsko obiskovanje še tu pa tam neukemu ljudstvu, posebno starejšemu ! Ali ne daja pa ta določba Lichtenstein-ovega predloga prav takim ljudem — osobito ako se z nevednostjo druži še zlobnost — v roke najhujše orožje zoper učitelja!? Tak neveden in zloben oče, ki rabi otroka za delo doma, in kateri je zarad neopravičenih, po učitelji predloženih zamud pozvan na odgovor, izkušal se bode pač maščevati nad učiteljem in pomagati si iz zadrege stikajo po različnih izmišljotinah, opiraje se na gorenjo določbo, da „se vzgoja in pouk učiteljev ne vjemata z nauki njegove vere". S tem samemu sebi morda nič ne pomore; učitelju pa nakoplje na glavo disciplinarno preiskavo, in to po § 54. šolske novele. In tako si bode ubogi učitelj lehko v svesti, da se z vsakratnim predlaganjem neopravičenih zamud obogati za jedno ali več disciplinarnih preiskav. Pa pustimo posledice teh preiskav za učitelja na stran in premislimo le koliko nerednosti nastane zastran one določbe v hoji v šolo! Načeloma nimamo mi učitelji nič zoper njo, a vidi se nam škodljiva, ker je presplošna in za naše še premalo omikano ljudstvo neprimerna. — In dalje, ako je oče druge vere, nego šola istega kraja, ali je sploh brez vere, ali naj bodo njegovi (in tacih očetov) otroci brez vsega pouka? Po Liechtenstein-ovem predlogu ga vsaj nihče ne more siliti, da bi jim skrbel za primeren pouk doma. Ali more pa država kaj takega dovoliti!? Največa nevarnost pa žuga in preti nam Slovencem ob meji iz člena II, ki ^pridržuje deželnemu zakonodavstvu vsa zakonita določila a) glede vstanov-Ijenja, ohranjenja, vravnanja vodstva in nadzorstva javnih ljudskih šol in učiteljskih izobraževališč, kakor tudi vredba njih interkonfesijonalnih razmer; b) gledo vravnanja pravnih razmer učiteljskega osebja" itd. — Ako primerjam ta člen s prejšnjimi določbami, vidijo se mi gg. Liechtenstein-ovci jako podobni pogorelemu a zavarovanemu gospodarju, ki reši y naglici 1 e denar in svoje vrednostne papirje, prepustivši vse drugo požrešnemu plamenu. Ta gospodar je ravnal gotovo pametno, tako tudi predlagatelji Liechtenstein-ovega predloga — ali se svojega stališča. Mi Slovenci pa stojimo na drugih tleh. Njim je ve'ra v nevarnosti, a nam narodnost. Oni rešijo vero, a našo narodnost puste v ognju. Naše ljudstvo je sedaj verno, kakor je bilo za časa „stare" šole; ali naj si pa želimo za našo narodnost istih časov nazaj ? Kdo bi mogel to želeti in bi se smel še Slovenca zvati!? In vendar bi se vtegnili zastran Liechten-stein-ovcev ti žalostni časi še vrniti. Oni bi izvestno zarad tega le jedne solze ne prelili: naša narodnost jim je deveta briga. Dokazali so to ekle-tantno v novejšem času v dež. zboru Štajerskem. Lehko si torej mislimo, kako veselo se morajo v pest smejati videč toliko „slepih miši" mej Slovenci posebno na Kranjskem. Tudi mej učiteljstvom?!! — V graškem, celovškem, po-reškem in tržaškem deželnem zboru preži na nas ogromna večina naših ljutih sovražnikov. Tem nas milostno prepušča g. Liechtenstein v II. členu svojega šolskega zakona. Ko nas požro, pridete na vrsto Vi, gospoda na Kranjskem! — G. Liechtenstein-u je ostal v peresu jeden § in ta naj slove: „V ljudskej šoli je povsod učni jezik le materinski jezik učence v." Brez tega § je Liechtenstein-ov šolski zakon za nas Slovence ^ničla, in kdor ga na katerikoli način podpira, koplje jamo našej narodnosti. Mi slovenski učitelji pa pričakujemo od našili državnih poslancev, da bodo glasovali le za tak šolski zakon, ki bode pravičen našej veri, našej narodnosti in našemu učiteljskemu stanu. Narodni učitelj. Od štajersko hrvaške meje. Ni baš dolgo, kar je „pedagogiško-knji-ževni Sbor" razposlal poziv „Pu č k i m (ljudskim) u č i te 1 je m a hrvatskim, srbskim i slovenskim", vabeč jih k pristopu. Dozvoljeno nam bodi navesti nekaj mest iz omenjenega poziva: Izvestja vseh naših književnih društev koncem minulega leta kažo, da so jim članovi ponarasli; le samo pri našem učiteljskem društvu „pedagoško-knji-žovnog Sbora" se je znatno zmanjšalo število podpirajočih članov. Kes je sicer, da je primeroma narastlo število vtemeljnih članov; nu ta narastek vendar nikakor ni nadomestil primankljaj podpirajočih članov. To je zares jako nepo-voljna prikazen v življenju tega društva, a tudi vsega našega učiteljstva, ker se s tem kaže zanemarjenje naših najsvetejših interesov. Velimo najsvetejših zato, ker je obče znano, da se dandanes vrednost človeka ne meri samo po bogastvu nego tudi po znanju; da se oni stanovi največ spoštujo, kateri zraven imetja tudi največ duševnega kapitala v sebi shranjujo; a ravno to je glavna naloga pedagoškega Sbora, da v učiteljskem stanu množi duševni kapital, kateri je prvi in najglavnejši pogoj boljšemu društvenemu in materijelnemu položaju. Neovrgljiva je tedaj resnica, da se z zanemarjenjem pedagoško-književnega Sbora, zanemarja napredek in boljša bodočnost našega stanu. — Nato se vabijo šole k pristopu. Po Hrvaškem je namreč navada, da pojedine šole pristopijo k poročenemu društvo kot vtemeljni člani, plačajoče 25 gld. za vselej. Podpirajoči člani, učitelji in sploh prijatelji šolstva, plačajo le l gld. vsako leto. Omeniti nam je še oni del poziva, kjer se hrvaško društvo obrača do slovenskega učiteljstva. Glasi se nastopno : „Tudi Vas, slovenski brati in sodrugi,, pozivamo s tem, da nam pomagate razvijati našo pedagogijsko literaturo, s katero se tudi Vi lahko okoristite, ker naš jezik ni od Vašega tako različen, da ga ne bi razumeti mogli. A da Vam to razumevanje tem bolj olajšamo, bode „Sbor" vsem svojim slovenskim članom se svojimi knjigami poslal „R ječni k hrvatsko-slovenski", katerega je „ Mati ca HrvaŠka" lansko leto izdala za svoje slovenske člane. Nam je treba, da v svojih kulturnih težnjah (ciljih) jeden drugega 'podpiramo. To zahteva korist Vaša in naša; a Vi ste to potrebo vže tudi sami. uvideli, ter ste nas pri razpečevanju srečelc za naš učiteljski dom baš bratinski podpirali. Zato se zanašamo in nadejamo, da se ne bodete oglušili temu našemu poživit." Uvažuje gori povedano, smemo pač upati, da pristopi slovensko učiteljstvo mnogobrojno k „Sboru", in to tem bolj, ker dobe člani za boren goldinar zares po tri krasne knjige na leto. Slovenski učitelji, podpirajmo naše hrvaške tovariše, oni bodo izvestno podpirali tudi nas pri naših težnjah. Osobito nam maloštevilnim Slovencem bode v veliko korist, ako se naslanjamo ob mnogo-brojnejši in naprednejši bratski narod hrvaški. Kdor doda letnini še 50 kr., dobil bode 1. zv. „Emila", katerega je „Sbor:! lani izdal ter ga misli letos nadaljevati. Člani se bodo nabirali le do konca meseca aprila. Denar pošlje se društvenemu blagajniku g. A. Irgolidu, ravnatelju mestne ljudske šole v Zagrebu. Pojedine osobe postanejo vtemeljitelji, ako vplačajo 15 gld. na enkrat ali po 5 gld. v treh polletnih obrokih. „Kječnik h v a t sko- s 1 o v e ns k i" napisal je Slovenec prof. dr. Musid ter obsega XX4-66 stranij. V začetku knjižice je kratek načrt hrvatske slovnice primerjene s slovensko. Nato sledi slovar, ki tolmači hrvaške besede, katerih ali Slovenci ne razumejo, ali katera v hrvaščini kaj druga pomenijo kakor pri nas. Knjižica je vrlo dobro in praktično urejena, saj je pa tudi naš rojak dr. Musid korenit poznavalec obeh jezikov. — Dal