ZELEZAR
Leto XVII.	1977
November	Št. 11
PRAZNUJEMO DAN REPUBLIKE
Ko so se naši narodi pred 36 leti tako organizirano in junaško postavili po robu nameram zavojavalčev, fašističnim tolpam, so vzbudili splošno začudenje po vsem svetu. Saj so vsi državniki sveta mislili, da je s sramotno kapitulacijo državnih in vojaških vrhov bivše Jugoslavije in po zmagoslavnem pohodu nacifašističnih klavcev po Balkanu konec jugoslovanske državnosti, in konec svobode naših narodov in narodnosti. Toda naše ljudstvo je pred vsem svetom pokazalo, da se ne da kar tako pokoriti. Z vsemi silami se je branilo. Ne kri, ne pogorišča, ne ropanje in nasilje najhujše vrste nas ni pokorilo, noben zločin ni ostal nema-ščevan. V neverjetno težkih razmerah in pogojih se je naše ljudstvo dvignilo k uporu. Pokazalo se je, da nismo bili zaslepljeni in preplašeni od okupatorjeve moči, ne od njegovih zmag na pohodih v globino,sovjetske države, medtem ko je v državah že zasužnjene Evrope vladala zmeda in negotovost. Kaj je bilo v naših ljudeh, da so našli pogum, kljubovati zavojevalcem, ko je vendarle bilo ljudstvo goloroko, brez vsakih zalog vojnega materiala in brez vsega tistega, kar je v normalnih razmerah podlaga za vodstvo vojne, ki obeta uspeh? Porok za uspeh v tej neenaki borbi je bila neizčrpna moč ljudstva in njegova pripravljenost, da se v čedalje večjem obsegu pridruži organizatorjem vstaje, našim naprednim silam, pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita. Oborožena vstaja našega ljudstva je imela daljnosežne osvobodilne in revolucionarne smotre. Izkušnje prekaljenih borcev za pravice zatiranih in izkoriščanih so hitro potrdile, da so bili omenjeni dejavniki odločilni za uspeh oborožene vstaje. Borili smo se za oblast delovnih ljudi, za nove oblike oblasti torej. Od tod toliko moči, da smo na naših tleh vsilili okupatorjem novo fronto, popolnoma nepričakovano. Tako smo sredi strahovitih naporov in krvavih borb dočakali v letu 1943 tudi
★
*	Jajce, prizorišče velikih zgodovinskih odločitev.
že mednarno priznanje naše osvobodilne armade. Ko se je leto 1943 nagibalo h koncu, je bila pod silovitimi udarci zavezniških armad, med katere so mnogi že upravičeno prištevali tudi našo ljudsko armado, zlomljena os Rim — Berlin. Čeprav je begunska jugoslovanska vlada v Londonu slepila svet s svojimi podlimi diplomatskimi manevri, ki so jih podpisale že zdesetkane čete kvišlingovskih komandantov poživinjenih klavcev, in požigalcev, je v svet že prodrla resnica o pravičnem boju naših narodov.
Vsa umazana prizadevanja nazadnjaških sil pa so zadobila smrtni udarec po objavljenih sklepih II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, 29. novembra 1943. Tako so vsi napredni ljudje po svetu uvideli, da borba jugoslovanskih narodov ni le vojaška obramba pred okupatorjem, temveč, da gre za veliko več. Z naraščanjem vojnih uspehov naše partizanske vojske j.e hkrati rasla tudi nova ljudska oblast. Vsi veliki, ki so imeli'drugačne račune in načrte z nami, so nam morali priznati pravico do samoodločbe. Priznati so morali Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije — AVNOJ, kot edino legalno politično oblast v Jugoslaviji. Tisti, ki so mislili, da bodo velike sile odločile -izid bojev in prihodnost naših narodov — in so zato omahovali, so se uračunali. Prihodnost, ki bi nam jo drugi določili, bi bila kaj žalostna in žaljiva za tolikšne žrtve, ki so bile darovane na žrtvenik naše svobode. Izdajalci in izkoriščevalci bi prišli zopet na svoj račun.
Odloki z II. zasedanja AVNOJ v Jajcu so jasno prikazali trdno odločenost naših narodov, da si po svoje krojimo prihodnost. Čeprav vsem zaveznikom taka naša odločnost ni bila po volji, so spoštovali sklepe z zasedanja v Jajcu. .
Tudi po vojni so bili mnogi ljudje nasprotni našim revolucionarnim zahtevam in preobrazbi družbe. Se danes se vsi ne morejo sprijazniti z uvajanjem samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi. Naši delovni ljudje, naši narodi in narodnosti pa odklanjajo vse tuje recepte za oblikovanje nazovi demokratične družbe. Dan republike bomo proslavljali z delovnimi zmagami in trdno odločnostjo, da si v smislu naših ustavnih določil gradimo takšno socialistično družbo, kakršno so predvidevali že odloki, izglasovani po naših ljudskih odposlancih 29. novembra 1943 v Jajcu. Vsi napori naših delovnih ljudi so usmerjeni v lepši jutrišnji dan, ko bodo nove generacije prevzemale bremena socialistične graditve na svoja ramena, ponosne na žrtvovanje junakov, borcev za lepšo prihodnost, za dobro mladega rodu. Naš pozdrav republiki naj izzveni ob spoštovanju naporov v preteklih 34 letih za preoblikovanje naše družbe in srečno prihodnost naše socialistične republike, naših narodov in narodnosti.
ORGANI SAMOUPRAVLJANJA,
VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE, | DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, S ŠPORTNA DRUŠTVA,	|
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI,	{
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ¡1 KRAJEVNE SKUPNOSTI	j
IN UREDNIŠTVO	j
»ŠTORSKEGA ŽELEZARJA«	1
ČESTITAJO K DNEVU REPUBLIKE
VOLILNA KONFERENCA
Komunisti Železarne Štore so se dne 27. 10. 1977 zbrali na svoji redni volilni konferenci.
Po sprejemu poslovnika o delu konference in izvolitvi organov konference, je uvodno poročilo, imenovano Ocena gospodarskih, samoupravnih in političnih razmer v železarni Štore podal dosedanji sekretar Konference oz. Komiteja ZK 2Š tov. Ladi Kaluža.
V	nekoliko skrajšani obliki podajamo poročilo tov. Kaluže:
Na podlagi navedb v tem poročilu in nanj navezujoče razprave članov konference, bo komite ZK ŽŠ pripravil konkretne zaključke z oceno dosedanjega dela, delovnimi nalogami, nosilci in roki, prav tako bo na podlagi razprave dopolnjen program dela.
O čem smo razpravljali?
Ciril GORIŠEK, dipl, ing.:
V	svoji -razpravi je Skušal osvetliti vzroke iza ne preveč' rožnat- gospodarski položaj v TOZD livarn.
Tov. Gorišek .je med drugim dejal: »TOZD livarn je tretji kvartal .sicer končala kumulativno z minimalnim ostankom dohodka, ki pa je premajhen, da bi pokril vse druge obveznosti ter predvsem obveznosti s prekoračenimi stroški investicij. V livarnah smo se svojih .nalog zavedali že leta 1975 in smo predvsem na področju livarne II sprejeli sanacijski načrt, ki je obsegal, najprej rekonstrukcijo divarne II tako, da bi ..lahko ustvarili, tehnološke pogoje proizvodnje ulitkov za-tovarna, .traktorjev -in seveda .s tem tudi boljši rezultat, same proizvodnje v livarni II in poskrbeli za integralni ciklus proizvodnje na nivoju železarne.
Kljub temu, da imajo delavci v livarni 11; zaradi slabših'proizvodnih rezultatov nižje OD, so prizadevni pri delu in delajo praktično pod težkimi tehnološkim pogoji'in prav tzaradr tega delavce večkrat čudi predvsem neobjektivna kritika na račun 'Kvarne II, ki je precej ¿prisotna v javnosti.«
Na.koncu svoj ega izvajanj a je, .dejal, da je zlasti na področju livarstva potrebno delati:predvsem v smislu razvoja in. dograditve,-.intenzivno delati in: kolikor sredstev.dz lastne amortizacije ne ho, bo.potrebno pridobiti nekaj kreditov in na ta račun zagotoviti .sredstva ca, reprodukcijo tako, da bi s tem poskrbeli za res neko integralno celotno proizvodnjo,‘katere .namen je tudi v TOZD livarn.
Ferdo HALER
se je dotaknil vprašanja ekonomskega položaja TOZD 114. p. in nekatere problematike v sanii TOZD.
Z ozirom na to, da je TOZD.začetek letošnjega leta pričel z določenimi težavami, ko .jfi-primanjkovalo. naročil in reprodukcijskega mate-.rijala ter.osnovnih surovin,.ugotavlja, da je bil v..9 mesecih dosežen določen rezultat. Ob upoštevanju, rezultatov proizvodnje v oktobru, ki jo .lahko ocenjujemo c ozirom ua. količino .in asortiman, smatra, da je situacija kljub .težavam v. začetku, leta.zadovoljiva.
•»Lahko bi rekel, da^v-vseh obratih čntimosneko posebno.vzdušje, neka prizadevanja tako, da lahko računamo na koncu leta z nekimi rezultati, ki nam bodo -zagotovili tako področje nagrajevanja v okviru plana in pa verjetno .dober začetek drugega leta.«
V.zvezi, s problematiko v TOZD je, tov. Haler opozoril na težave z delovno silo, še posebej če pogledamo na odsotnost, z dela.; Prav zaradi tega se na plavžu pogovarjajo č ukinitvi četrte izmene, v valjarni I pa je ostalo še skoraj polovico neizkoriščenih dopustov.
Kot drugo' opozori na problematiko zastojev.' Na področju vzdrževanja ugotavlja, da je že napravljen določen korak naprej, vendar pa smatra, da preventivno vzdrževanje še ni našlo svojega mesta in ne daje zadovoljivih rezultatov. Na tem področju bodo potrebni še precejšnji napori, tako s -strani TOZD"ViT kot.ostalih obratov. Tov. Haler je zaključil: »Če.¡bodo.rezultati v določenih sredinah .je.uujno potrebno spregledati tudi'gospodarski'načrt, ki je predvideval povprečne OD, saj do določene mej.e imamo postranske ¿stimulanse za večjo proizvodnjo, vendar smatram, da je-glavni stimulans za to nagrajevanje, posebej še zato, če to ni nad mejami, ki jih je idružba. omejila in. začrtala.«
Franc ZELIČ
Iz vrste aktualnih kadrovskih problemov .je izpostavil dva in sicer uveljavljanje zakona o združenem delu na področju delitve OD na podlagi rezultata posameznega delavca in pa nekatere probleme zaposlovanja, prav zaradi tega ker sta medsebojno neposredno povezana in ker v tem trenutku zaradi postavljenih rokov v zakonu o združenem delu morajo v organizacijah združenega dela biti rešena vprašanja osnov in meril za delitev OD.
Svoj prispevek je tov. Zelič končal z ugotovitvijo, da uveljavljanje novega sistema delitve OD terja usklajanje, strokovno, samoupravno in politično aktivnost. ZK oz. mi vsi člani ZK pa moramo biti nosilci zavestne akcije za-spreminjanje teh odnosov.
Dušan BURNIK, dipl. ing., direktor delovne organizacije
Tov. Dušan Burnik je svoj prispevek pričakovano namenil osvetlitvi gospodarskega položaja TOZD in DO na podlagi 9-mesečnih rezultatov.
Po zares izčrpni in: konkretni razlagi gospodarskega- položaj as posa-' meznih TOZD in DO, in ugotovitvi, da je 'trenutna situacija precej kritična, je podal nekaj smernic ca izboljšanje trenutnega stanja in da bi letošnje poslovno leto. zaključili uspešno.
Na-koncu svojega izvajanja je dejal: »Prav člani ZK bi morali na podlagi analiz in podatkov, s katerimi se srečujemo v tem letu, zlasti pa na DS TOZD, vplivati na to, da bomo akcijske programe, ki smo si jih sami zastavljali, resnično'uresničili.«
Franc MAČEK
še je -v svojem prispevku omejil na vprašanje okoli dogovarjanja med TOZD iri.DSSS in podal nekaj misli o delegatskem sistemu v Železarni Store.
Med drugim je tov. Maček povedal: »V naši sredini opažamo, da prihajajo delegati na seje. nepripravljeni, celo brez gradiva; temeljne delegacije se le redko sestajajo, ali pa sploh ne in seje delegacij so. y ' večini primerov nesklepčne. To.je področje kjer nas časa še veliko dela, če hočemo, da bo ..delegatski.sistem resnično zaživel.
V	zaključku svojega izvajanja je konferenco seznanil, da je bil na -volilni konferenci osnovne-organizacije 7.K..TOZD ViT sprejet sklep, da bo-delegatski sistem osrednja točka dnevnega reda 1. seje te OO ZK.
Ivana VERŠNJAK
Podala je kratko poročilo o poteku izdelave .plana oz. izvrševanja ■ nalog po sprejetem rokovniku za izdelavo gospodarskega načrta.: .
»Od sprejetja rokovnika, po katerem bi bilo možno izdelati gospodarski načrt in ga sprejeti v letošnjem letu,'odstopamo za štiri tedne, je dejala tov. Ivana.
Po obrazložitvi'vzrokov za odstopanje je zaključila: »Služba planiranja bo .z ustreznimi nadurami .poskušala nadoknaditi zamujeno in izdelati plan na podlagi danih podatkov" še v tem letu«.
Drago STOKOVNIK
Tov. Drago je podal oceno samoupravnih in političnih razmerov v TOZD 114. p.
Med drugim je dejal: »Ko kritično, ocenjujemo vsebinsko izpolnjevanje zakona o združenem delu, naj omenimo tudi nekatere člane ZK, ki so premalo aktivni pri uveljavljanju, iskanju boljših in bolj učinkovitih poti, v smislu ZZD. Se vedno je pri nekaterih prisotna miselnost, da je. TOZD avtonomna- zaključena, celota.c..lastnimi..interesi, ne pa. z ¿-interesia skupnosti.«.
::V nadaljevanju je tov. Drago'dejal: »Komunisti vTOZD 114. p. zahtevamo od."komunistov-v-tovarni ¡traktorjev, da z. ozirom na vložena sredstva s ¿strani proizvodnih ¡TOZD an::z ozirom na odgovornost pri ne-•gatrvmh '.'.rezultatih,.: organiziraj o to dej avnost. v- smislu-'.-organiziranosti v ostalih TOZD, da -se-koristfc.v.imaksimalni meri: storitve DSSS, vse v cilju zmanjšanj a.stroškov na-enoto proizvoda.«'
V	zaključku se je dotaknil vprašanja .-neuspelega!-¿referenduma -v obratu jeklovleka. Kljub prizadevnosti -odgovornih Iv TOZD in ugotovitvi, da imajo pogoje za ustanovitev ¡TOZD, je bil rezultat glasovanja negativen: Izhajajoč iz-dejstva, da je bila -ta- sredina -vseskozi zelo pasivna do. samoupravnih, odločitev in: tudi'neučinkovita iv.: družbeno-poli-tičnem delu, .potem tak rezultat delavce vTOZD niti ne preseneča. Očitno je namreč, da v obratu manjka¿povezanostriz..družbeno-politič-nimr organizacijami, saj sta: v tej sredini:samo dva/komunista pa še ta -dva pasivna, pa tudi .sindikat po svojih poverjenikih ni učinkovit.
Tov.-Drago ie..zaključil':u'»Smatram, da smo elani ZK, :skupaj z ostalimi. družbeno--p.alitičnimi organizacijami.v TOZD,/sposobni ¿te stvari urediti znotraj TOZD;, sama situacija,-: v. kateri smo ¿se.znašli pa-je samo ena izkušnja; več pri-našem nadaljnjem delu«.
Ostali razpravi j alei
Lazar Jovanovski se je. dotaknil: vprašanja dohodkovnih odnosov -in delitve’dohodka kot: osnove v svobodni menjavi:dela.
Mihael Vizjak .je'orisal problematiko,:.-s.katero se. srečuje aktiv komunistov -neposrednih proizvajalcev, pri OK ZKS Celje.
a š Anton Franulič je seznanil. konferenco s - tržnim položaj em delovne organizacije ob koncu leta 1977.
Bojan Sedlar se je opredelil do nekaterih bistvenih vprašanj mladinskega delovanja ter. skušaL nakazati rešitve za; odpravo ¡različnih problemov, s katerimi :se -mladina ubada.
Stefan Krumpak se je omejil na vprašanje, požarne varnosti v Žele-.zami. Store.
Polde Slapnik je pozdravil konferenco v imenu.-OK¡¡ZKS Celje in ob: tem. spregovoril o gospodarskem in političnem -stanju v občini. Na kraju je tov. Slapnik pohvalil delo družbeno-političnih organizacij Železarne Store, rekoč. da smo v železarni zelo dobro razvili člene ZZD, da 9 smo daleč prišli v dohodkovnih odnosih in da smo dobro organizirali delo SDS.	x
ZK V ŽELEZARNI STORE
V pomite ZK Železarne Štore sq billizvoljeni:
1...Stane Plazar, rojen .9. 5. 1935. član ZK od leta 1961, vodja oddelka za 'kadrovske zadeve; 2. Dragan Simovič, rojen 20. 4. 1951, član ZK od leta-1973, tehnolog v oddelku za kakovost; 3. Olga .Čuvan, rojena 18. 1. 1926, član ZK od leta 1947, vodja finančnega sektorja; 4. Ignac Korošec, rojen 29.'7. 1926, članlZK od leta 1949, vodja peči v jeklarni I;
5.	Jože Florjančič, rojen 19. 3. 1931, član ZK od leta 1950, delovodja v livarni"II; 6. Drago.Stokovnik, rojen 31. 7. 1944, član ZK od leta 1963, vodja armaturne delavnice'; -7. .Mirko Gozdnikar, rojen 11. 11. 1943, član
Novi sekretar
Tov. Mirko Gozdnikar, rojen 11. 11. 1943, na delovnem, mestu »tehnologi v pripravi vzdrževanja! je
konference ZK
v začetku deloval v mladinski organizaciji ih je bil zaradi aktivnosti'{predlagan in sprejet leta 1963 v članstvo ZK.