Bog, da »rječnik hrvatsko-slo-venski" pripomore k boljšemu spoznavanju bratskih si narodov. Boril. Iz Središča. (Konec.) Iz tega poročila je razvidno, da je društvo v minulem letu še precej vrlo in vspešno izvrševalo svojo nalogo. Imelo je razun glavnega zborovanja, ki je bilo v dan 13. janu varija m. leta še pet mesečnih skupščin in sicer dne 3. marcija v Ormožu, 16. junija v Središču, 7. julija v Velikej nedelji, 4. avgusta in 1. decembra zopet v Ormožu. Predavanja pri posameznih sejali bila so sledeča: g. Košar „0 popačenosti naše šolske mladine"; g. Ant. Kosi „Učna slika iz prirodopisja", praktično z učenci višje stopnje; g. Fran Kakuša „Pričetni pouk v naravoznanstvu" in „0 novem prof. Lavtar-jevem računskem stroju"; g. Strenkl „Katere izkušnje so se vsled dovoljenih polajšav v šolskem obiskovanju napravile in kak vpliv imajo taiste na nravno-moralno in kulturno življenje"; g. Unger „0 preložbi popoldanskega pouka na predpol-danske ure". — Društvo je imelo v pretočenem letu 19 pravih in 3 častne ude. Zborovanj vdeleževalo se je povprečno 14 udov. Poročilo denarničarja, g. Pečarja nam celo na tanko pokaže stanje društvene blagajnice, katero smerno, navzlic nerednemu vplačevanju nekaterih udov, vendar vgodno imenovati. Imeli smo namreč nekaj nad 14 goldinarjev pribitka. V pregledovalce računov bili so voljeni: gg. Kosi (sen.), Marin in Strenkl. Ker je med tem čas vže jako potekel, se predavanje g. Kakuša »Drobtinice za zgodovino slov. petja" preloži na jedno prih. sej, ter preide k 6. točki dnevnega reda »Volitev novega odbora". Izid volitve bil jo sledeči: G. Janko Košar, predsednik, g. Ant. Eberl (juri.), tajnik, g. J. Jurša, denarničar in gospodje Ant. Eberl (sen.), Ant. Kosi (jun.), ter S. Strenkl, odborniki. Po končanej volitvi čestita prejšnji predsednik, gosp. Eakuša novoizvoljenemu kakor tudi društvu, katero bode zanaprej imelo na čelu zopet moža, ki je pred njim vžo skozi pet let društvo nevstrašeno vodil ter vedno krepko zastopal načela, koja ono zasleduje. Gospod Košar se zahvaljuje za skazano mu zaupanje, proseč ob jednem navzoče, da bi z združenimi močmi skrbeli za to, da bo delovanje Ormoškega učit. društva vedno živahno in da bode tudi nja veljava od dne do dne rastla. — Anton Kosi vabi na to navzoče ude, da bi kolikor toliko podpirali gosp. dr. Štrekelja, docenta slov. lilologije na univerzi Dunajskej, ki" se je lotil zelo težavnega dela, da kritično vredi in izda slovensko narodno blago — s tem, da vsak v svojem kraju deluje, nabira po svojih močeh narodne pesmi, pripovedke, pravljice, vganke in druge slične umotvore prostega naroda našega. Učitelj, med prostim ljudstvom živeč, v tem obziru res lahko mnogo, mnogo storiv in tako pomaga spraviti na svitlo delo, ki ne bode delalo časti samo g. dr. Strekelju, temveč celemu slov. narodu. Kosi priporoča nadalje gosp. Janeza Koprivnika knjižico »Gluhomutec in nja obraževanje" ter g. Kocbekove pregovore, prilike in reke". Ti dve knjigi res zaslužite, da bi nobena njih v pri-vatnej knjižnici učitelja manjkati ne smela. A nekaj nam pri Kocbekovih »Pregovorih" vendar le ne dopada in to je njih cena, katera se nam zdi mnogo previsoka. Sicer pa Kocbek ovim „zakladam narodne modrosti" iz srca želimo, da se razširijo zopet med narod, iz katerega so vzeti. — Gosp. Košar spregovori konečno par besedic v slovo g. Pečarja, ki o velikej noči odide od nas, ter se preseli .na novo mesto k sv. Marjeti blizu Rimskih toplic. A. K. Iz Ruš. Pogosto beremo zlasti po nemških časopisih o ustanovi in delovanju šolarskih kuhinj. Da so te naprave šoli neizmerno koristne, ni mi treba posebej še