Tov. Mirku je bila pred leti zaupana funkcija sekretarja O® ZK TOZD ViT,. izvoljen pa je bil tudi v svet ZK oziroma Komite ZK Železarne .Štore, Svojo aktivnost kaže, tudi pri delu . sindikata in-oprav-lja funkcijo namestnika: predaed-. nika sveta Konference OOS Žele-, žarne Štore. Vseskozi pa je deloval tudi v. različnih organih - samoupravljanja,. med drugim :je bil tudi predsednik DS TOZD ViT in čian faznih komisij.
Tov. Mirko je v letih 1975—1976 uspešno končal srednjo politično .šolo v Dobrni.
Svojo: aktivnost pa izkazuje tudi na terenu kottčlan sveta J krajevne skupnostiifLaško in predsednik ko-misijo za gospodarjenje pri svetu krajevne skupnosti.
KAT POMENI
KONGRES AKCIJE?
Kongres - akci je pomeni tudi to, -da bomo usmeritev, začrtano na 21. seji CK ZRJ. na 29. seji CK ZKS, is -pismom • in ,z drugi ml dokumenti uresničevali praktično. Ne gre .za kopičenje papirjev, novih deklaracij ampak — • da razredno usmeritev uveljavimo v praksi. Zagotoviti' moramo kontinuiteto takšne usmeritve, vsakemu našemu delavnemu človeku mora priti v zavest, da nobena pot, ki ni pot -socialističnega _ _sa-in onp r a v 1 j an ja, ni sprejemljiva ■ za našo: -družbo ' in za - slehernega izmed nas — -za slehernega delovnega človeka in občana.
Franc Šetinc
ODGOVORNOST DELEGATOV
Dr. Marijan Brecelj, predsed-nik skupščine -SR Slovenije, je na obisku v Lenartu opozoril: V
V Sloveniji je bilo v razne delegacije izvoljenih okrog 50.000 ljudi. Bolj bi se morali zavedati,j kolikšno politično odgovornost intajo vsi -ti delegati, predvsem pa bi: se tega morali, zavedati delegati -sant-i. Ob evidentiranju kandidatov za-volitve .v nove samoupravno organe in pri Volitvah moramo vedeti, da izročamo novim delegatom zelo važno javno funkcijo.
REVOLUCIJA JE VELIKA PO SVOJI RESNICI
Edén' izmed naših najbolj uglednih ipi-scev Jure Franičevic-Plocar je rekel:
Kajseipravi posegati v revolucijo? 'Nekaterim je . to pomenilo tudi nekaj .zamolčati. Toda: revolucija je velika po svoji resnici in samo ,po ;svoj.i resnici. Morala' je prekoračevati sama sebe, nastajati z ljudmi, ki -so -v njo prineslijsvoje napake in vrline, svoje: ; strahove in komplekse, svoje dvome in dileme, svojo ljudsko 'hrabrost - in Veličino; Za-radrnjih se je morala revolucija svčasih boriti: itidi sama s seboj, fn nikdar ni omagala in nikdar naša revolucija ni pokleknila — prav zaradi tega, ker se ni bala resnice. Tudi tiste najtežje, kadar je morala čistiti svoje vrste ljudi:, v katere smo nekdaj;verovali. Zato njej tii potreben -okras, ker vsak okras zmanjšuje njeno •vrednost. To, kar jo krasi; je njena'.neprekinjena borba -za mesnico.. To je tisto, o čemer želim ;gdvór:iti ::v svojih romanih. .
VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE	
Zavod za požarno varnost	22-090 ali
Jin sedež štaba CZ	93
Uprava javne varnosti	23-941 ali 92
Reševalna- postaja	94
ZK od leta 1963, tehnolog v pripravi vzdrževanja; 8. Martin Metličar, rojen 22. 10. 1951, član ZK od leta 1973, .skupinovodja v obdelovalnim litine j 9. Edo Lorger, rojen 5. 8. 1950, član ZK od leta 1971, tehnolog v tovarni traktorjev; 10, Ludvik .Zvonka, rojen 1. 5. 1930, član ZK od leta 1967, tajnica v TOZD-KGSG; 11. FrancMaček, rojen 4. 8. 1947, član ZK od leta 1968, skupinovodja v elektrodelavnici; 12. Pavel Sokoli, rojen 11. 8. 1930, član ZK od leta . 1961, šofer v TOZD DPG; 13. Anton Vindiš, rojen 8. 11. 1943, član ZK od leta 1964, delovodja v merilni službi.
Za. sekretarja Komiteja ZK Železarne Štore je bil soglasno izvoljen tov. Mirko GOZDNIKAR.
Za namestnika sekretarja Komiteja ZK Železarne Štore je bil soglasno'izvoljen tov. Drago STOKOVNIK.
'Novoizvoljeni'sekretar Komiteja oz. Konference ZK Železarne Štore tov. Mirko'Gozdnikar «e -je takole zahvalil za zaupanje:
Ob koncu 'današnje volilne konference bi' se želel v imenu novoizvoljenega komiteja ins v lastnem imenu zahvaliti za izkazano zaupanje. Mislim, da ne .bo mapačno, če1 rečem, “da - smo z današnjim dnem prejeli odgovorne naloge. Te naloge postavlja pred nas ZK, po drugi strani pa delavci železarne, katerim smo tudi odgovorni za naše politično delovanje. Ne morem si, predstavljati dobrega in-uspešnega dela komiteja, brez idejno močnih, 'dobro- organiziranih in delavnih OO ZK v ‘železarni. Znotraj OD ZK. pa polno, angažiranost slehernega člana. Le na tak način bomo kosimalogam, ki' ne.:bodp.lahke,'Vendar, komunisti železarne smo .že neštetokrat dokazali, da smo sposobni:izvrševati tudi najtežje naloge in jih'bomo tudi v 'bodoče.
Če samo bežno pogledamo program dela komiteja in konference, ugotovimo, da rvje poudarek na ¡ gospodarjenju in uveljavljanju zakona o združenem delu. Torej na vsebinski uveljavitvi dohodkovnih odnosov in-spreminjanju diutbeno-rekonomskega položaja-.delavcev. Pri -tem-mo-ramo izhajati iz ekonomske kaze in razvijati-takšne- proizvodne, torej medsebojne odhose, ki bodo ustrezali današnji stopnji razvoja proizvajalnih sil in obenem pogojevali in vzpodbujali-njihov nemoten razvoj. Izhajajoč iz tega, se odpira pred nami vrsta stvari, ki jih bomo morali -urediti m'razrešiti. Na tein mestu'bi omenil samo nekatere, kot so: nagrajevanje-po dolu, ureditev pravic in obveznosti iz naslova minulega dela, sprejem samoupravnih aktov, priprave na volitve -samoupravnih organov, družbeni standard, področje svobodne menjave dela, itd.
Boriti se moramo za enak družbeno ekonomski položaj delavca, ne glede na to, kje združuje svoje delo, pa naj -siboto v kateri koli TOZD all D-SSS. Delavec ■ mora doumeti, tam kjer to'še ni, da rezultati dela niso odvisni samo od njegovega-živega dela ali- dela ozke 'skupine, temveč tudi od minulega dela in rasti produktivnosti -naše celotne samoupravne družbe.
Za .širjenje,socialistične družbene zavesti in osveščenje delavcev, pa smo v največji meri odgovorni prav člani ZK, ki moramo vsakodnevno delovati v idejno političnem smislu v sredinah, kjer. delamo in živimo. Članstvo v ZK je tisto,.¡ki-pozna in mora poznati smeri razveja naše samoupravne socialistične družbe. Da pa bomo sposobni dojemati vsebino sodobnih družbenih tOkov in se upreti, kakor bo potrebno, tistim težnjam in dejavnikom, ki poizkušajo ta razvoj zavirati, ali ga celo onemogočiti, se moramo tudi sami nenehno izobraževati in idejno usposabljati. Pri izobraževanju članstva- je potrebno-poleg že ustaljenih oblik kot so: tečaji, seminarji, politične šole, predavanja, itd., še bolj intenzivno pospeševati individualno izobraževanje. Ravno temu področju bomo morali v predkongresnem obdobju posvetiti vso skrb.
..Prepričan sem, da bomo s skupnimi napori kos zastavljenim nalogam; v to sem prepričan tem bolj, ker že dosedanji rezultati kažejo, da •v-šitvemo, kam teži naša družba in kakšen je njen cilj, ker nam je pa to poznano, nam preostane samo še delo, tega smo pa v železarni itak -navajeni.-■
Na podlagi sklepa VIL seje Komiteju ZK železarne štore so bile v dneh od 4. 10. do l4. 10. 1977, v domu železarjev na Teharjah, izvedene volilne konference osnovnih organizacij železarne Štore. Zaradi objektivnih razlogov'volilne konference ni imela OO ZK TOZD energetika.
: Poleg običajnega: pregleda dela za preteklo mandatno obdobje so komunisti ma volilnih konferencah spregovorili tudi o nekaterih vprašanjih,. Jei jih_-je potrebno razrešiti in so specifična za posamezne TOZD oziroma skupne. službe.
Na podlagi poročil in ugotovitev ter predlogov iz razprav, bodo izdelani zaključki posameznih volilnih' konferenc, pš stališči iz razprave pa bodo tudi dopolnjeni že sprejeti programi dela.
Osnovne organizacije so na svojih'volilnih 'konferencah izvolile -nova vodstva organizacij — sekretarje in člane sekretariata, člane občinske 'konference ZKS Celje in verificirale so kandidatno, listo za •vodstvo- Komiteja ZK oz. Konference ZK železarne Štore.
Za sekretarje OO ZK so bili izvoljeni;
- OO 1ZK TOZD 114. p. -v.Ignac Korošec, OO ZK TOZD livarne —• Jože ‘Florjančič, OO ZK TOZD mehanska obdelava-— Martin Metličar, OO ZK TOZD ViT — Franc 'Maček, OO ZK TT—Edo Lorger, OO ZK SGKG — Ivan Gračner, OO ZK DPG — Pavel Sokoli, OO ZK skupne službe — Stane Plazar. -Za člane občinske, konference ZKS Celje so bili izvoljeni:
Tomo Majer, Ivan Štefančič, Peter Grdina, Franc Sovič.
Kako smo gospodarili v devetih mesecih letošnjega leta
Pri obravnavi rezultatov poslovanja za devet mesecev letošnjega leta ugotavljamo, da smo skupno in gotovo proizvodnjo na nivoju delovne organizacije dosegli z indeksom 99, tako, da do zaključka leta načrt lahko dosežemo. Po posameznih TOZD pa je realizacija proizvodnje manj ugodna, saj zaostaja od načrta v TOZD livarn za 8% v TOZD mehanske obdelave kar za 19%. Napram istem razdobju lani smo proizvedli 3.1681 manj blagovne proizvodnje. Tovarna traktorjev je od načrtovanih 4.000 kom. traktorjev proizvedla 905 kom. oziroma 22,6 % napram planu.
Izkoristek stroška opredeljuje izplen in to kaže naslednjo sliko:
V TOZD I zaostaja pod planskim normativom samo valjarna II za 1,4%, medtem ko v TOZD II, livarna II pa kar 13,9% in v TOZD III za 4,7 %. Normativni količinski izmeček je bil dosežen na nivoju DO samo v višini 51,8 %, v TOZD I samo 40%, v TOZD II 100% in v TOZD III 82,3%. Izmeček izražen v vrednosti pa je bil dosežen v TOZD I v višini 68,5% v TOZD II v višini 112,2% in v TOZD III v višini 80,9 %, na nivoju DO pa 96,1%. Tudi normativ odpadkov je na nivoju DO po planu in predstavlja samo 85,5 % s planom določenega.
Prodaja
Zaključek
Rezultati devetmesečnega poslovanja tega leta so sicer do pokrivanja osebnih dohodkov ih nevkalkuliranih zakonskih obveznosti pozitivni za vse TOZD, razen TT, vendar vsi ne formirajo lastnih skladov in ostalih obveznosti, ki nas obvezujejo po samoupravnih sporazumih in dogovorih.
Do konca leta nam praktično preostaneta samo dva meseca, zato je nujno potrebno, da vsaka TOZD in vsi sektorji vložijo največje napore, oziroma vso aktivnost za realizacijo ciljev, postavljenih z akcijskimi programi, ki so bili sprejeti na podlagi rezultatov polletnega poslovanja.
Ugotavlja se, da nekatere TOZD zaostajajo za nalogami, ki so si jih same postavile in sprejeli kot obveznost, zato naj ti še posebej temeljiteje precenijo predložene rezultate in raziščejo lastne možnosti v akcijskem programu zastavljenih ciljev.
Vzpodbuda inovatorjem, rast YU 77
se je na domačem trgu v glavnem odvijala brez zastojev, vse razpoložljive kapacitete so bile pokrite z naročili. Pri livarni je veliko zamujanje dobavnih rokov za ulitke in konti litino. Planiranih prodajnih cen kljub boljšemu asortimanu nismo dosegli v TOZD I, in TOZD livarn, medtem ko so v TOZD mehanska obdelava prodajne cene za 6,2 % višje. Prodajna cena za delovno organizacijo zaostaja od predvidene še za 1,3 %.
Zelo neugodno ocenjujemo zunanje-trgovinsko menjavo. Celotna izvršitev izvoza v znesku 3,410.886$ — predstavlja 46,2 % izvršitve letnega načrta, medtem ko je uvoz vrednosti 8,123,099 $ — realiziran z 58,8%. Uvoz pokrivamo z izvozom le z 42%.
Osebni dohodki in zaposleni
V	letošnjem letu nas je bilo povprečno zaposlenih 3.232, če temu prištejemo še nadure in delo po pogodbi pa 3.339. Povprečni čisti osebni dohodki so znašali 4.491,— din na zaposlenega.
Celotni dohodek in njegova delitev
V	teku so razprave o gospodarjenju posameznih TOZD, kjer vsi delavci sodelujejo pri ocenjevanju devetmesečnega poslovanja ter z osebnim izjavljanjem odločajo o začasni delitvi ustvarjenega dohodka.
Navedeni rezultati se nanašajo na celotno i delovno organizacijo, vključno s tovarno traktorjev v izgradnji:
Celotni prihodek	1,969.144
Minimalna amortizacija	75.242
Dohodek	345.292
Bruto osebni dohodki	199.049
Obvezni kazalci,
s katerimi se izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije so:
1.	dohodek na delavca
2.	dohodek v primer, s poprečno upor. sred.
3.	čisti dohodek na delavca
4.	akumulacija v primerjavi z dohodkom
5.	akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
6.	akumulacija v primerjavi s popreč, upor.'sred.
7.	oseb. doh. in sredstva za skup. por. na delavca
8.	čisti osebni dohodek na delavca
Poslovna sredstva
Ob periodičnem obračunu 30. 9. 1977 smo rabili 9 % več sredstev kot na začetku leta; Največji porast beležimo pri zalogah; Zaloge materiala so porasle za 28 %, zaloge polizdelkov in gotovih izdelkov so višje za 20 %, kar zahteva dodatno obremenitev obratnih sredstev. Ocenjujemo, da so zaloge previsoke z ozirom na doseženo plačano-realizacijo, ki je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višja za 21%. Poslov-' ne terjatve so višje za 6 %, medtem ko so denarna sredstva nižja za 21%. ' • ■ ;
Iz bilance sredstev je tudi razvidno, da so se povečale dolgoročne finančne naložbe za 23 %, to so v glavnem posojila na, nerazvite in.združevanje za infrastrukturo. V
V letošnjem letu smo aktivirali za 59,000.000 din investicij, vendar je stanje investicij v pripravi se vedno 99,100.000, ter je treba do kraja leta čim več investicij aktivirati. Struktura virov financiranja se nam je poslabšala, saj smo na začetku leta 50% vseh poslovnih sredstev financirali z lastnim poslovnim skladom, 30. 9. pa v poprečju samo 45 %. V velikem porastu pa je tuje- kreditiranje, kar še podražuje proizvodnjo, kratkoročni krediti so višji kar za 54%.
109.803 din 0,22 din 69.856 din 0,07 din 0,12 din 0,02 din 62.761 din 40.413 din
Indeks/Plan
91
95
110
110
Upravni odbor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav — Dl ATI je organiziral strokovni ogled zvezne inovacijske razstave RAST YU 77 — radničko stvara-laštvo, ki je bila od 21.—30. oktobra na Reki.
Sicer je skušal upravni odbor DIATI organizirati v spomladanskem času strokovno ekskurzijo v TAM Maribor, vendar zaradi objektivnih okolnosti do realizacije ni prišlo.
Prav zato, ker so bili člani DIATI že prikrajšani za planirano ekskurzijo v TAM, so se za zvezno razstavo na Reki množično prijavili. Šestdeset prijavljencev ni bilo moč prijaviti v en avtobus, niti z inovacijsko zamislijo, zato sta bila naročena dva, petinštirideset in pet-najstsedežni.
V	petek, dne 28. okt. ob 6. uri smo se odpeljali proti Reki. Plan potovanja je predvideval ogled tovarne »TORPEDO« na Reki, razstavo RAST YU 77 in strokovni pogovor s tehničnim vodstvom razstave. Zahvaljujoč hitri vožnji in seveda malemu prometu na cesti, smo dokaj točno ob napovedani uri prispeli v tovarno »TORPEDO«, kjer so nas pričakali predstavniki, s katerimi smo se pozdravili in spoznali. V kratkih jedrnatih besedah so nam prikazali razvoj tovarne, nekaj osnovnih tehničnih in tehnoloških lastnosti in kaj proizvajajo.