povdarjati. Pri nas imamo letos že tretjo zimo šolarsko kuhinjo in vsak dan dobiva do 60 ubogih od šole oddaljenih otrok o poldne gorke jedi. Da je pa bilo to mogoče, potrebni so bili šolski dobrotniki, ki so v to svrho darovali radovoljne doneske. Z veseljem poročam, da se je takih pri nas našlo precejšno število. Skoraj vsi udje krajnega šolskega sveta, vsa ruška inteligen-cija, velika večina premožnejših kmetov, ja celo nekateri dobrotniki iz Maribora darovali so zadovoljno in z veseljem doneske ter s tem omogočili ustanovitev in vspešno delovanje tega dobrodelnega zavoda. Kak vpljiv je imela šolarska kuhinja na šolo, hočem dokazati samo s tem, da je bilo pri nas po zimi tudi o najnevgodnejšik dnevih šolsko obiskovanje dobro in redno. Najoddaljnejši otroci so vkljub slabemu vremenu, nepregazenim potom in hudemu mrazu skoraj brez izjeme vsak dan dohajali v šolo. Pa ne samo na obiskovanje šole je šolarska kuhinja dobrodelno vpljivala, ampak povišala je učencem tudi veselje in ljubezen do šole in pomagala jim vcepiti v srce tolikrat pogrešano hvaležnost. Slišal sem na lastna ušesa od starišev, pa tudi od otrok, kadar so mislili, da niso opazovani, da se nekateri učenci kar nič ne veselijo četrtka kot prostega dneva ter bi raje šli v šolo, kakor pa doma ostali. Mnogo je revnih ljudi povsod, ki jih beda in pomanjkanje tlači, tudi pri nas takih ni najmanje. Otroci gredo zjutraj slabo oblečeni, na pol bosi ni mnogokrat s praznim želodcem v šolo, še skorjice kruha nimajo reveži večkrat, da bi glad potolažili. In če jo tudi včasih imajo, ali je to zadostna hrana rastočemu otroku v hudi zimi? Kako takemu otroku o poldne tekne gorka goveja juha, kako se po njej pokrepča in poživi, je lehko umevno. Kameno srce bi moral imeti človek, ki bi se mu pri pogledu obedujočih vbogih otrok ne storilo milo pri srcu in mu no zaigrala solza v očeh. Znano nam je vsem, da se brez truda nič ne doseže. Kakor v drugih, tako tudi v tem slučaju ostane ves trud le učitelju, brez plačila in priznanja. Naj lepše plačilo učitelju zato pa mu je samosvest, da je dobri reči kaj pripomogel, da je kaj storil za blagor in prospeh šole in naklonil si ljubezen in hvaležnost mladine. Ali ni to lepo plačilo? — c. Kranjsko, sredi marcija. — Učiteljstvo na Kranjskom se je deloma jelo gibati. Tovariši prostranega Logaškega šolskega okraja osnovali so si svoje društvo in tudi v Postojinskem okraju — kakor to vemo iz zanesljivega vira — nameravajo tamošnji sodrugi ustanoviti si lastno društvo. To je vrlo in prav! Upamo, da bodo kolege ostalih okrajev Kranjskih posnemali z av e d ne s obr ate svoje v Logaškem in Postojinskem okraju! Za Lieehtenstein-ov predlog se na Kranjskem silno ter vsestransko agituje. Sedanja šola se ljudstvu opisuje vprav kot preklenščeka izrodek in učiteljstvo se obrekuje na tako nezaslišan način, da se človeku kar studi, podati čestitim bralcem par vzgledov tega „krščansko-ljubeznjivega" postopanja. Zadnja št. „Pop." je moško izpovedala svoje mnenje zastran Liechten-stein-ovega postavnega predloga. Vsak zaveden učitelj se mora zlagati s to izjavo. Učitelji slovenski, stojte moško na braniku svojih pravic! V prvi vrsti gre Vam soditi o šoli, Vi ste vzgojeni za šolsko opravilo! Čeravno nimate „akademične" omike, v en dar-le ste strokovnjaško izobraženi, — in to velja! Ne dajte se grditi in ob-rekovati! Kdor svoj stan ne zagovarja, kdor se zanj ne bori, — on ne zasluži, da ga smatramo za sotrudnika svojega. Proč z obzirnostjo! Neosnovano se nas napada, in zakaj? Ker smo storili več, nego je bila naša dolžnost. Bodimo složni, združimo se hitro, združeni delajmo in združeni se boju j m o! Glace-ro kovice z rok, pa ne v strašljiv o na plan za čast svojo, za korist in dobro šole naše! Bruno. -- Novice in razne stvari. [Pr e s v i ti i cesar] podaril je občini sv. Krištofa pri Laškem trgu za zgradbo šole pri sv. Jederti 200 gld. [Potrjena postava.] Nj. Vel. presvitli cesar je načrtu postave, ki ga je sklenil dež. zbor štajerski v svojem slednjem zasedanju in po katerem se §. 