Tu smo si ogledali linijo izdelave traktorjev »TORPEDO« po licenci Deutž, strojno obdelavo motarskih delov, sestavljalnico in livarno. Delo poteka po tekočem traku, ■ 'je ' organizirano in tudi uspešno: Njihova livarna.; je precej stara, oprema prav tako. Mostni žerjavi so celoma enosmerni električni tok, kdr je danes že redkost. Vendar pa so ulitki livarne kakovostni in brez poroznosti.
V	»Dvorani mladosti« na Tršatu, kjer je bila'letos že tretjič zapored zvezna razstava inovacijskih dosežkov, nas je pričakal član odbora za realizacijo razstave tovariš Mihaj-lo Filiferovič, dipl. ing. ki nam je zaželel dobrodošlico, razložil namen razstave, vrstni red in še posebej opozoril na razstavo v preddverju »Tito, revolucija, zmaga«, ki je posvečena 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, 40-letnici KPH in 85-letnici Titovega rojstva. Vsekakor je bilo premalo časa za res temeljit ogled vsega, kar razstavljajo podjetja in .posamezniki. Diatovcf smo Se razkropili, razstav-
ljene primerke ogledovali morda površno, bežno, vendar pa tisto, kar je komu bilo zanimivo, sorodno po stroki ali kako drugače, pa s skrbnostjo in pazljivostjo.
Naša železarna je imela svoj prostor na razstavi. Skrbno urejen je prikazal dosežke na inovacijskem področju v letošnjem letu. Razstavni primerki so bili zanimivi, s slikami pa smo skušali prikazati, kaj smo še naredili, izboljšali. Prav po svoje je bil zanimiv grafični prikaz inovacijskih dosežkov za leta nazaj in letošnje prvo polletje. Preprosto in enostavno, pa vendar zelo uspešno je prikazan v delovni organizaciji prihranek, izplačila inovatorjem in dosežki po posameznih TOZD.
Po ogledu razstave smo si. še ogledali dva zanimiva strokovna filma, nato pa ob kavici in osvežilnem soku imeli kratek pogovor s tovarišem ing. Filiferovičem.
Morda je prav, da za zaključek povem, da je pot na Reko, v podjetje »TORPEDO« ih na razstavo kljub časovni stiski uspela. Diatov-ci smo tako imeli priložnost spoznati dokaj sorodno podjetje, »TORPEDO«, delo na liniji proizvodnje traktorjev, mehanske obdelave in dela v livarni. Na sami inovacijski razstavi pa smo bili prijetno presenečeni ob velikem številu razstavljenih primerkov, odlični organizaciji in prijateljskem sprejemu.
Pa vendar ne smem in ne morem vsega pohvaliti. Za takšno ekskurzijo, recimo samo za razstavo inovacijskih dosežkov, je potrebno več časa. V prihodnje moramo planirati Samo ogled razstave, razgovor s strokovnim vodstvom, izmenjavo mnenj, vključiti zanimiva predavanja z demonstrativnimi in filmskimi prikazi, ki jih organizira sekretariat organizacije razsthve. Upoštevati pa moramo tudi počitek,.kajti prav je, da Se naš inovator po ogledu'razstave in strokovnem pogovoru sprosti in razveseli s Svojimi tovariši.
Vlado Renčelj
v primeru požara in nevarnosti:
TEL. 302
30 - letnica tovarniških glasil
V Borovu je bila 2. in 3. novembra 1977 osrednja proslava 30-letnice izhajanja glasil organizacij združenega dela. Ta proslava je imela še posebno slavnostno obeležje, saj se je vključila v slavnosti jubilejnega leta, ko praznujemo 40-letnico prihoda tov. TITA na čelo naše partije in njegovega 85. življenskega jubileja.
Svečanosti v Borovu so se poleg republiških in pokrajinskih delegacij novinarjev in urednikov tovarniških glasil udeležili tudi številni predstavniki družbeno političnega življenja Hrvatske in Borova. Slovesnosti sta se udeležila tudi pokrovitelj proslave predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika ŠPILJAK in predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin MILENKOVIČ.
Slovesnosti so trajale dva dni. Prvi dan praznovanja je potekal razgovor o problematiki izhajanja tovarniških glasil ter njihove vloge v sistemu informiranja. V domu kulture v Borovu pa je bila zvečer otvoritev razstave glasil organizacij združenega dela. Na razstavi je bilo zastopanih 940 od skupno 1.500 glasil, kolikor jih izhaja v Jugoslaviji. Glasila, njih prve naslovne strani, so bile nalepljene na panojih prikazano po republikah in pokrajinah.
Na panoju Slovenije je na vidnem mestu bil tudi naš »Štorski že-lezar« ter list »Štorski informator«.
i Na posebnem mestu razstave so bila razstavljena glasila, osem najstarejših glasil, med njimi tudi »ŽELEZAR« Železarne Jesenice kot drugi najslarejši delavski časopis v Jugoslaviji in najstarejši v SR Sloveniji. Prvo mesto v izhajanju glasil OZD je pripadlo glasilu »BOROVO« iz Borovo. Vsa najstarejša glasila v republikah in pokrajinah so prejela posebno priznanje »POVELJU« Zveze sindikatov Jugoslavije in Zveze novinarjev Jugoslavije.
Predsednik TITO pa je poslal vsem bralcem tovarniških glasil sliko s posvetilom-čestitko.
Drugi dan ja bila v znamenju praznovanja slavnostna seja, na kateri sta o pomenu in vlogi tovarniških glasil spregovorila Duro Stefanovič predsednik organizacijskega odbora praznovanja in pokrovitelj slovest-nosti Mika Špiljak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije.
Tovariš TITO je poslal čestitke vsem bralcem tovarniških glasil
Iz pozdravnega nagovora Mike Špiljka
TOVARNIŠKA GLASILA MORAJO BITI V PRVIH VRSTAH V BOJU ZA SAMOUPRAVLJANJE
Temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela so postale v sistemu naše socialistične samoupravne demokracije tista središča, v katerih ne sprejemamo samo sklepov, pomembnih zgolj za delavce v združenem delu, temveč se v njih izvaja politika, ki je bila še
do včeraj pri nas, v svetu pa praviloma v pristojnosti drugih ali v najboljšem primeru države in ne delavcev samih.
Takšen položaj samoupravljalcev zahteva drugačno, še bolj razvito obveščanje od tistega, ki ga imamo danes. Tovarniški tisk mora sprem-
Slavnostni govornik na proslavi 30-Ietnice tovarniških glasil, MIKA ŠPILJAK, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije med svojim govorom
ljati pospešeni samoupravni proces in obveščati delavce o vsem, kar je pomembno za njihovo življenje in delo ter jim tako pomagati, da bodo odgovorno sodelovali pri sprejemanju samoupravnih ali političnih odločitev.
Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obveščanja morajo, opirajoč se na-najnaprednejše subjektivne sile v kolektivu, biti skupaj z delavci v prvih vrstah v boju za nadaljnji razvoj samoupravljanja.
Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, pa naj si je beseda o samovolji, grupaštvu, klikah, primitivizmu, tehnokratizmu ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo td glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu, ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni organizaciji združenega dela, delovni ali sestavljeni organizaciji — in ne proti združenemu delu v celoti in širši družbi.
V	prizadevanjih, da bi delavec presegel mejo svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji 'povsod, kjer se sprejemajo sklepi, pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska nenadomestljiva.
Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot 'do zdaj spremljati porabo tistega -dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za krajevne in interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri si tudi prizadevamo za nekatere spremembe v političnem sistemu, pri tem pa bi se tovarniški tisk moral kar se da neposredno vključiti. !
Po mnenju tovariša Špiljka bi morali tovarniški časopisi bolj kot do zdaj spremljati delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem, kakšna stališča naj delegati zavzemajo, s kakšnimi težavami se srečujejo, za kakšna stališča glasujejo. Poleg tega bi morala tovarniška glasila vplivati na delegate, da se pri odločanju zavzemajo za avtentični delavski interes.
V	sredstvih obveščanja v organizacijah združenega dela je treba razvijati kritični pogovor, katerega, resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časopisih niti v vseh družbenih strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti bolj odprta za same delavce, za njihovo ustvarjalno politiko in predloge, ki ne bi rušili ljudi, ampak jasno pokazali na določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot do zdaj. mora pisati o svojih pogledih. Če bomo šli po tej poti, je menil ob konču tovariš Špiljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega.
Iz govora Dura Stevanoviča
GLASILA OZD SO NAMENJENA DELAVCEM IN NE NEKAKŠNIM »VIŠJIM STRUKTURAM«
S sprejetjem nove ustave, zakona o združenem delu in s sklepi 10. kongresa Zveze komunistov ter 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so bili dani pogoji, tako politični kot zakonski, za nadaljnji vsestranski razvoj sistema obveščanja v združenem delu, v njegovem okviru pa tudi tovarniškega tiska.
(dalje na strani 6)
30 - letnica tovarniških glasil
(nadaljevanje s 5. strani)
Ni razlogov, da ne bi bili zadovoljni z dosedanjim razvojem glasil v organizacijah združenega delay že samo, če pogledamo, od kje smo krenili pred 30 leti. Nekaj pa je tudi razlogov za nezadovoljstvo, zlasti ko vemo, kam smo se namenili. Kajti velikih uspehih, ki jih seveda ne moremo prezreti, danes, približno poldrugi milijon delavcev še ne prejema svojih glasil, kar seveda ni ugoden podatek,r če vemo,: da več kot ena tretjina vseh zaposlenih; ne prečita ne: tega ne onega časnika, razen tovarniškega glasila.
Precej je še glasil, ki jih še pestijo otroške bolezni tovarniškega tiska: suhoparno pisanje, prepisovanje gradiva in, nerazumljivih poročili. a ... Ni vseeno«, je. dejal tovariš Tito v enem od" pogovorov- z: novinarji, »kako je napisana kakšna: stvar. Ni dovolj, pisati o nečem veliko, pri tem pa izgubiti merila o zanimivosti stvari, o kateri pišemo. Zato si prizadevajte pridobiti dober .stil pisanja,: Besedičenja ne trpim, še zlasti, ka nekdo naniza vrsto fraz,, in to kljub temu, da je mogoče neko misel povedati preprosto. Pri tem često uporabljamo tujke za pojme, za katere
U OKVIRU OPŠTEJUGOSLOVENSKOG JUBILEJA:
40-GODIŠNJICE DOLASKA DRUGA TITA
NA ČELO KPJ I 85-GODIŠNJICE NJEGOVOG RODENJA
a povodom obeležavanja
TRIDESETOGODIŠNJICE
(1947—1977)
POKRETANJA I RAZVOJA SREDSTAVA INFORMISANJA U ORGANIZACIJAMA UDRUŽENOG RADA
VEČE SAVEZA SINDIKATA JUGOSLAVIJE I
SAVEZ NOVINARA JUGOSLAVIJE
DODEUUJU
POVELJU
ustu	£efexar/ie-J/rse/ztce
KAO PRVOM FABRIČKOM GLASILU KOJE JE IZIŠLO
u SJR Sfct/e/zf/V
U Beogradu, novembra 1977. Predsednik
Veča Saveza sindikata Jugoslavije MIKA ŠPILJAK
Predsednik
Saveza novinara Jugoslavije MILÚTIN MILENKOVIČ
1
infurnidjor
Pano, na katerem sta bila razstavljena tudi naš »Štorski? železa!«-
in »Informator«
imamo lepe in ustrezne domače besede in izraze; Pisati morate jasno,, enostavno in resnično.«
Danes še nismo obračunali s ^prakso : manipuliranj a z. informacijami:: z izbiranjem- tistih,. :ki; jih delavci lahko- izvedo, in s prikrivanjem tistih-,, za katere delavci naj ne bi vedeli; To svojevrstno cenzuro, opravičujejo, z »višjimi/interesi« - ali -s poslovno.: skrivnostjo. -Precejr-je: še glasil, ki so še danes pod neposrednim ali .prikritim nadzorstvom- vodilnih in. poslo.:-vodnih organov im zato v večji: meri . služijo prav tein strukturam in ne delavcem, katerim so pravzaprav namenjena.
Te in druge slabosti so postale- toliko bolj. vidne prav zdaj, ko je. v družbeno, zavest široko prodrlo" spoznanje,:: da si ne moremo zamišljati: upravljanja, sprejemanja in: nadzorovanja izvajanja samoupravnih:,skle-! pov brez. udeležbe,delavcev. Delavec ne želi biti obveščen samo o nečem, kar sé je: zgodilo, ampak, pred vsem o prihodnjih ukrepih,:, dai.bd* lahko tako ali drugače vplival na sprejemanje pomembnih odločitev,
Pravi zato delavci; gr adi j o boljši; sistem obveščanja,, zlasti. v-združen nem. delu. Zato je razumljivo, da ,od oglasil v. združenem delu .zahtevamo,;,. da bodo sledila, nalogam, ki jih od njih.terjata družba in-delavski razred.
Delavec ve,, kakšno informacijo; si.želi in kakšne, nep hoče biti vsestransko, pravočasno in resnično obveščen o vsem, kar se-dogaja v naši družbi, o vsem, kar je pomembno za njegovo življenje in delo.
Dileme ne more biti več:' glasila organizacij združenega déla so sestavni del informativnega sistema pri nas in če še kdo dvomi v to, je preozko in tehnokratsko; Zaprt zgolj v probleme Znotraj svoje organizacije združenega dela. Tovarniška glasila so medij za' posredovanje inforjnacij 3,5 milijonom delavcev, ki ta glasila berejo. To je močno informativno orožje in najbolj branb informativno gradivo v Jugoslaviji.
Priznanje, ki ga je dobilo uredništvo »ŽELEZARJA« Železarne^ Jesenice in s tem tudi delovni kolektiv Jesenic. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo »Štorski železar«
V to .praznovanje se vključuje tudi naš Štorski železar, čeprav razmeroma mlad r-r letos praznujemo 16-letnico njegovega1 izhajanja — pa je vendarle glasilo, ki prinaša našim-delavcem potrebne informacije in vesti iz kolektiva in njegove širše okolice.
Analize stanja na svetovnem trgu
GIBANJA NA SVETOVNEM TRGU ŽELEZARSKIH SUROVIN IN IZDELKOV TER STANJE OB KONCU 1977. LETA PRI NAS
•Poznavalci svetovnega trga jeklarskih izdelkov so napovedali, da se bo po neuresničenih .predvidevanjih v preteklem. 1976. letu, stanje v 1977 letu že ,v drugi polovici občutno^ izboljšalo; Po-, doibno. kot se napovedi niso uresničile' v' preteklem letu, se ne bodo niti v. letošnjem'in najnovejše napovedi pravijo, da bistvene spremembe stanja ne bo vse do leta 1980. Letošnja svetovna pro-. izvodnja jekla bo po vsej verjetnosti celo nekaj: nižja kot je "bila leta 1976. Ocena proizvodnje v državah zahodnoevropskega trga pravi,., da bodo- te proizvedle okoli 4 % manj. kot leta 1976. Poleg angleške. državne železarske industrije, in italijanske, za kateri napovedujejo najvišje izgube v letošnjem poslovnem letu, je še-vr-sta železarn, v Evropi in po svetu-, ki- bodo letošnje poslovno leto zaključile z izgubo.
Takšno stanje, in izgledi' se odražajo seveda tudi v raznih dogodkih in gibanjih, ki. so značilni za’ krizna obdobja. Države; veliki proizvajalci jekla* skušajo z, zapiranjem ' domačega . trga, zaščititi: lastno' proizvodnjo. Proizvajalci usmerjeni na izvoz, žele z zniževanjem cen prodati svoje proizvode in zagotoviti vsaj- minimalno ekonomsko še opravičljivo izkoriščanje. proizvodnih zmogljivosti. Posledice takih gibanj so po, eni strani določitve uvoznih količin, po drugi strani pa si zapored slede prijave, mednarodnim gospodarskim sodiščem zaradi dumpin-škega zniževanja cen. V okviru držav zahodnoevropskega trga so ostro nastopili proti proizvajalcem -betonskega železa iz . okolice Brescie , v Italiji,...proti dumpin-škim.. . cenam japonskih in španskih proizvajalcev nerjavih kvalitet jekla: itd.
Vrsta železarn omejuje proizvodnjo s skrajševanjem delavnika. Dnevno nastopajo problemi odpuščanja delovne sile zaradi, ustavitve zastarelih . obratov ali omejevanja proizvodnje. Odpuščanje delovne sile in naraščajoča' brezposelnost povzročata v industrijsko razvitih državah socialne probleme, zaradi katerih so državne administracije primorane, posegati v dogajanje na tržišču jekla. Takšno stanje predstavlja tudi ,.za naše trgovanje. v izvozu, predvsem na področju konvertibilnih deviz izjemne težave, zaradi depresiranih cen, ki so .posledica, večje -ponudbe od, povpraševanja. Del naše proizvodnje, predvsem proizvodnih sortimanskih viškov moramo izvažati, da si zagotovimo potrebne devize za zagotovitev najnujnejšega uvoza.
Analize sedanjega * stanja- na svetovnem trgu jeklarskih izdelkov kažejo, da med najmočnejše vzroke lahko prištevamo občutno zmanjšano gradbeno dejavnost in na drugi strani povečano proizvodnjo jekla v deželah v razvoju, predvsem v Južni Ameriki, Afriki, Indiji in drugod. Velike investicije, ki so že v teku v deželah
v razvoju in imajo namen zagotoviti pokrivanje, lastnih potreb jekla in v večini primerov sosednjega področja napovedujejo, da se proizvajalcem jekla v industrijsko razvitih deželah močno zapirajo nekatera področja za njihov izvoz, s čemer bodo morali računati že v bližnji prihodnosti.
Križa v železarski industriji je. zavrla nekaj: že napovedanih podražitev in povzročila tudi padec cen, kot je to primer za staro železo. Skoraj neverjetno je, da je cena za prvo kvaliteto starega železa padla od najvišje, ki je bila dosežena v. letu 1974 z okoli 130 $/t na sedanjo, ki se giblje okoli 50 $/t. Samo V. zadnjih dveh mesecih. t. j. v septembru in oktobru je zdrknila od okoli 70 na 50 $ in manj.
Že pred več kot dvema letoma so napovedali občutne podražitve železove rude. Zahtevi so bili celo 60 % in tudi več kot 100 % na obstoječe cene. Podražitve so sicer nastopile, vendar zaradi nastajajoče krize nižje, kot bi sicer.r Sedaj, napovedujejo sestanek dežel proizvajalcev železove rude, predvsem v razvoju, ki napoveduje j o zahtevke za občutne podražitve. .Proizvajalci surovega železa uporabljajo Vse več bogatih železovih rud zaradi potreb obogatitve .vsipa in s tem izboljšanja ekonomike proizvodnje1 z višjo proizvodnjo in prihrankom koksa. Pravijo, da bo že prvo četrtletje prihodnjega leta prineslo to podražitev.
V	Jugoslaviji bomo letos prvič presegli že za pred leti napovedano mejo 3 milijone, ton surovega jekla, in če bo- vse po sreči in bo proizvodnja novih zmogljivosti proti koncu leta bolje stekla, bo ob koncu leta doseženo okoli 3,3 milijona ton. To, je skoraj 20% več kot je znašala proizvodnja leta 1976 in 13 % več kot leta 1975, doslej največje proizvodnje jekla pri nas, ko je ta znašala . 2,9 milijona ton.
Že prihodnje leto lahko v Jugoslaviji izdelamo nad 4 milijone ton surovega jekla, zmogljivosti obstoječih naprav to gotovo dopuščajo in možnosti predelave so še zdaleč večje. Predvsem moramo, pričakovati, da se bo povečala proizvodnja v novih LD jeklarnah železarne Smederevo in Zenice in da se bo z novo 601 elektro pečjo železarne Nikšič povečala tudi proizvodnja elektro jekla.
V	Slovenskih železarnah je znašala doslej najvišja proizvodnja jekla 1975 leta 795.000 tort. Letos je ne bomo dosegli in. zopet bo hlinilo leto, pa ne bomo prišli čez našo. -doslejnedoseženo mejo
800.000	ton. 'Prva zasnova plana proizvodnje .za prihodnje .1978 leto napoveduje, da te meje še eno leto ne bomo presegli. Prihodnje leto bo težko, ker neuravnane devizne bilance ne dopuščajo, da bi pokrili vse želje za uvozne surovine. Težave bodo z zagotovitvijo bogate, železove rude za obogatitev vsipa pri -proizvodnji belega surovega železa, težave bodo pri, zagotovitvi potrebnih količin starega železa iz uvoza posebno še, ker se bodo vsi potegovali za uvozno staro železo, ki je sedaj precej cenejše kot domače. Teža-
va bo tudi z zagotovitvijo manjkajočega vložka za valjarne, ker izkazane potrebe znašajo za jugo-slovanske..železarne in predelavo •izven združenja .. jugoslovanskih železarn okoli...1,7 milijona ton. Del teh potreb bodo seveda lahko pokrivale železarne,, gotovo pa bo ostalo nad 1,2 milijona ton nepokrito. Vsem željam ne bo zadoščeno in predvsem se bo treba nasloniti na domače vire in še posebej na lastne zmogljivosti proizvodnje jekla. ,
Potrebe domačega trga bodo tudi v letu. 1978 po sedanjih .napovedih za okoli 700.000 ton večje od-načrtovane lastne proizvodnje. V tej 'predvideni količini uvoza so predvsem izdelki, katerih v Jugoslaviji ne izdelujemo,, ali v nezadostni količini. Ker bo ob težavah
—	Poslovanje v razdobju januar —september 1962
V vseh ekonomskih-, enotah je dosežen pa tudi presežen proizvodni program, .razen: v valjarni, livarni valjev in ohdelovalnici valjev, tako da je planirana proiz-vodja ostvarjena v povprečju 75,8 odstotno, na .ostvar jenje v isti dobi lanskega.leta pa. 103 odstotno,
' Ob 19.: rojstnem dnevu republike. Uvodnik v praznovanje dneva-republike prinaša pomen Hc zasedanja AVNOJ v Jajcu 29. 11. 1943 inf rast naše revolucije v povojnih letih ter stališča Jugoslavije do samoodLočanja na poti % lastnega razvoja v socializem.
—	Polletna konferenca sindikalne podružnice
Krepitev gospodarske podlage' in samoupravnih organov v kolektivu mora biti tudi v bodoče glavna skrb ...sindikalne . organizacije.. Referat na konferenci je podal tovariš Jože Lončarič, predsednik podružnice. Nekaj: ugotovitev konference.. ...
Letošnje leto bo prav gotovo ve-' lika preizkušnja .za. naš kolektiv. Razmeroma težka haloga je, ki smo si jo v začetku leta postavili: ustvariti 7 -milijard in 800 milijonov dinarjev: celotnega dohodka. Posebno pozornost moramo posvetiti- zakonitosti. v_ poslovanju in notranjim odnosom.vrkolektivu;
Kadrovsko-socialna služba se bo morala bolj resno vključiti .v. reševanje številnih,. navidezno, nepomembnih problemov, ki pa kot celota, v: znatni. meri - vplivajo v kolektivu na stopnjo produktivnosti.
Potrebno je, da na današnji konferenca . podrobno razčlenimo, kako daleč smo izoblikovali ekonomske enote in kakšne pristojnosti smo: jim prepustili.
Po decentralizaciji samoupravnih organov je nastalo vprašanje vloge in dela obratnega delavskega sveta. Pravice in dolžnosti, ki so bile prenešene ’na. samoupravne organe ekonomskih enot .imajo večinoma le posvetovalni značaj.- 1
z oskrbo z osnovnimi surovinami in. vložkom domača proizvodnja jekla in. gotovih izdelkov verjetno nižja od predvidevanj, bo na domačem trgu še vedno manjkalo posameznih-izdelkov.
Ne samo-v jeklarnah, tudi v: valjarnah'sc zgrajene nove zmogljivosti za žico in profile, ki bodo že v prihodnjem letu precej spremenile: odnose na domačem trgu, predvsem pri trgovskih kvalitetah. Nova elektro peč železarne v" Nikšiču pa odpira tudi na področju elektro- jekla novo poglavje v trgovini- na jugoslovanskem trgu. Neoporečna in stalna' kvaliteta naših izdelkov: ter izpolnjevanje' po-godbenihtobveznosti,' so poleg prisotnosti na- trgu predpogoj, da bomo 'zadržali dosedanje''kupce in pridobili nove.
V	sedanjem dinamičnem razvoju ne. more neka določena komisija z vrha urediti oziroma forsi-rati neko izračunano tabelarno politiko delitve po delu. Ta način, še nosi v sebi staro, administrativno miselnost v delitvi osebnih dohodkov. Vodstva sindikalnih podružnic enot bodo morala v prihodnje bolj točno izvajati skupne in enotne politične akcije..vseh političnih: .sil ,v obratu.
1.064 bolnikov z 21.917 dnevi bolezenske odsotnostiv ali 11,4 dni bolovanja povprečno na vsakega zaposlenega v prvem polletju nam predstavlja- resen -problem za poostritev preventivnih mer.
Izpadom oziroma izostankom zaposlenih zdela je prav tako posvetiti:--posebno. pozornost. Dejstvo, da obrati dosegajo plan kljub temu, da je v nekaterih dneh bilo tudi 19 % odsotnih, narekuje, da imamo ali preveč zaposlenih ali pa naši plani niso postavljeni pravilno.
Ivan Košir-Ris je opisal borbo v Jelenovem žlebu.
Delavski svet je na 10. rednem zasedanju 8.10. 1962 razpravljal
o.	vlogi-: in. pomenu socialnega zavarovanja; odobril je sredstva za .nakup osnovnih sredstev v .višini
7,8	milijonov din, odobril specializacijo v inozemstvu ing. Nečem-ru, ing. Starcu in- Žohar Dragu, odobril: likvidacijo DUR. odobril sredstva: za gradnjo stanovanj v Šentjurju, v višini 7,2 milijona din in odobril spremembo dolgoročne-, ga investicijskega programa in znižanja . investicijskih- stroškov Za 1,544 milijarde din, kar znatno zviša rentabilnost v primerjavi z odobrenim: investicijskim programom. } :
V	tehniškem podlistku je Anton Kline opisal potek in smisel tipizacije v dvigalogradnji.
Filmi v Štorah do 16. 12. 1962:
»David in Goliat« — italijanski, »Te smem klicati mama« — argentinski,. »Maščevalec K j or Ogli « —.sovjetski, »Kam s truplom« — italijanski, »Med časom in večnostjo« — nemški in »Črni blisk« — nemški film.
Zapisano v »Železarju« pred petnajstimi leti
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Samoupravni organi, delavski sveti TOZD in DSSS, odbori 'in komisije so v mesecu oktobru in v prvi polovici meseca .novembra 1977 obravnavali 9-mesečno poročilo o rezultatih poslovanja v tem obdobju ter o samoupravnih aktih, ki, jih narekuje nova samoupravna organiziranost v DO. To so statut Temeljne organizacije združenega dela in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v Temeljno organizacijo združenega dela ter Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Slovenske Železarne.
O navedenem so potekale izredno intenzivne razprave, saj so to. za njih posebnega pomena tako za uspešno zaključitev poslovnega rezultata v letu 1977, kot tudi prehoda s 1. januarjem 1978 na novo samoupravno organiziranost v DO.
Poleg navedenih osnovnih točk dnevnega reda njihovih 'zasedanj in sej so samoupravni organi obravnavali še naslednje:
DELAVSK ISVET TOZD — ENERGETIKA
Delavski svet TOZD energetika je v tem času imel kar dvoje zasedanj, na katerih je med drugim obravnaval mikroorganizaci-jo v njihovi TOZD ter sprejel sklep, da kadrovski sektor in odbor za dohodek in delitev v OD izpeljeta postopek za verifikacijo mikroorganizacije tako, da bo ta v skladu z organiziranostjo DO veljaila s 1. 1. 1978. Obravnaval in ocenil je izdelan varnostni načrt v smislu družbene samozaščite ter naravne izaščite. Posebno pozornost je posvetil tehnološki in delovni disciplini in opozoril na nekatere pojave, ki so prisotni v TOZD.
Obravnaval je poslovanje TOZD za prvih osem mesecev in 9-mesečno poročilo.
Posebno točko dnevnega reda je posvetil delegatskemu sistemu in delu splošne delegacije in predlagal nekatera stališča za izboljšanje obstoječega stanja. Posebno kritična je bila razprava o oskrbi s pitno vodo v DO. Razpravljal je o pristopu k trajnem poslovnem sodelovanju ČELIK — SOZD SŽ, o pristopu k posebni izobraževalni skupnosti, o delu komisije za varstvo pri delu, o varstvu okolja, o oddelku za 'gorilnike (delovna sila) ter sprejel Pravilnik o knjigovodstvu in o osebnih avtomobilih za službena potovanja.
DELAVSKI SVET TOZD ViT
je na zadnjem zasedanju, ki je bilo 120. oktobra obravnaval kadrovske spremembe v njihovi TOZD, reorganizacijo in ponovno ovrednotenje delovnih mest v skupini za vzdrževanje prog.
Nadalje je obravnaval predlog mikroorganizacije v preventivnem vzdrževanju in jo sprejel. Predlagal je organizacijsko spremembo v pripravi vzdrževanja in nabavne oddelke, o čemer mora odločati :še DS DSSS. Analiziral je pogodbena dela za obdobje januar—junij 1977.
ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD
Odbor je na 7. redni .seji, dne
14.	10. 1977 obravnaval sprejete sklepe 6. redne seje in izredne seje z dne .29. 7. 1977.
Ponovno je obravnaval ocenitev delovnega mesta ».strokovni sodelavec« v sektorju za novogradnje in razporeditev tov. Su-botičeve na to. delovno mesto.
Odbor je sprejel sklep, da je potrebno k predlogu posredovati članom odbora točne navedbe in zadolžitve tov. Subotičeve.
Odbor je v celoti potrdil predlog podelitve štipendij za študij na srednjih, višjih in visokih šolah.
Potrdil je predlog kadrovskega sektorja o organizacijskih spremembah v valjarni II, pripravi vzdrževanja in v fakturnem oddelku.
Obravnaval in potrdil je predlog kadrovskega sektorja, da se za delavce stare nad 45 let izvede preventivni urološki pregled.
Tov. Sorčan Drago se je pritožil na sklep glede nepravilnega točkovanja in uvrstitve v prioritetni list za stanovanje. Odbor je ponovno po tehtni razpravi ugotovil, da je tov. Sorčan pravilno uvrščen v prioritetno listo, kot korisnik stanovanja, katerega nosilec stanovanjske pravice je njegova žena.
Na ŠKIMC Štore so uvedli za učence toplo malico. S tem v zvezi odbor zadolžuje kadrovski sektor, naj pripravi predlog za regresiranje malice štipendistom Železarne Štore po TOZD. Prav tako naj se prouči zahteve ŠKIMC Štore glede prispevka a 300 din na učenca za obnovo jedilnice šole.
Odbor je sprejel tudi sklep, da se naj takoj pristopi k izdelavi SS o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev DO ŽŠ in zadolžil komisijo za samoupravne akte v DO, da pripravi osnutek tako, da bi bil ta lahko sprejet do konca tega leta.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD MO
je na 8. redni seji obravnavala realizacijo sklepov 7. seje in ugotovila, da so bili vsi izvršeni.
Komisija je predlagala dnevna poročila o prisotnosti delavcev na delu od aprila do oktobra t. 1. Ugotovila je, da so nekateri delavci delali preko z zakonom določenega delovnega čaša. Postavlja se vprašanje, kako to, da obratovodja obdelovalniee valjev ni posvetil pozornosti pri pregledovanju in .preverjanju dninskih poročil.
Komisija je na večkratno opo-koriščenje »ur v dobrem« tov. zorilo sodelavcev pregledala tudi Spolenak Franca in ugotovila, da je tov. Spolenak v ■ času bolova-nja večkrat prihajal na delo »na zahtevo predpostavljenega« in te ure koristil v mesecu oktobru.
Za oba navedena primera komisija SDK zahteva od vodje TOZD MO, da proti kršilcem uvede postopek.
Komisija je zadolžila tov. Urbanca, da pripravi pregled službenih .potovanj delavcev in TOZD MO in ugotovi smotrnost in korist le-tefi.	'	. v
Obravnavala je ustne pritožbe oziroma pripombe na SS o nagrajevanju po kakovosti proizvodnje v MO in zahteva, da se sporazum ponovno prouči in poroča >na naslednji seji DS.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE
Komisija za racionalizacije pri DS Železarne Štore je na svoji 12. seji, dne 20. 10. 1977 obravnavala
14.	novih predlogov s področja racionalizacij.
Zanimivo je, da je največ predlogov bilo iz TOZD ViT in sicer kar 10 predlogov iz TOZD 114.
panoge 2 predloga in iz TOZD livarn dva predloga.
Poleg novih predlogov je obravnavala tudi pritožbe predlagateljev iz I. polletja in ugotovila, da so sprejeti sklepi v skladu s SS o izumih in tehničnih izboljšavah Slovenskih železarn.
DELAVSKI SVET SKUPNIH SLUŽB
je na 9. seji 17. novembra 1977 obravnaval samoupravne akte in pravilnike ter 9-mesečno poslovanje DO. Obravnaval je organizacijske spremembe v nabavnem oddelku in pristop k posebni izobraževalni skupnosti za metalurgijo.
EKONOMSKO-GOSPODARSKI
ODBOR
Na 17. seji 9. novembra 1977 je med drugim razpravljal o akciji zmanjševanja zalog, ki je v teku. Kritično je ocenil odnos do poročil o poteku akcijskih programov, ki bi jih morale Odboru .posredovati TOZD.
Seznanil se je s poročilom o izvršitvi letnega plana in operativnega plana za september in podprl akcijo ukrepanja za aktiviranje nove Junker peči v livarni II. Zadolžil je pripravo dela livarn, da pripravi do konca tega .meseca proizvodni program za obdobje od 1. 12. 1977 do 31. 3. 1978. Vodstva TOZD naj pripravijo analizo porabljenih nadur za leto 1977 in omejijo nadure na minimum. Sprejel je operativni plan za november 1977 z, dopolnitvijo TOZD MO in livarn.
Sprejel je spreminjevalni predlog delovnih sobot v zvezi praznovanjem »Dneva republike«.
Dodatno je odobril izplačilo za opravljanje nadure v projektivnem oddelku.
Odobril je službena potovanja v tujino in .seznanil se je o posredovanih potnih poročilih. Ob tem je ponovno opozoril vse predlagatelje službenih potovanj, da to storijo pravočasno s predlogi na EGO. EGO priporoča vsem članom kolektiva, ki potujejo na strokovno-prakso, predvsem v tujino, da bi v sodelovanju z društvom DIT organizirali debatne večere po temah.
STANOVANJSKA KOMISIJA
je obravnavala na 10. redni seji 21. 10. 1977 stanovanjska vprašanja in s tem v zvezi dodelila izpraznjena stanovanja prosilcem, hkrati pa izvršila tudi nekaj zamenjav, ki so v skladu s prioriteno listo. Odobrila je so-finansiranje nakupa stanovanja tov. Grkinič Milanu iz livarne I, Štraus Milanu iz EOS.
Obravnavala je tudi predlog o dodelitvi .stanovanj strokovnjakom ,o katerem pa bo odločala, ko bo dobila konkreten predlog o prioriteti prednosti prosilcev.
Zavrnila je prošnje .za kredite in vloge za dodelitev stanovanj izven prioritetne liste.