15. staj. dež. zakona z dne 17. maja 1877 o nameščanju in prestavljanju učit. osobja na ljudsk. in mešč. šolali (iz službenih obzirov) predrugači, podelil Najvišo sankcijo. [Umrl] je 13. t. m. za plučnem vnetju gosp. Janez G lin še k, učitelj v Dvornavi pri Ptuju. Eanjki bil je še le 42. let star. Rodi mu žemljica lahka! [Novo učit. društvo] so si 1. dne t. m. osnovali učitelji logaškega okraja pod imenom: „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega." V odbor so voljeni: G. V. Ribnikar, predsedn., g. Jak. Inglič, nam., g. Jan. Kernc, blagajn, gg. Jos. Benedek in Iv. Poženel, odbornika. [Šolstvo na Dunaju.] Dunaj ima 84.000 šolsk. otrok, katere podučuje 1000 učiteljev, 500 učiteljic, 260 veroučiteljev, 150 učiteljev za telovadbo, 600 pom. učit. za telovadbo ter 40 učiteljev in 50 učiteljic za francovski jezik. Vsem učiteljem in učiteljicam skupaj se plačuje na leto 2,000.000 gld. [Stritarjevih zbranih spisov] izšel je 38. snopič. [Pesmarico za slovenske ljudske šole v treh delili] izda Gabrijel Majcen. Prva stopnja na podlagi Miklošičeve ,,Začetnice in prvega berila", Praprotnikovega „Abecednika", Razinger-Žumerjevega „Abecednika" in „Prvega berila" istih dveh sestavljatoljev, torej vseh beril za prvo stopnjo, se dobi že o velikonočnih praznikih pri založniku Th. Kaltenbrunner-ju, bukvarju v Mariboru. Knjižica, ličnega formata in trpežno vezana, obseza 54 pesmi z napevi, katerim je pridjan tudi drugi glas', naj ga pojo učenci ali naj ga gode učitelj. Napevi so, kar priznajo strokovnjaki, ki so rokopis videli, lepi in se bodo gotovo naši mladini kmalu prikupili. Ker so pesmi zajete le iz navedenih beril, ni dvomiti, da vis. c. kr. ministerstvo to neobhodno nam potrebno učilo potrdi. En komad velja 15 kr., dvanajstim pridava se jeden povrh. Druga stopnja na podlagi „Drugega berila" in razširjena z najlepšimi že potrjenimi in pevajočim učencem primernimi pesmami izide štirnajst dni pozneje po ravno isti ceni. Tretja stopnja vtegne iziti v jesen. Vabilo. Celjsko učiteljsko društvo ima v torek, dne 3. aprila t. 1. ob 11. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoje mesečno zborovanje. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2, Društvene zadeve. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Poročilo o stanju „zaveze". 5. Črtice iz moje šolske prakse; gov. A. Brezovnik. 6. Prostovoljno predavanje. 7. Nasveti. — K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor. Vabilo k zborovanju ptujskega učiteljskega društva dne 3. apria t. 1. ob 10. uri dopoludne v okoliški šoli. Vspored. 1. Dopisi in zapisnik. 2. Predavanje gosp. Dr. Kleinsasser-ja o akutnih nalezljivih boleznih. 3. Nasveti. K obilni vdeležbi vabi odbor. Vabilo. Smarijsko-rogatsko uč. društvo zboruje letos drugokrat v četrtek dne 12. aprila o 11. uri v Šmarji s sledečim vsporedom: 1.) Zapisnik. 2.) Poročilo tajnikovo o delovanji društva v pretečenem letu. 3.) Dopisi. 4.) Polaganje računov. 5.) „0 nravstvenej vzgoji", predava g. E. Blenk. 6.) „0 Lavtar-jevem računih", predava g. V Strmšek. 7.) Predlogi. K obilnej vdeležbi vabi odbor. Vabilo. Brežiško-Sevniško učiteljsko društvo zborovalo bode v torek dne 3. aprila t. 1. dopoludne ob '/,11. uri na Bizeljskem s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zapisnikov zadnjih dveh zborovanj. 