DELAVSKI SVET TOZD — DPG
je zasedal .27. 10. 1977 in obravnavaj rezultate dela TOZD za obdobje I.—IX. 1977 in sprejel pravilnika 6 uporabi osebnih avtomobilov v službene namene in pravilnik o knjigovodstvu.
Obravnaval je tudi plačilo malic na ŠKIMC Štore.
(Nadaljevanje na 9. strani)
ODPREMA ŠTOROVSKIH TRAKTORJEV ZA ITALIJANSKO TRŽIŠČE
Kljub relativno skromni proizvodnji smo do sedaj odpremili na zapadna tržišča že 366 traktorjev.
Na podlagi dolgoročne pogodbe s firmo Fiat o kooperaciji je predviden stalni izvoz od 40 do 50 % naše proizvodnje na zapadni trg. Za prihodnje leto bo delež Železarne Store v izvozu traktorjev jugoslovanskih proizvajalcev znašal kar 45 %, ostalih 55 % pa odpade na ostale jugoslovanske proizvajalce, kjer je glavni izvoznik IMT, dočim se ostali jugoslovanski proizvajalci traktorjev vključujejo z minimalno količino v izvoz.
Vodja tovarne traktorjev Slavko PLEVNIK, dipl. ing.
KAJ JE TREBA ŠE PODVZETI?
KJE SMO Z UVELJAVLJANJEM ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN KAJ MORAMO STORITI DO KONCA LETA?
O tem je razpravljal koordinacijski odbor delovne organizacije s predsedniki teamov za uveljavljanje zakona o združenem delu na skupnem sestanku 8. 11. 1977.
Na dnevnem redu je bila analiza stanja pri uveljavljanju ZZD, neposredni program do konca tega leta in program dela v letu
1978.
Sestanek je vodil predsednik koordinacijskega odbora tov. Frido Gradišnik in uvodoma ugotovil, da zaostajamo z izvajanjem nalog v smislu dogovora in zadolžitev na vseh področjih, da so se premalo intenzivno angažirali pri konkretnih nalogah zlasti predsedniki komisij.
Ugotovljeno je bilo, da so v razpravi V TOZD : Samoupravni sporazumi o združitvi dela delavcev V TOZD, statut TOZD in Samoupravni sporazum o združitvi sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne.
1.	Za prva dva osnutka je bil določen rok razprave do 15. 11. 1977. DPO se bodo intenzivno vključile v organizacijo razprave po samoupravnih delovnih skupinah in s tem omogočile pravočasno izvedbo, kar velja tudi za vodje strokovnih služb in TOZD.
K SS SOZD je tov. Žmahar pripravil obrazložitev za vodjè SDS, da se bodo lažje pripravili za vodenje razprave.
Vodje sektorjev skupnih služb naj dajo strokovno mnenje in pismene pripombe iz svojih področij na SS SOZD do 16. 11. 1977 tov. Žmaharju.
Naloga posameznih teamov je, da v teku razprave pregledajo osnutke samoupravnih aktov, ki so v razpravi in dajo predloge, oziroma pripombe iz svojega delovnega področja.
2.	Glede na naš program in obveznosti, ki jih nakazuje ZZD, smo pred koncem leta dolžni pripraviti in izvesti postopek za sklenitev še naslednjih samoupravnih aktov:
—	SS o združitvi delà in sredstev v DO,
—	Statut DO,
—	SS o pridobivanju celotnega dohodka, razporeditev dohodka in čistega dohodka (člen 56 in 115),
—	SS 6 skupnih osnovah in merilih za ràzporèditev srédstev1 za OD in skupno porabo (128. člen),
—	SS o delitvi čistega dohodka in OD v TOZD,
—	SS o osnovah plana TOZD in DO,
. — SS o pravicah in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja (179. člen),
—	SS o združitvi delavcev v delovno skupnost DSSS,
—	Statut DSSS'
—	SS o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD in DSSS,
—	SS o delitvi sredstev med TOZD.
3.	Konkretizacija nalog:
a)	Osnutek SS o združitvi v DO je v pripravi. Teami za dohodkovne odnose, delitev OD in delovna razmerja so dolžni do 20. 11. 1977 posredovati teamu za samoupravne akte predlog vsebine osnutka iz svojega področja. Na osnovi skupnega gradiva bo ta team izdelal osnutek do 22. 11. 1977.
b)	V pripravi je osnutek Statuta DO, ki mora biti pripravljen za razpravo tudi do 22.' 11. 1977.
c)	V pripravi je SS o delitvi OD in sredstev skupne porabe. Pregledati ga mora še team za samoupravne akte in dati svoje strokovno mnenje.
Rok takoj po prejemu.
č) Team za medsebojna delovna razmerja pripravi osnutek akta — skupne osnove in merila s področja delovnih razmerij.
d)	Team za dohodkovne odnose pripravi predlog samoupravnega akta o pridobivanju celotnega prihodka, dohodka ter razporejanje dohodka in čistega dohodka.
e)	Team za samoupravne akte vzporedno z gornjimi zadolžitvami pripravi osnutek sporazuma o združitvi delavcev v delovno skupnost skupnih služb in osnutek statuta delovne skupnosti skupnih služb.
f)	Team za samoupravne akte pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med TOZD in DSSS na osnovi gradiva, ki ga morata posredovati team za organizacijska vprašanja in dohodkovne odnose.
g)	Team za dohodkovne odnose in delitev OD pripravita gradivo za osnutek samoupravnega akta o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkih v .TOZD.
h)	EOS pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah plana TOZD in DO v smislu zakona o planiranju.
i)	Finančni sektor pripravi osnutek sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD, ki ga obravnava komisija, sestavljena iz izvoljenih delegatov TOZD.
Konstituiranje komisije opravi oddelek za samoupravno in informativno dejavnost.
4.	Za tako obesežne naloge tea-ma za samoupravne akte je zagotoviti osnovne delovne pogoje, to je primernejše prostore in strokovno okrepitev teama, da bo lahko opravil navedene naloge. Zadolžen tov. Žmahar.
5.	Ker teami kljub zadolžitvam niso predložili pismenih progra-
Slabo je že kazalo za začetek meseca oktobra planirano strokovno ekskurzijo. Interes je bil izreden, tako da smo morali za udeležbo upoštevati vrstni red prijav.
Zadnji hip smo morali izlet prestaviti za štirinajst dni zaradi vojaških vaj in potem smo pričeli ponovno pregledovati in urejevati spisek udeležencev. No 21. oktobra 1977 smo se ob 5. uri zjutraj le odpeljali. Škoda, en prostor je zaradi odpovedi v zadnjem trenutku ostal prazen.
Najstarejša kovačnica v Miinchenu
Začetek ni bil spodbuden. Pršilo je iz megle, v avtobusu je bilo vroče kot v savni, že ko smo čakali na Izletnikovega vodiča. Tovarišica, ime sem že pozabil, ki nas je vodila po Nemčiji, je čakala čisto na drugem koncu Celja in s šoferjem sta si zato izmenjala v pozdrav nekaj hudih besed skozi zobe.
Na prvem postanku, že v Avstriji, kjer so morale udeleženke žen-
mov nadaljnjega izvajanja postopka za izvajanje ZZD, se postavlja rok 15. 11. 1977, dostavi pa se tov. Žmaharju.
6.	Naloge posameznih teamov se prepletajo, zato se zahteva koordinacija del in hitro razčiščevanje posameznih problemov — dilem; vsak problem se takoj' izpostavi in da pobudo za rešitev v okviru strokovne službe, teama ali koordinacijskega odbora.
Za naštete naloge so odgovorni vodje teamov.
Upamo, da bodo tako začrtan program, kot opredeljene zadolžitve (bilo jih je že več!) rodile več uspeha, kot do sedaj in da bodo vsi samoupravni akti s polno veljavnostjo zaživeli v letu 1978.
Časa za razmišljanje ni več!
skega spola mižati, da ne bi bilo nemorale, se je vreme zjasnilo in postali smo boljše volje. Veliko je k temu pripomogel tudi »antifriz«, ki smo ga vzeli s sabo cel zaboj in sicer s 40% koncentracijo.
Vožnja po Koroški in Salzburški je postala zanimiva in vodička je posredovala številne informacije o deželi, krajih in ljudeh. Peljali smo se po avtocesti čez Nizke Ture, ki je večinoma že dograjena in kar mimogrede smo bili na avstrijsko-nemški meji. Ob čakanju na obmejne formalnosti smo se zabavali ob opazovanju carinskega pregleda, verjetno turških zdomcev. Kdo bi si mislil, da gre v Kadete toliko steklenic, ki jih je carinik izbrskal iz avtomobila. Nas pa je bolj zabavala izboklina pod suknjičem enega od možakarjev, ki se je nam lia šOnču lepo kazala v obliki paketa cigaret, ki' ga caranik ni našel. Kar na smeh nam je šlo ob opazovanju. Nazaj grede je nas čakalo nekaj podobnega.
V München smo prispeli ob 14. uri in se s praznimi želodci odpravili na krožno vožnjo po mestu. Vodičkina razlaga mestnih znamenitosti je bila izredno zanimiva, vendar moramo priznati, da smo se bolj ozirali za restavracijami in pečene piske v izložbah so bile sila zanimive. Marsikdo je iskal tudi sledove nočnega življenja Münchna, ki pa jih čez dan v množici napisov in reklam ni opaziti. Šli smo si ogledati muzej tovarne avtomobilov BMW in se naslanjali ob pogledu na motorna kolesa in avtomobile iz samih začetkov motorizacije pa do danes! Za nas pravzaprav nič kaj preveč otipljivega.
Na olimpijskem stadionu'še nam je že mudilo. Kompleks je izredno velik. Kljub obilici ljudi vlada povsod nekak mir in utripa milijonskega mesta sploh ni čutiti. Sem hodijo Münchencani na sprehode. Špbrtne naprave so ves čas izkoriščene, le na stadion nismo znali priti oziroma je bil zaprt. Veliko nas je šlo tudi na stolp, da si z vrha ogledamo, z razglednic znano panoramo streh nad objekti naselja in celega Münchna. Vožnja v dvi-(dalje na strani 13)
Delo samoupravnih organov
(nadaljevanje ž 8. strani)
DELAVSKI SVET TOZD — 114 panoge
Na 12, redni seji 4. 11. 1977 je obravnaval zadevo v zvezi zahtevo V do tovarne vagonov Kraljevo in sprejel določene ukrepe za izboljšanje obstoječega stanja.
Sklenil je, da mora komisija za varstvo ¡pri delu preveriti gospodarjenje z zaščitnimi ¡sredstvi in o tem poročati DS.
Potrebno je podvzeti vse ukrepe za zmanjševanje zastojev.
Posebno pozornost je posvetil bolniškemu staležu ¡zaposlenih in sprejel vrsto ukrepov po tem vprašanju.
Odobril je odpise razlik za iz-valjane ¡nekvalitetne profile. Ugotovil je, da jeklovlek ni izglasoval na referendumu o formiranju -samostojne TOZD in da njegova dejavnost ostane v sklopu TOZD jeklarne in valjarne. Seznanil se je z delom odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Delavski svet ni zddovoljen z rezultatom dela za ugotavljanje benifieirane delovne dobe in zahteva, da ,se 'benificiranje delovnih mest obravnava enako kot na jesenicah.
Odobril je nabavo strojev za potrebe jeklovleka. Strinjal se je s pripombo tov. Šelige o preran-giranju delovnega mesta, ki ga zaseda tov. Šeliga.
Uspela DIT ekskurzija v München
esreče in druge škode v organizacijah združenega dela
Sekretariat za informacije pri Izvršnem svetu SR Slovenije nam je posredoval informacijo o delovnih nesrečah in drugih škodah, ki so nastale v organizacijah združenega dela.
Informacijo delovnem kolektivu posredujemo v skrajšani obliki z namenom, da jo skrbno preberete1 in primerjate to informacijo z stanjem v naši tovarni. Kajti tudi pri nas se srečujemo s podobnimi pojavi in nepravilnostmi, ki pa največkrat ostanejo nekaznovana.
Republiški sekretariat za notranje zadeve je pripravil posebno informacijo o požarih, lomih na strojih, eksplozijah, izlitjih industrijskih tekočin in drugih podobnih škodah v organizacijah združenega dela v SR Sloveniji v prvih treh trimesečjih' letošnjega leta. Pri teh dogodkih je pri navedbah informacije izgubilo; življenje 10 delavcev, dva pa sta bila hudo telesno poškodovana. Materialno škodo cenijo na okoli 50,000.000 din.
Ob ugotovitvah organov za notranje zadeve oh raziskovanju, je potrebno opozoriti zlasti na tista vprašanja, ki zadevajo ravnanje.vodstvenih delavcev v obratih in OZD nasploh in, ki prepogosto dopuščajo tehnične in tehnološke pomanjkljivosti, ki so take, da uplivajo na varnost ljudi in družbenega premoženja.. Nič manj. pa ni sprejemljivo tudi dopuščanje slabih navad in razvad med delavci — neposrednimi proizvajalci in tudi delom tehničnega vodstvenega kadra,: ki se kaže v slabem odnosu do dela in. neustreznih medsebojnih odnosih. Taki pojavi kažejo, da med vse delavce še ni<_prodrla zavest o njihovi lastni odgovornosti za družbena sredstva, s katerimi upravljajo in. da vsaka škoda, ki nastane, oškoduje vse delavce in vsakega posebej, na skupno ustvarjenem dohodku.
Menim, da so dimenzije teh pojavov takšne narave,, da bi pristojni organi občinskih skupščin morali o tem razpravljati z vidika družbene samozaščite, analizirati stanje na svojem območju ter se dogovoriti s TOZD za širšo akcijo varstva in zaščite družbene lastnine pred takšnimi in podobnimi posledicami. Takšno, aktivnost kaže uskladitev s predstavniki političnih organizacij, zlasti sindikata.
Informacija je namenoma ilustrirana s posameznimi primeri, , da bi tako vspodbudili skupščine občin in ostale družbene dejavnike, da v sleherni delovni sredini analizirajo razmere in zagotavljajo dejavnost; ki bo take razmere preprečevala.
Ljubljana, dne 7. 11. 1977
SKUPŠČINA
SOCIALISTIČNE. REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET Predsednik Andrej Marinc
Informacija
o nesrečah in drugih škodah v organizacijah združenega dela v SRS
Organi za notranje zadeve so v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavali 137 primerov požarov, lomov na strojih in napravah, eksplozij, izlitij'industrijskih tekočin in drugih podobnih škod v organizacijah združenega dela na območju SR Slovenije.
Med navedenimi primeri je bilo 105 takih; s katerimi je bila povzročena večja materialna škoda, ki se skupno ceni na okoli 50,000.000 din, vendar brez tiste škode, ki je nastala zaradi zastoja v proizvodnji.
Vključno z nesrečo v Tovarni dušika v Rušah dne 24. t. m., je pri teh dogodkih izgubilo življenje 10 delavcev, dva pa sta bila hudo telesno poškodovana.
Od navedenih 105 primerov z večjo materialno-škodo je bilo:
požarov	53
eksplozij _	14
izlitij industrijskih tekočin	9
lomov strojev	23
drugo	6
Organi za notranje zadeve so vse navedene primere raziskovali po uradni dolžnosti sami oz. v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi (predvsem inšpekcijskimi) zaradi ugotovitve vzroka oz. odgovornosti za nastanek škode. Pri tem so ugotovili, da je v 53 primerih do škode prišlo zaradi malomarnosti oz. nevestnega ravnanja posameznikov, v 34 primerih so bile škode posledica tehničnih vzrokov oz, okvar, 10 škod je bilo povzročenih namerno, v 8 primerih pa vzroka še ni uspelo ugotoviti.
V vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno namerno poškodovanje in ko je škoda nastala zaradi malomarnega oz. nevestnega ravnanja posameznikov, so bili ti ovadeni javnim tožilstvom.
Nevestnost in malomarnost je še vedno najpogostejši vzrok požarov in drugih škod, do katerih prihaja v organizacijah združenega dela. V posameznih primerih gre že za pojave grobe brezbrižnosti. Tako so kljub široki publiciteti v sredstvih javnih občil o velikih požarih, povzročenih z neprevidnim ravnanjem pri varjenju v preteklih letih, v obravnavanem obdobju neprevidni varilci oz. tisti, ki so bili dolžni zagotoviti varjenje v varnih pogojih, ponovno povzročili 7 požarov s škodo okoli
3,5	milijonov din (Železarna Jesenice — iskre padale na kup žaganja; TAM — Maribor — iskre padale na kartonsko embalažo; Konus — Slov. Konjice — iskre padale na perlonske niti itd.).
Pri požarih, povzročenih s cigaretnimi ogorki, je vzrok nastanka izredno težko, včasih pa tudi nemogoče dokazati, tako da običajno ostaja le pri najverjetnejši domnevi o neposrednem vzroku, V letošnjem letu
pripisujemo neodgovorno odvrženemu cigaretnemu ogorku dva večja požara, ki sta skupno povzročila za ca. 11 milijonov din škode (Instalacije, Grosuplje; Novoles, žaga v Soteski). V obeh primerih-je ugotovljeno, da je več delavcev kadilo v prostorih, kjer to ni dovoljeno oz. ne bi smelo biti dovoljeno.
Površnost pri manipulaciji s stroji in drugimi napravami, zlasti z raznimi stikali, ventili, merilnimi instrumenti in dr., so-dokaj pogost pojav in se zadnje praviloma ne zve, dokler ne pride do večje škode. Pri čiščenju ali kontroli merilnih instrumentov (za pritisk, količino, mazivo in dr.) so pomote ali pa celo odsotnost kontrole, včasih usodne.
Največji škodi, ki ju pripisujemo nevestnemu ravnanju, sta nastali v Luki Koper (ea. 8,2 milijona dinj. Gre za praktično uničenje 8-tonskega mostnega dvigala, ki ga je zaradi nezadostnega zavarovanja prevrnila huda burja, in pretrganje (zaradi preobremenitve) vrvi na 30-tonskem dvigalu, zaradi česar je tovor padel, poškodoval vagon, tir in drugo.