2. Naznanila. 3. One točke, ki niso bile pri zadnjem zborovanji na Vidmu rešene. (Glej štev. 23. „ Popotnika" od 1. 1887.) Ob 7210. uri ima odbor prosvetovanje, da se rešijo nekatere nujne administrativne zadeve. Prav obilne vdeležitve nadeja se odbor. [»Popravek spisu ,,Mlada Slovenija."] Namesto »starca" bere se naj „stasa", namesto »pametne" „pomestne", namesto „Vprašajte" „Opraščajte". Druge pogreške naj blagovoli čitatelj popraviti sam. Poslano. Ptujsko učiteljsko društvo se je pri zborovanju, dne 9. februvarija z veliko večino proti Liechtenstein-ovemu predlogu izreklo, a ne, kakor se je po pomoti poročalo, da se mu ne zdi vreden, da bi za njega ali proti njemu delovalo. Zarad tega je tudi podpisani dotičnemu zapisniku pri zborovanju dne 1. mareija vgovarjal. Toliko v pojasnjenje! France Žiher predsednik ptujskega učit. društva. --K« Listnica. Gosp. poročevalec savinjsk. uč. društva: Na anonimno dopise se ne moremo ozirati. Prosimo Vas, imenujte se! — F. K. v Ž.: Zgodi se, kakor želite; toda do sedaj ni še bilo mogoče. Obljubljeno radostno pričakujemo. — A. P. v P. Hvala za poročilo. Glede omenjenega: Kakor morete! — A. K. v S. Vašej želji smo vstregli z dopisnico. — J. M. v G.: Radostno vsprejeti! Iskren pozdrav! Vse drugo pismeno. •— J. S. v T.: Da, ko bi p. n. naročniki točneje izpolnjevali svojo dolžnost in bi se naročnina le za nekaj zvišala, lahko bi »Pop." izhajal vsaj 3krat na mesec. Gradiva mu ne primanjkuje. A tudi pri sedanji naročnini bi lahko in radi včasi dodali vsaj kakšno prilogo. Toda, ker večina naročnikov kaj neredno izpolnuje svoje dolžnosti, nam tudi to ni mogoče, kajti tiskovni troški so ogromni in težko se nam je vzdržati na površju. Vse je torej odvisno le od točnosti p. n. naročnikov, a ne od nas. Mi se truda ne bojimo, a gmotne škode se nam je izogibati! — Prijateljem in sotrudnikom svojim veselo Allelujo! ~ NATEČAJI. štv-36 Podučiteljski službi na trirazrednici pri Veliki nedelji in na dvorazrednici na Humu (Knhnberg), IV. plačilnega razreda in s prostim stanovanjem se stalno umeščate. Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje do 25. mareija 1888 pri dotičnein krajnem šolskem svetu vložijo. O k r. šolski svet Ormož, dno 12. februvarija 1888. 3-3 Predsednik: H«/'(7i .v. s\ štv-424 Učiteljska služba na enorazrednici pri sv. Doroteji na Dornavi, IV. plačilnega razreda, in s prostim stanovanjem je izpraznjena. Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje z dokazom o sposobnosti za podučevanje v katoliškom veronauku vložijo do 30. aprila 1888. pri dotičnein krajnem šolskem svetu. O k r. šolski svet v Ptuj u, dno 18. mareija 1888. 1-3 Predsednik: iffnvf/i H. »*. hw-148- Nadučiteljska služba na dvorazrednici na Humu (Kulmberg), IV. plačilnega razreda, in s prostim stanovanjem, jo izpraznjena. Prosilci naj svoje prošnje z dokazom o sposobnosti za podučevanje v katoliškem veronauku vložijo do 25. aprila 1888. pri dotičnein krajnem šolskem svetu. Okr. šolski svet Ormož, dne 11. mareija 1888. 1-3 Predsednika: NMareh h. r. štv 178 Učiteljsko mesto. Na enorazredni ljudski šoli v Sromljah se umešča učiteljsko mesto z dohodki IV. plačilne vrste in prostim stanovanjem. Prosilci naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okrajnega šolskega sveta vložijo do 20. aprila t. I. pri krajnem šolskem svetu v Sromljah, pošta Brežice. Okr. šolski svet Brežice, dne 13. mareija 1888. Predsednik: Wagner s. r. Izdajatelj in nrednik M. Nerat. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,