Pri preiskovanju posameznih primerov škod delavci organov za notranje zadeve vedno znova ugotavljajo, da so razne merilne, kontrolne oz. varnostne naprave že dalj časa bile v okvari, vendar se je zahvaljujoč raznim »posegom«, praviloma ne dovolj strokovnim, delalo naprej brez posledic, dokler ni prišlo- do stroj eloma, požara ali druge škode.
Sodimo, da. je potrebno posebej opozoriti na nevaren pojav malomarnega ali vsaj ne dovolj vestnega odnosa do vzdrževanja raznih sig-nalno-varnostnih in merilnih naprav, ki so večkrat odpovedale in so zaradi tega v neposredni vzročni zvezi z nesrečo. Ta pojav je v ne tako redkih primerih mogoče razširiti na vzdrževanje strojev in naprav nasploh. Delavci organov za notranje zadeve ob preiskovanju posameznih primerov v OZD naletijo celo- na prave »konfliktne situacije« v odnosih med vzdrževalci in delavci pri strojih. Drug drugemu očitajo »krivdo« za okvaro, zastoje, nepravočasne intervence, slabo opravljeno delo itd. Ugotovitve 'kažejo, da je »krivda« večkrat na strani vzdrževalcev, ki pogosto niso dovolj disciplinirani, premalo strokovni in zavzeti, verjetno pa tudi sistem njihovih osebnih dohodkov ni dovolj odvisen od zmanjšanja števila okvar in s tem zastojev v proizvodnji (za razliko od delavcev pri stroju).	,
Verjetno je (za to namreč ni materialnih dokazov), da je slabo vzdrževana termoakumulacijska peč povzročila tudi požar v5 skladišču IMP na gradbišču cementarne Anhovo (škoda ca. 3 milijone din).
V	nekaterih primerih je malomaren odnos do dela zelo očiten. V TAM je delavec po končanem pretakanju pozabil zapreti zasun in je izteklo 15 tori kurilnega olja. Pri pretakanju bencina' v polnilnici Petrola v Zalogu' je bencin tekel tudi mimo cisterne in se pri dotiku s segretim motorjem vžgal.V Kartonažni tovarni je 7 ton nafte izteklo mimo že polne cisterne v kletne prostore, v Beli je izteklo 27 tori kisline, ker je delavec pozabil zapreti ventil itd.
Organi za notranje zadeve namenjajo posebno skrb tistim primerom, ko se ugotovi ali okoliščine sicer kažejo na to, da je škoda povzročena namerno, V letošnjem letu se ugotavlja relativna pogostnost takih primerov.
V	mesecu avgustu je v hladili valjarni Bela na Jesenicah bilo očitno namerno izpuščeno iz rezervoarjev 37.000 litrov hladilnega olja. Zastala je celotna linija, ki' še danes ne' obratuje, ker je olje iz uvoza (škoda ca. 5 milijonov din).
Anton Pirc, programer in član delavskega sveta pri SDK v Kranju, je namerno povzročil okvaro na tiskanem vezju računalnika (škoda ca. 10.000' din). K temu naj bi ga vzpodbudile neurejene delovne razmere, preobremenjenost z delom, nerazumevanje odgovornih delavcev in podobno.
V	KLI Logatec — ¡žaga Hrušica je prišlo do okvare ležajev pri pogonskem elektromotorju (škoda ca. 80.000 din). V ležajih je bil najden pesek, očitno namerno nasut.
- (Nadaljevanje na 11. strani)
Ja, Francelj, saj vendar veš, da ne smeš pod mrežo.
Kako pa naj? Mimo vratarja ne morem, žeja je pa prehuda.
Da, da, veliko zanimivega je bilo na razstavi RAST YU 77. Le meni se še ni nič koristnega posvetilo.
10. oktober- dan
V Zagrebu je bila dne 10. oktobra letos svečana konferenca Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Na tem zborovanju je bil Ustanovljen Dan kovinarjev Jugoslavije, ki ga bomo v prihodnje: proslavljali vsako leto 10. oktobra, kot najširši pregled skupnega dela in ustvarjanja kovinarskih delavcev Jugoslavije, ustvarjenega v teko-čcm letu.
Predsednik zveznega odbora sindikata, delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije;''tov. Rado Galeb, je v svojem obširnem referatu uvodoma ■ naglasil, da z" razglasitvijo Dneva kovinarskih'delavcev Jugosla-
NESREČE IN DRUGE ŠKODE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
(nadaljevanje z 10. strani)
. Opisani in drugi primeri namernega povzročanja škod, kolikor, je bilo:, doslej ugotovljeno, kažejo, da ne gre za dejanja iz sovražnih ali podobnih nagibov, pač pa za skrajno neodgovoren odnos do dela in družbenega, premoženja. Zato, da bi se ne-delalo, se manj delalo, ali celo uživalo med delom alkoholne pij.ače, so posamezniki očitno zmožni povzročiti zastoj-v proizvodnji in, škodo ;na. družbenem premoženju; Za tako neosveščenost delavcev je ilustrativen tudi primer v OZD Sava, Kranj, kjer sd.se pogosteje dogajali zastoji zaradi zamašitve v stroju za predelavo gume. Ob temeljitejšem spremljanju in preiskavi se" je ugotovilo, da so to povzročili posamezni delavci. V stroj so metali odpadke, da so med zastojem lahko počivali.
Lažja oblika take neosveščenosti se kaže v pojavih objesnosti, npr. obmetavanje med delom z raznimi predmeti, ki padejo v posamezne naprave, in jih poškodujejo.
Tretja skupina:vzrokov, zaradi: katerih prihaja do škode 'So "t. i. tehnične okvare. Gre za primere, ko je škoda , izključno posledica nepredvidljivih razlogov v tehnologiji in materialu in naj bi bil takoime-novani »človeški faktor« izključen.
- Potrebno je-ugotoviti,.-da-posamezni- odgovorni delavci v OZD dokaj: pogosto skušajo »dokazovati« nastanek škode z razlogi tehnične narave; kar naj bi' seveda izključevalo subjektivno odgovornost, olajšalo izplačila,, zavarovalnine itd.
Škode, nastale zaradi tehničnih okvar so najbolj pogoste pri starejših ih dotrajanih napravah in pri novih,, ki so jih dobavili domači in tuji' proizvajalci. Pri Uporabi novih naprav se opaža, da delavci nišo seznanjeni z navo.diliin opozorili, da so le ta v tujih jezikih ostala, nepre-^ vodena, v posameznih primerih pa tudi vodilni .strokovnjaki v OZD ne poznajo dovolj delovanja: zlasti v tujini-nabavljenih'strojev in’napraV.
Do zelo hude. nesreče je prišlo 24. oktobra t. 1. V Tovarni dušika v Rušah, ko je izgubilo življenje 5 delavcev, eden pa je bil hudo. poškodovan: (mat,, škoda ča„ 1,3 milijona din). Iz. nove,, v tem letu, -inštalirane, indukcijske peči, je bruhnila.talinalskpzi režo pri pokrovu. Žrtve so postali strokovnjaki teama, ki je preskusit:nov postopek. Pii tem kritič-. nem taljenju je bila peč dvakrat izklopljena zaradi izpada napetosti. Čeprav je: bila, napaka hitro odpravljena, je temperatura v peči padla, tako da je na'talini nastala, skorja, ki je ni bilo,mogoče mehansko predreti.-Po’dosedanjih ugotovitvah je v tem trenutku , team odločil, da s tako imenovanim metalurškim postopkom stali skorjo; Po vsej verjetnosti je biia 'ta' odločitev usodna. Pri povišani temperaturi je v talini začela naraščati količina magnezijeve pare,, ki je prebila, skorjo,, povzročila terrno-reakcijo in izbruh celotne taline iz peči'v okolico.
Ob zaključku.želimo opozorili še na dvoje: vprašanj:
Ob raziskovanju vzrokov nesreč im* škod organi za notranje zadeve ■ ugotavljajo,, da" v večini primerov ni mogoče govoriti" samo o odgovor-1 nosti delavca, krdela neposredno prirstroju oziroma,je'neposredno odgovoren za vzdrževanje: določenega: stroja, naprave: in pod., ampak se postavlja tudi vprašanje, kako so. opravljali svoje dolžnosti"vodstveni delavci (oddelkovodje, obratovodje, tehnični vodje itd.), ki morajo oz. bi morali že po svojem položaju skrbeti tudi za*ustrezno-varnost.-Menimo, da je tudi iz nekaterih v tej informaciji Sicer na kratko opisanih primerov mogoče :ugotoviti;, da so npr. posamezne naprave, bl. so'prispevale:, k nesreči, bile žer dalj časa-v okvari, pa nihče ni pravočasno, ukrepal, da so se. napake-»odpravljale«,nestrokovno in podobno. Bilo bi utemeljeno* pričakovati, da vodstveni' ,in vodilni delavci ne dopuščajo takih stanj in da,se: vsaj tiste* napake, ki.so:na :zunaj vidne,, pravočasno, in. strokovno odpravljajo; Organi za notranje zadeve zato.pri .svojem delu V zvezi z. ugotavljanjem vzrokov in odgovornosti za škodo j nujno murk j o ražisko-vati tudi v smeri, kaj in kako so ukrepali odgovornejši" delavci "in v koliki .meri so podani razlogi tudi. za njihovo odgovornost.
Druga ugotovitev, do katere organi notranje' zadeve prihajajo pri svojem delu so zapažanje glede razmer, ki vladajo v posameznih Obratih in ki vplivajo na nastanek škode oz; nesreče,: v- posameznih primerih pa. so celo-.vzrok oz., povod. Naj v zvezi srtem ponovno opozorimo-na primere,, ko so bile okvare namerno povzročene, da bi stroji stali in bi se »počivalo«, na uživanje1 alkoholnih pijač med delom, na pojave »nagajanja« drugemu delavcu in podobno; ne da bi se na to pravočasno reagiralo,, Vse dokler ni zaradi tega nastala škoda. |
Napačna .bi seveda bila prevelika pošplošifev takih primerov, ven-■ ! dar se. dogajajo in po svoje prispevajo k škodam oz, nesrečam.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
vije potrjujemo željo več kot 700.000 kovinarskih delavcev naše dežele, da se njihov dan, praznik kovinarjev, veže z datumi iz bogate revolucionarne aktivnosti prvega kovinarja Jugoslavije,-Josipa. Broza, ki je pred 70 leti kot deček iz siromašne zagorske družine stopil v vrste kovinarjev in že 10. oktobra 1910. leta pristopil k organiziranem delavskemu gibanju postal -član Zveze kovinarskih- delavcev Hrvatske in Slavonije. Prav ta dgn preglasujejo kovinarji za svoj-dan. Š tem dejanjem izraža rvelika družina kovinarjev radost — ker povezuje svoj dan z imenom največjega sinu naših narodov, velikana našega in mednarodnega proletariata, ki je svoje življenje posvetil borbi za interese delavskega razreda.
Na konferenci v Zagrebu so sklenili: •
Ko sprejemamo enoglasno izraženo zahtevo kovinarjev Jugoslavije, da ustanovijo svoj dan kot pregled celotnega dela in ustvarjanja in da ga trajno povežejo z'revolucionarno preteklostjo, življenjem ih delom J osipa Brozg-Tita, proglaša Svečana konferenca Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije
\ 10. OKTOBER ZA DAN KOVINARJEV JUGOSLAVIJE.
Tega dne leta 1910 se je-mladi kovinarski delavec Josip Broz včlanil v Zvezo kovinarskih" delavcev Hrvatske in Slavonije. S proglasitvijo
10.	oktobra za svoj: dan, izražajo kovinarji Jugoslavije globoko spoštovanje do osebnosti,.življenja ih dela tovariša Tita7 ki. je vtkano v- zgodovinske zmage delavskega razreda in. samoupravne neuvrščene socialistične Jugoslavije.
Povod in razlog; da se v letu velikih jubilejev — proslave 40-lethiee prihoda tovariša Tita"na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 85-let-nice njegovega življenja, proglasi DAN KOVINARJEV JUGOSLAVIJE, je vsebovan v revolucionarnih razrednih težnjah, ki so jih kovinarji kot nerazdvojni del delavskega razreda naše dežele krepko izrazili in potrdili:
- t— v prvomajskih demonstracijah, štrajkih in v odločni borbi proti kapitalizmu, eksploataciji, ponižanju in'odtujevanju, a za dostojanstvo človeka in njegovega dela;
—	v ¡narodnoosvobodilni borbi in revoluciji, ko je delavski razred pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita, kovinarja, revolucionarja, legendarnega komandanta in. heroj a, nepovratno zatirajoč nasilje in oblast sovražnika, postal svoj na svojem;
—	v letih udarniških prizadevanj, ko. se. je ob samoodrekanju izgrajevala bolj človeška in bogatejša prihodnost;
v nasprotovanju,, polnem preizkušenj, toda poštenem in vsemu svetu za vzgled, potem pa v zmagi nad pritiski, dogmatizmom in nad navali na avtentično in svetlo revolucijo, ki so ji bili prva zamisel in končni cilj osvoboditev dela in odprava vsake' oblike" najemniških odnosov;:
• — v ustvarjanju vodilne vloge delavskega razreda in obuvanju najdragocenejše pridobitve revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti' — bratstva in enotnosti;
1 — v borbi za enakopravnost vseh narodov in narodnosti, mir in' neuvrščenost in
—	v pripravljenosti, da se uresničijo ih prebudijo programske na-
loge. Zveze komunistov,' sindikata, ustava in zakon o združenem delu in izgrajuje socialistična samoupravna družba kot Skupnost svbbodnih,pro-izvajalcev.	—...v	'
DAN KOVINARJEV JUGOSLAVIJE bo proslavljen vsako leto in bo izražal ustvarjalno kontinuiteto rezultatov v graditvi samoupravne socialistične družbe z zgodovinskimi,- borbenimi tradicijami kovinarskih, delavčev, delavskega razreda, enakopravnih narodov in narodnosti in z revolucionarnim delom tovariša Tita.
DAN- KOVINARJEV JUGOSLAVIJE: bo zabeležen: v vseh' delovnih j kolektivih kovinarjev. Tega dne bodo seštevali ustvarjene rezultate in določali prihodnje naloge. Pred tem bodo izvedena proizvodna delovna : tekmovanja, pregledi dela in ustvarjalnosti;: kulturne, športne in ostale aktivnosti, ki bodo organizirane vse leto kot najširše gibanje vseh kovinarskih delavcev za ustvarjanje hitrejšega razvijanja samoupravljanja,. krepitev- proizvodnih sil in materialne podlage združenega dela, napredovanja delovnih, življenjskih pogojev in za humanizacijo dela, za izobraževanje, vzpodbujanje ustvarjalnih sposobnosti delavcev in za vsestransko in vsebinsko bogatejše' življenje delavcev.
Na DAN KOVINARJEV JUGOSLAVIJE bo vsako leto proslava, na kateri bodo v srečanjih kovinarjev, iz vseh. republik-in pokrajin proizvodna tekmovanja,'razstave in druge manifestacije skupnega ustvarjanja kovinarskih delavcev prišli do uveljavitve najboljši letni rezultati, izmehjavane bodo izkušnje iz življenja in dela,:širila in utrjevala se bosta bratstvo in enotnost.
Svečana konferenca sindikata * delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije
Slopi suj te in oblikujte z nami naše glasilo
Biološko orožje
Živa bitja imajo tri obrambne črte, na katerih se branijo pred vdorom mikroorganizmov.
Prva obrambna črta sta zdrava koža in sluznica. Tudi manjše poškodbe kože in sluznice postanejo vrata za vdor klic. Ko klice vdro skozi tako kožo in sluznico, naletijo na drugo obrambno črto — na bela
krvna telesca in limfne žleze, če bela krvna telesca premagajo klice, je infekcija preprečena. V nasprotnem primeru pa klice vdro v'krvni obtok. Tedaj se aktivira tretja obrambna črta — jetra? vranica in specifična protitelesca, če so v krvi.
Od izida te bitke je odvisno ali bo organizem podlegel infekciji ali pa se bo obranil.
Spodnji pregled nam prikazuje mikroorganizme — povzročitelje nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče uporabiti v morebitni vojni kot biološko orožje.
ZNAČILNOSTI NEKATERIH BIOLOŠKIH AGENSOV
Vrsta bolezni in povzročitelj	Nalezljivost toksična doza	Način prenosa širjenja	Cepivo in zdravljenje	Stopnja imunosti	Pripomba
ANTRAKS vranični, prisad	20.000 klic (z vdihavanjem)	aerosol voda živila živali	obstajajo antibiotiki;: ^	omejena	zoonoza, eden izmed, najstabilnejših agensov
KUGA	visoka 3.000 klic	aerosol okuženi insekti in glodalci	obstajajo antibiotiki	.se ne ve kakšna je	samo pljučna kuga bi lahko bila učinkovita
TULAHEMIJA	zelo visoka 50 klic (z vdihavanjem)	aerosol voda insekti. -glodalGi	obstajajo antibiotiki	obstaja	zoonoza, učinkovit agens, toda dvomljive stabilnosti
Q-MRZLICA	zelo visoka 1 klica! (z vdihavanjem)	aerosol voda živila klopi	obstajajo antibiotiki.	obstaja	zelo velika nalez- , • IjiVOSt
PEGAVEC	visoka	aerosol uši	antibiotiki množično	obstaja	ni verjeten biološki agens zaradi majhne stabilnosti
ČRNE KOZE	visoka, nekaj klic	aerosol voda živila	množično zdravljenje	kolektivna imunost precej razširjeno	razširjena vendar v Evropi in Ameriki upada
KOLERA	nizka	hrana	obstaja, cepivo znižuje težo in obolevnost, težavno	obstaja, se pa ne ve kolikšen je	ni verjetno, da bi bil učinkovit, če ga vržemo v vodo
RUMENA MRZLICA	zelo visoka, pik enega komarja	aerosol insekti	množično težko	obstaja	subtropska bolezen nevarna je v zmernem podnebju
BOTULIZEM	0,12 grama	aerosol voda živila	obstaja, zdravljenje težavno	nikakršna	deluje hitreje kot vsi drugi, biološki . agensi
Našteli smo vam samo nekatere vrste nalezljivih bolezni, ki jih poznamo, obstaja še vrsta drugih, ki jih lahko uporabimo kot biološko orožje.
Biološki agensi so zelo primerni za diverzantske akcije. Ker so bakterijski toksini doslej najmočnejši znani strupi (na primer 1 g toksina botulinusa je smrtonosna doza za 8 milijonov ljudiI), je realno pričakovati, da jih bodo uporabili za okuženje vode in živil in za biološko kontaminacijo važnejših družbeno-političnih centrov in podobno,
Poleg tega, da množično uničujejo ljudi, imajo biološki agensi še druge važne lastnosti. Težko jih je odkriti in identificirati, njihov učinek se pokaže šele čez čas (inkubacija). Kot aerosoli prodro v vse objekte,-y katere lahko pride zrak, okužijo ljudi in materialne dobrine.
Območje, na katerem delujejo, je praktično neomejeno, saj lahko po ameriških podatkih raketa z 200 kg bakterij okuži površino 80.000 km2 in na njej uniči do 75%, živih bitij.
Biološke agense lahko razširjamo na dva načina :odkrito in prikrito — tajno. Odkrito razširjanje je tisto, ki se ga da zlahka dokazati, ponavadi že neposredno pred napadom. Tako razširjanje bioloških agensov zajame večja območja. Kar pa zadeva metodo razširjanja, je odvisna od tega, katera vstopna vrata namerava sovražnik izkoristiti za okužbo napadenih bitij.
Biološke agense v obliki aerosolov razpršijo s posebnimi napravami, kot so na primer generatorji in razpršilci, ali z eksplozijo. Generatorji so ponavadi montirani na cestnih ali plovnih vozilih. Razpršilci pa so montirani na posebnih letalih. Aerosole, lahko razpršujejo tudi s pomočjo posebnih bioloških avio-bomb, ki s posebnim mehanizmom eksplodirajo v zraku in se aerosoli razprše na veliko področje.
Poleg tega poznamo še biološke bombe, ki so napolnjene z insekti in glodalči. Insekti in glodalci — okuženi — so zaprti v posebnih posodah (možne različne oblike), katere s padali mečejo iz letal. Ob pristanku takšne bombe, se ob udarcu ob tla S aktivira mehanizem, ki to posodo odpre in da prosto pot insektom in glodalcem (glej skico št. 1).
V poštev pride tudi odmetavanje okuženih predmetov (igrače, nalivna peresa) in okužene hrane iz letal.
Prikrito ■■— tajno razširjanje bioloških agensov je tisto, ki ga ne moremo zlahka ugotoviti. Njegov namen je navadno omejen, čeprav utegnejo posledice zadeti veliko ljudi, živali in rastlin. Tako metodo lahko pričakujemo v mirnem času in med vojno. Sovražni agenti povzročajo infekcije — okužbe tako, da okužijo živila v živilskih tovarnah, v, skladiščih ali v ustanovah, kjer se hranijo ljudje. Biološke agense mečejo tudi v vodovodne rezervoarje, v vodnjake (glej skico 2), krmo, v venti-lacajiske naprave v zakloniščih itd.
VESTI IZ OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE
17.	novembra 1977 je bila v dvorani Narodnega doma seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Celje.
Na dnevnem redu so bile naslednje točke:
1.	Poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje;
2.	Program dela občinske skupščine za obdobje oktober 1977 — junij 1978;
3.	Družbeni dogovor o varstvu okolja v'občini Celje za obdobje 1976—1980.
Pod to točko je zajet tudi pro-
gram dejavnosti za Železarno Store in sicer:
I. VARSTVO VODA
1.	v kompleksu Store 1 zgraditi zaprt sistem krogotoka tehnolo-loških vod 1978-79;
2.	pri tovarni traktorjev zgraditi in redno vzdrževati čistilno napravo 1977-80;
3.	opustiti delovanje dotrajanega generatorja 1978.
Tl. VARSTVO ZRAKA
4.	vgraditi- potrebne prestrezal-ne in čistilne naprave v obratih
Jeklarne, Valjarne I, II, Livarne I, II, Th-peči in aglomeraciji 1978-80;
5.	v celoti preiti na uporabo kvalitetnejših goriv 1978-79;
6.	ukiniti delovanje dotrajane Siemens-Martinpve peči 1978-79.
III.	RAVNANJE Z ODPADKI
7.	Vzdrževati predpisani režim na lastni deponiji odpadkov in izvršiti primerno ozelenitev napolnjenega predela 1978.
IV.	OBVLADOVANJE HRUPA
8.	Poskrbeti za zmanjšanje nivoja hrupa, ki izhaja iz proizvodnih hal — posebno v nočnem času 1977-78.
4.	Predlog ugotovitve in sklepov za učinkovito izgradnjo v letu 1977-78. V predlogu je bilo določeno, da se mora v letu 1978 zgraditi 806 družbenih stanovanj (zaradi zastoja v letu 1977), v letu 1979 468 in v letu 1980 475 stanovanj, s čemer bo v celoti realiziran srednjeročni program izgradnje družbenih stanovanj.
5.	Izhodišča za pripravo proračuna občine Celje v letu 1978. Predvidena je proračunska potrošnja za leto 1978 v višini
106,818.000	din ali za 11 % večja od leta 1977.
Na dnevnem redu pa je bila še vrsta odlokov in njih spremembe, o katerih so odločali posamezni zbori.
Uspela DIT ekskurzija v München
(nadaljevanje z 9. strani) galu s histrostjo 7 m/sek ni ravno užitek. Srce in želodec iščeš v glavi ali niže spodaj, odvisno od tega ali se pelješ gor ali dol. Razgled s ploščadi je čudovit, če ni strahu zaradi višine in marsikdo od nas si je mislil, da se vitka betonska konstrukcija stolpa res ne bi smela zvrniti v trenutku, ko smo bili zgoraj.
Dovolj je bilo ogledov za prvi dan. Odhiteli smo v hotel in se še pred večerjo razkropili po centru mesta, nekateri v trgovine, drugi pa vsak po svoji želji. Na večerjo smo se zbrali v enem od prostorov pivnice Malthese in se po večerji Zbrali za dvema mizama v pivnici. Verjetno je bila utrujenost kriva, da nam pivo ni preveč teknilo, ali pa ga nismo bili vajeni. Oktober-fest je bil ravno mimo in tako ni bilo običajnega vrveža, Kaj kmalu smo se odpravili in se razkropili na vse strani. Le redkokdo se je odpravil spat. Večinoma smo vsi izkoristili priložnost in čas za nočno potepanje po mestu.
Dopoldne v soboto so nekateri že odšli v nemški tehniški muzej, večina pa je čas porabila za nakupe. Ob 12.30 smo se vsi zbrali za ogled muzeja, ki se je zavlekel do zapiranja ob 17. uri. Opisovati, kaj vse smo videli v tem kratkem času, nima smisla. Bolj ali manj smo tekali iz prostora v prostor iz nadstropja v nadstropje in se ustavljali ob znanih in neznanih predmetih, shemah in modelih v različnih oddelkih. Časa, da bi šel vsaj skozi vse prostore, je bilo premalo in tako je ostalo pri površnih vtisih. Res je sicer vsakdo našel kaj, kar si je natančno ogledal. Nekoga je zanimalo rudarstvo, metalurgija, videli smo maketo moderne jeklarne, ladjedelništvo, transport, letalstvo, fundamentalne znanosti, elektronike, razvoj računalnikov, telefonija, drugega spet glasbila,, gradbeništvo itd. Pravzaprav bi morali imeti za vsak oddelek eno popoldne časa, da bi si vse natančno pogledali, tako pa smo bili ob
17.	uri kar veseli, da je ogleda konec, saj so nekaterim noge že odpovedovale, vsak pa je hotel do konca izkoristiti razpoložljivi čas. Večerjali smo svinjsko kračo in se pri večerji pogovarjali kam potem. Polovica se je odpravila v restavracijo, ki jo ima naš rojak iž Rogaške-Slatine v Miinchenu. Menda so večer prijetno preživeli, kar bi lahko sodil tudi po zadovoljnem smrčanju mojega sobnega Soseda, s katerim sva se približno istočasno zgodaj zjutraj odpravila na počitek.
Nedeljsko jutro je- ustrezalo programu za ta dan. Mesto je počivalo. Vrveža ni bilo in ceste so bile skoraj prazne. Deset najvnetej-ših članov društva se je ponovno odpravilo, v tehnični , muzej:, ostali pa smo si odšli ogledat Dachau, koncentracijsko taborišče.
2e -v avtobusu smo bili'bolj tiho kot običajno. Takoj ko smo prišli iz mesta se je začela megla, ki se do Dachaua ni razkropila. Ža obzidjem z bodečo žico in še. vidnimi izolatorji električne napeljave 'je v še obstoječemcentralnem delu urejen muzej. V osrednjem delu je kinodvorana, kjer predvajajo filme iz enega najstrašnejših obdobij 1 človeške- zgodovine, ko si narod, ki še je štel za izbranega, ni več
zaslužil imena človek, zaradi zverinstev, ki jih je zganjal nad ostalimi narodi in ljudstvi.
Povsod naokrog je vladala tišina. V štirih vrstah še vrstijo okvirji nekdanjih barak, od katerih stojita dve. Krematorij s pečmi za sežiganje ljudi je še nema priča preteklosti, ki se mlajšemu rodu zdi že tako oddaljeno in skoraj že neresnično. Vendar le dobrih 30 let je minilo od takrat in tega se ne sme pozabiti, najmanj pa smejo pozabiti povzročitelji vsega gorja. Taboriščem muzejem stoji v opomin vsemu človeštvu, da se kaj takega ne bi več zgodilo.
Šele ko se je megla dvignila in ko smo se odpravil na pot proti domu, smo se otresli zamišljenosti in pobitosti.
Za kosilo smo naredili še ovinek h Kraljevemu jezeru v bližini Ber-chtesgadna, kjer smo še nakupili spominke in se nato dokončno odpravili domov. Vožnja bi minila prej, če se ne bi zavlekle formalnosti na meji, v Dravogradu. Ura je bila že ppzna, prihajali smo iz Miinchna, nihče ni ničesar prijavil in že smo morali vsi ven, vzeti vsak svojo prtljago in začel se je že kar redko natančen pregled.
Naj bom malo zloben in napišem, da smo zmagali mi z 48:1, pa še tista 1 je bil avtogol oziroma faul pred očmi sodnika, oziroma v tem primeru carinika. Z nezmanjšano dobro voljo smo se vračali domov. 2e v Slovenj Gradcu nam je pošla zadnja steklenica »zdravila« in temu primerno so nekateri izgledali, ko so prišli domov. Pa, saj je vedno tako. Boris Marolt
Dedek, zakaj pa so Godečeve »šrange« vedno spuščene?
E, moj vnuček. To niso šrange, temu se reče, zapornice! So pa zelo znamenite, saj mi je moj oča pravil, da jili je postavil še ranjki Franc Jožef. So pa znamenite tudi po tem, da so večkrat zlomljene.
Dedek, zakaj pa se šoferji, ki čakajo pred, kako si že rekel, zapornicami, nič ne razburjajo?
Vidiš vnuček. Prav zato, ker so stare, vedno zaprte,, lepo zvonijo, kling, klang. Šoferji ob tem uživajo in gledajo od kod in iz KATERE SMERI^BO PRIPELJAL VLAK in hkrati štejejo, koliko vozil se je nabralo v koloni.
Dedek, čemu pa so postavili to barako? Veš, tu pa naj bi bil za-.porničar, Nerodno zanj bo, če bo spal, pa ga bodo šoferji budili.
Potem ne bo več kolon, čakanja in »Godčeve šrange« bodo izgubile na svoji znamenitosti.
Podpisan »Dogovor o razvoju črne metalurgije« za obdobje 1976-1980
V ZIS v Beogradu je bil konec oktobra podpisan Dogovor o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj črne metalurgije za obdobje od leta 1976—1980. S tem aktom je trasirana pot razvoja črne metalurgije, ki naj bi do konca letošnjega leta rešila mnoge dileme in pripravila enotna izhodišča za razvoj te panoge.
rasti celo manjša od leta 1975, a v letu 1977 se predvideva od 12 do 14% povečanje, vendar plan ne bo dosežen. In prav ti zaostanki še bolj poudarjajo, da je nujno potrebno na podlagi podpisanega »Dogovora o razvoju črne metalurgije« še učinkovitjše in hitrejše dogovarjanje in realiziranje teh dogovorov.
Seveda podpisovanje »Dogovora o razvoju črne metalurgije« še ne pomeni konec dogovarjanja na področju usklajevanja odnosov in interesov v črni metalurgiji. Še več, osvajanje tega akta predstavlja praktično šele začetek sporazumevanja v tej panogi.
Na osnovi triletnega intenzivnega dela na izdelavi »Dogovora o razvoju črne metalurgije«, stoji pred proizvajalci železa in jekla mnogo zelo. obsežnih nalog v pripravi v osvajanju niza samoupravnih sporazumov, ki bodo morali detaljno obdelati pravice in dolžnosti železarn po posameznih področjih dela, kajti sam Dogovor bo ostali le na papirju, če ne bodo osvojeni samoupravni sporazumi, ki bodo šele s svojim sprejetjem Omogočili uporabo Dogovora.
To je še toliko bolj pomembno, ker se bodo morale železarne sporazumeti o:
1.	delitvi dela;
2.	delitvi proizvodnega programa;
3.	načinu mesebojnega oskrbovanja s polizdelki;
4.	pokrivanju tržišča;
5.	koordinaciji na področju izvoza in uvoza;
6.	skupnem vlaganju v razvoj domačih surovinskih baz in
7.	o cenah ...
Posebej je treba poudariti tudi ugodnosti iz tega sporazuma, ki so:
—	sporazum bo dal življenje dogovoru,
—	ta sporazum bo dal prednost zlasti proizvajalcem v črni metalurgiji.
Prav ti dve postavki pa imata za cilj, pospešiti sporazumevanje v tej panogi, kar je bilo doslej zelo neurejeno in je šlo tudi zelo počasi.
Mnogi problemi železarn izhajajo namreč v glavnem iz neusklajenega medsebojnega proizvodnega programa, neporazdeljenega dela in podobno.
Posledice takih neurejenih odnosov so viški na trgu določenih izdelkov in asortimentov, medtem ko se na drugi strani pojavljajo deficiti; visoki proizvodni stroški. Prav tako je za podpisnike Dogovora o tej panogi pomembno, da se sporazumejo z dobavitelji in potrošniki o prometu, o skupnem vlaganju in posebno o razvoju rudnikov. Problemi okoli skupnega vlaganja v rudnike oz. njihovo financiranje je bilo poslednja prepreka, ki je zadrževala sprejetje »Dogovora o razvoju črne metalurgije«. Še posebno, ker je planirano 11 milijonov ton rude v letu 1980. a od tega morajo 9,5 milijonov ton dati rudniki v Bosni in Hercegovini.
Za razvoj dvajset milijard
Dogovor o razvoju črne metalurgije je dal samo smernice in okvirne cilje o rasti proizvodnje železarn. Tako je npr. precizirano, da se kapacitete za proizvodnjo koksa z dveh milijonov ton leta 1975 povečajo na 3,55 milijonov ton v letu 1980. Proizvodnja rudnikov s 6 milijonov ton na 11 milijonov ton železne rude, proizvodnja surovega železa od 3 na 4,7 milijone ton. Hkrati se bodo morale skupne kapacitete za proizvodnjo jekla s 4,5 milijonov ton povečati konec tega leta na 7,1 milijonov ton. V okviru tega bi se proizvodnja elektro jekla povečala ž 1 ha 1,3 milijone tort. V nove objekte in v modernizacijo železarn bo vloženih 20 milijard din in bosta od tega investirani dve milijardi din v izgradnjo starih, že začetih investicij. Ostala vsota bo. koriščena za izgradnjo objektov; kjer bodo uporabljene domače surovinske baze oziroma obrati, ki, bodo omogočili povečati izvoz ali substitucijo izvoza surovin, reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov.;
Na. podlagi Dogovora bi morala-črna metalurgija. ustvariti letno stopnjo rasti 16 %. Toda v prvih dveh letih se niso železarne približale temu predvidenemu odstotku. V letu 1976 je bila stopnja
Ker je ta republika nerazvita, bo to financiranje naloga vseh zainteresiranih 'železarn, ki se od tod oskrbujejo z rudo; s tem bi dobile železarne možnost, da pod istimi pogoji prejemajo’ rudo iz teh rudnikov, a železarna Zenica, v katere sestavu poslujejo tukajšnji rudniki, ne bi imela prednosti pred ostalimi železarnami, ki se bodo oskrbovale s to rudo,._ Podpisani »Dogovor o razvoju črne metalurnije« je torej samo korak k letu 1980, a šele samoupravni sporazumi, ki se bodo sprejeli in bodo tudi spoštovani, bodo ta korak ojačali in mu dali življenjski • polet.
Ivo Žolnir
Dopisujte
¡¡¡gl
Stoffel®
ŽELEZAR
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Večkrat smo že poročali o napredovanju pripravljalnih del za gradnjo. zdravstvene postaje Store. Tokrat moramo povedati, da, se izvajanje programa zatika, ker še nismo uspeli dohiti dovoljenja za prestavitev 17 garaž, ki ao na mestu, bodoče zdravstvene postaje. To pomeni, da bomo garaže -premeščali zgodaj -spomladi. letos.. pa, če bo vreme dovoljevalo, bo-« mo pripravili Za. garaže .ysaj nove-temelje.
,: Težave pa niso samo pri prestavitvi garaž,, ampak jih povzroča tudi nepravočasno izdelano, .poročilo o mikro-geološki raziskavi tal, kjer bo zgrajena zdravstvena postaja:
Povedati je seveda treba, da-obebnotnjr še vedno -ne ogrožata, termina izgradnje.
Pri vsej resnosti situacije pa nekateri vseeno «skrbijo za »humor«.	• •
Izvršilni odbor- Občinske zdravstvene skupnosti Celje je' imenoval gradbeni, odbor za zdravstve-' no.postajo,Štore,po 9 mesecih delovanja gr.adbenega,odbora.
Dne 20.. oktobra je. imela sejo , komisija za komunalno gospodarstvo prt- Svetu krajevne .skupnosti. V središču pozornosti ..je bila finančna konstrukcija za izgradnjo vodovoda na. V.rheh. Obrobne, •krajevne skviPhosti-. kakršna je tudi naša, «razpolagajo, očitno s pre-pičlimi finančnimi sredstvi, za komunalno. urejanje. .Neugodna je tudi odvisnost .izvajanja .delovnih programov od pritekanja sredstev, ki se dodeljujejo krajevnim oskjipnostim po občinskih organih. Tudi s tem se vedno znova , potrjuje domneva, da bo treba dopolniti sistem financiranja krajevnih skupnosti.
Konec oktobra je terenska Osnovna organizacija ZMS razpravljala o svojih problemih, kadrovskih spremembah- akcijskem programu in narodni zaščiti.
Dne-3. novembra-si je posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Občinske, komunalne skupnosti;- podjetja Plinarna-vodovod: Celje in Krajevne skupnosti Store, ogledala teren, pa razvejan: vodovodni si-' stem na Vrheh. Opredelila -j e nekatere nujne tehnične posameznosti in določila, da se prične z izgradnjo; vodovoda 15. 11. T977.
Izvršilni odbor- Krajevne konfe-, renče SZDL Štore dokončuje evidentiranje kandidatov pred volitvami, ki bodo pomladi leta 1978. Akcijo koordinira in izpelje po svojih pododborih na stalnih območjih. Pri tem ugotavlja, da še vedno niso opravili svoje obveznosti nekatere . organizacije in društva, Ker je treba začeto .akcijo zaključiti, se morajo pri tem angažirati vsi kolektivi in individualni družbeni ter politični dejavniki.
Pred samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami naše krajevne skupnosti je v letošnjem letu še ena velika naloga. Pripraviti in izvesti je treba spremembo organiziranosti KS ta- • ko, da nastaneta iz sedanje vsaj ■
.dve novi KS. Predvideno spre--memb.o,. ki zadeva vse velike KS, je .treba izvesti.v.skladu-s težnjami, da se neposredno, upravljanje' v KS , približa občanu.
Zaradi pomembnosti omenjene reorganizacije .bomo o tem še posebej poročali.
Zaključena akcija Kompole 1977
V petek, dne 21. oktobra 1977 je. bila. v.Kompolah .¡svečana pri-; .reditev ob, .zaključku skoraj vse leto trajajoče delovne, akcije, v kateri je kraj dobil več kot 5 km. rekonstruirane ..makadamske’ .ceste.
Svečanosti so se udeležili razen večjega števila krajanov še tov; Lončarič Jože, : član predsedstva SRS, ing. Burnik Dušan, direktor Železarne; Štore ter predstavniki občinskih--organov in družbeno političnih skupnosti.
Lep priložnostni program^ so pripravili učenci osnovne -šole' Štore.
Prisotne je-pozdravila v imenu krajanov in režijskega odbora predstavnica tov. Plank Štefka. O komunalni problematiki v Krajevni ¡skupnosti; Štore, in pote-; ku uspešne delovne - akcije, je spregovorila, predsednica krajevne skupnosti SZDL Štore. tovarišica Sonja Ocvirkova.
Na prireditvi je ¡bilo 15 občanov pohvaljenih, 30 posameznikov in družin pa je sprejelo posebno priznanje «plaketo Kom-po.le 1977.
Starejšim občanom je -bilo izkazano posebno priznanje tudi s tem, da je cesto otvoril najstarejši in eden .najbolj aktivnih občanov tovariš Jager Anton.
’V'¡nadaljevanju povzemamo .govor tovarišice Sonje Ocvirkove, bi osvetljuje naša skupna prizadevanja, problematiko 'in dosežene uspehe.
TOVARIŠI IN TOVARIŠICE!
Dovolite' mi; da -ob novi delovni zmagi na kratko osvetlim prizadevanja ,za. -izboljšanje komunalnega standarda v. naši krajevni skupnosti.
. Smo obrobna, krajevna skupnost in imamo enako kot vse ostale take KS ogromno, nerešenih komunalnih problemov. Sredstva ki jih .imamo na razpolago, so vedno premajhna-, da bi j-ih - lahko bitre je«reševali. - Zato -se -pri nas že vrsto let poslužujemo - raznih oblik .-reševanja komunalne problematike,: pri katerih vedno naletimo na visoko politično «zavest občanov. Med drugimi smo v povojnih letih tako, krajani kot tudi delavci Železarne Štore zgradili ..celoten zunanji športni park na Lipi. S samoprispevkom -krajanov, Skupščine .občine, Železarne Štore in drugih delovnih organizacij pa vodovod Štore, Teharje, Kompole itd., oeste Štore—.■ Svetina, Pečovje itd., omogočili napeljavo telefona v Kompolah, Šentjanžu, na Lipi, cestno raz-
svetljavo po zaselkih in še in še bi lahko naštevala. Prednost imajo tisti zaselki, kjer je poleg ureditve nujnosti prisotna pripravljenost krajanov za sofinanciranje, organizacijo akcije in prostovoljno .— udarniško delo. Noben komunalni objekt v ‘naši KS ni bil uvrščen v program izgradnje ali rekonstrukcije, če niso; bili podani našteti predpogoji.
Tako in nič .drugače je bila zastavljena rekonstrukcija ceste v Kompolah in: tako bomo tudi v bodoče reševali našo komunalno problematiko.. Podčrtala bi rada, da smo v času samoupravnega in delegatskega dogovarjanja pridobili krajani krajevnih skupnosti še možnosti za neposredno dogo;--varj.anje na osnovi programa z delovnimi organizacijami, kjer, so naši krajani zaposleni — kar predvideva Zakon o združenem-delu v 4. in 5. členu, resnično našo Komunalno skupnost z vse-. mi možnostmi neposrednega do-/ govarjanja in strokovne pomoči ter Skupnosti krajevnih skupno--sti, kar .vse zagotavlja še bolj. uspešno delo v krajevni skupno-; šti. Vse to pa so temelji reševanja komunalne problematike v krajevni skupnosti. Večina stalnih območij v naši KS še nima urbanističkih oz. zazidalnih načrtov, zato so problemi ob reševanju komunalne problematike še toliko ¡težji.
. Tudi Kompole, kljub obljubam, še nimajo zazidalnega načrta, zato smo tudi zadnja leta odlagali cestni problem v tem •naselju. Ker pa je v. letu 1977 zazidalni načrt v zaključni fazi-in je bil kolovoz od Ocvirka do-Opokev takem, stan ju, da se občani niso,: mogli preskrbeti niti s premogom, smo bili prisiljeni v izjemne dogovore z Razvojnim centrom in Komunalno skupnostjo za rešitev tega problema.
¡Pričetek naše akcije beležimo-
13.	januarja 1977 na zboru občanov, kjer je bil izvoljen 9-član-. ski iniciativni odbor; 26. maja 1977 je bil na zboru občanov iniciativni odbor preimenovan v režijski odbor in zaradi obsežnosti nalog razširjen na 16 članov. Ob-, činski ¡konferenci‘ZSMS smo predlagali organizacijo mladinske de— lovne brigade v Kompolah. Pobuda je. bila «prejeta. OK 'ZSMS,. KS, KK. SZDL in občinska Ikomu-,. nalna skupnost so podpisali sporazum o mladinski večdnevni delovni akciji. Prvič bila. g Celju organizirana „ mladinska delovna akcija tako, da so briga-, dir ji tudi bivali v -kraju, kjer so delali.
Enako zavzeto kot smo pripravljali vse ¡za uspešno delo mladinske ¡delovne akcije, pa smo še dogovarjali še :o vsem bistvenem za uspeh akcije.
Strokovni sodelavci komunalne skupnosti so tr-asirali cesto. Režijski odbor je aktiviral po-verjeniško mrežo in pričel z izdelavo osnutka finančnega in materialnega prispevka krajanov, priprave zborov občanov, osebni obiski na domu, podpisi brezplačnega odstopa ¡ zemlje, dreves, biajd, dogovarjanje z OK SZDL, OK ZSMS, IS SOB, KK SZDL, KS, Komunalno skupnostjo, DO CE-KA, Železarno Štore in drugimi delovnimi organizacijami, to ’ vse je delo, ki ga sedaj pri ogledu ceste ne bomo videli, je pa v to-cesto vtkano. Verjetno bomo še kdaj spregovorili o številu prostovoljnih delovnih ur, o višini samoprispevka, o posekanih drevesih, o mladinski de-
lovni brigadi, vse prehitro pa bomo pozabili na vsa prizadevanja režijskega odbora, ki so bila potrebna, da je .akcija sploh stekla.
In sedaj mi dovolite nekaj statističnih podatkov.
Vsi krajani, ki so bili prizadeti ob rekonstrukciji ceste, so podpisali pismene ¡izjave o brezplačnem odstopu zemlje, dreves, brajd razen enega, ki pa je dal ustni pristanek.
Samoprispevek so do 15.-9.* 1977 — tako kot j.e bilo napisano v pogodbi i— poravnali vsi občani, razen 42 posameznikov, ki dolgujejo po razrezu še 5,580.000 starih dinarjev. KS in režijski odbor pa si bosta še vnaprej prizadevala dogovoriti .¡se z občani o plačilu zaostanka, tako da bi bilo do konca leta vse poravnano.. Moram poudariti,, da se nekateri od zamudnikov obnašajo zelo neprizadeto do ¡skupnih problemov. ¡zelo živo, prizadeto in glasno pa. samo do svojih, osebnih problemov. Smatram, da je’potrebno, da tudi ti posamezniki .enkrat le uvidijo, da je ¡moč le v slogi, da smo močni .in uspešni, kadar delamo za skupne- cilje in da še. -vedno .velja .geslo vsi za .enega — eden za vse.
Rekonstruirali, smo lokalno in .krajevno cesto v dolžini ca. 3.100 m in sicer — lokalno cesto v dolžini 1.300 m na; širino 5 m in krajevno cesto v dolžini 1.800 m na širino 4 m. Zgradili smo 367 m opornih zidov s povprečno višino 1,50 m in pri tem porabili 20 ton cementa. ‘Opravljenih je bilo 15,038 prostovoljnih ur, od tega je • delovna mladinska brigada opravila 4.600 ur. Največ prostovoljnih ur so opravili krajani Kompol in Prožinske vasi.« Dovolite, da ¡poudarim, ¡da ni bilo stalnega območja v naši KK SZDL, ki ne bi bila sodelovalo v tej akciji.
'Ne smemo pozabiti, da je kar 41 žena in mladink delalo v času bivanja brigade v Kompolah v kuhinji in kantini, da so morale vse imeti dokumente o zdravniških pregledih.
• Delale so izmenično — nekatere : zjutraj tu, popoldne na delovnem? mestu v delovni-organizaciji.
Da so pri vseh delih pomagali mladi in odrasli,-*da ,so delali ¡odrasli ¡občani, ki so. bili po naših kriterijih oproščeni fizičnega dela.
Finančna situacija rekonstrukcije Kompolske ¡¡ceste pa je naslednja:
DOHODKI	din
1. Občani	23,-600.000
2. Občinska komunalna	
- skupnost	40,000.000
5.'Krajevna skupnost"	10,000.000
4. IS SOB	4.000.000
5. Sindikat Železarne	1,000.000
6. ¡Ljubljanska banka	100,000
7. Železarna	
200 buldožerskih ur ■ 2.600 kubikov ¡materiala a 2 delovodji za čas .dela brigade Materialno in Strokovno nam je na podlagi programa in vsakodnevne situacije ••posebej pomagala Železarna štore,
Seznam občanov za pohvale: 1 Plank fože, st.; 2. Jager Ivan. Marija; 3. Vefhovšek Alojz; 4. Obrez Milan; 5. Stojan Ivan; 6. Čadej Vid; '7. Majoranc Franc, st.; 8.-Šior Ivah; 9. Mranior Alojz;
10.	Škoberne Branko; 11.- Perti-nač Drago; 12. Vrečar Angela, 13. Kojnik 'Stanko; 14. Rozman Martin; 15. Gobec Ladi. J§
(Nadaljevanje na 15. strani)'
Upokojenci:
OCVIRK Anton, rojen 4. gg 1917, stanujoč Store 83, je ¡bil zaposlen v 'naši- organizaciji združenega dela od leta 1969 dalje v stanovanjski enoti, 1. 1974 pa je bil iz .zdravstvenih razlogov pre-meščen^v nadzorno službo za čuvaja, kj.er Je'¡delal vse-do upokojitve.
Z 8. 10.' 1977 je bil invalidsko uipokojen.
NOVAK Zofija, rojena 21. 10. .1923 v Šentvidu, stanujoča Štore 129, se je zaposlila v naši organizaciji že leta- 1948 in sicer v livarni II na delovno mesto jedrar. V livarni II je delala na različnih delovnih mestih vse do upokojitve, nazadnje pa kot livar II.
Z 15. 10. 197-7'je ‘bila redno upo-ikojena.
PETKOVIČ Pavel, rojen 10. 1. 1928.v Žabniku, stanujoč Štore 75, se je zaposlil na elektroplavžu leta 1955 kot žerjavovodja liv. hale, pozneje je delal tudi na delovnem mestu žerjavovodja notranji in vsipar mase.
Z 21. 10. 1977 je' bil invalidsko upokojen.
KANDUŠER Ivan, rojen 4. 1. 1921, stanujoč Štore 133, je bil zaposlen v Železarni Štore od leta
1948 do 1952 v valjarni kot vlaga-lec, nato je obiskoval Vajeniško šolo-v Štorah, leta 1955 pa se je ponovno zaposlil v valjarni kot vlagalec gredic. Od leta 1957- dalje je delal na različnih delovnih mestih- v gasilski; službi.
Z 31. 10; 1977 je bil kot-gasilec redno upokojen.
TOMPLAK Angela, rojena 9. 6. 1928 v Brezah? ¡stanujoča Botrič-niea 8, Šentjur, se vje zaposlila v Železarni Štore ¡leta 1949 na prometu kotnpomožna delavka. Leta 1950 je bila premeščena v livarno I in delala tam na različnih delovnih mestih vse do upokojitve.
-Z 31. 10. 1977 je bila kot pomočnik, livarja II redno upokojena.
/**^4 *
f f
VOGA Edvard, rojen 4. 6. 1919 v Hrastju, stanujoč Štore 76, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1946 v livarni kot zabijač cevi. Kasneje je delal na delovnih mestih preddelavec, skupinovodja talilnice in vozač vsipnega voza.
Z 31. 10. 1977 je bil redno upokojen.
Zdenka Drobne
BESEDA
V petek, 11. novembra •' j e bilo v Mariboru športno srečanje mladih Železarne Štore Ih Tovarne avtomobilov Maribor. Mladinci Železarne štore, ki smo tekmovali v raznih športnih ekipah, smo se zbrali v Štorah in se skupaj odpeljali v Maribor. Mladi iz TAM so nas prijazno sprejeli in nas peljali na prostore, kjer so se vršile športne igre. Pomerili smo se v nogometu, košarki, odbojki, tenisu, pikadu in streljanju.
Pikado, "boste vprašali? Zakaj pa ne, saj je tudi to zanimiva igra.
Mladinci iz Maribora so nam predlagali to igro in mi smo jo z veseljem sprejeli. Težava je bila zbrati pet članic, ki bi tekmovale, saj: redne ekipe ni. Seveda so se mnoge: uprle, češ, da še nikoli niso metale puščic v tarčo ipd. Na koncu smo le zbrali ekipo, ki je bila pripravljena igrati pikado, čeprav nobena ni bila vešča v tej
Iz krajevne skupnosti Štore
» (Nadaljevanje s 14. strani)
Bivanje, opremo in prehrano delovne brigade so omogočili IS SOb, Osnovna šola Štore, TOZD Gostinska enota Železarne, Dijaški domovi Celje, MERX — TOZD Pekama in prodaja, Trgovsko podjetje Center Celje. KK Šentjur, KK Laško, Hmezad Žalec — Klavnica, »-Dobrina«, »Mleko«, Etol, Libela — TOZD. servisi, Toper Celje, Aero Celje — TOZD Grafika, Sindikat Železarne, Ljubljanska banka, Celje itd.
Iskrena hvala: vsem, posebej pa hvala OK SZDL, OK ZSMS; Občinski komunalni, skupnosti, IS .SOb, Železarni Štore, CE-KA, vsakemu .občanu —. soudeležencu akcije, posebej režijskemu, odboru In predsednici Platik s Štefki,- , vsem individualnim lastnikom, strojev za prostovoljno pomoč in.seveda mladinski delovni brigadi: s komandantom Horvat Vladom. Posebna zahvala prizadevnim poverjenikom in občanom,- ki so se še posebej.Izkazali, in .sicer; ing. Ko-zmosu ih; ing. Smodili iz občinske ¡komunalne;i skupnosti, podpredsedniku : KS ; ing. Gabrščku in predsedniku komunalne komisije ing Zabretu za veliko več energije in časa. Vloženega v cesto, kot bi to dolžnost zahtevala.
V bližnji 'prihodnosti pa bo potrebno še temeljito pretehtati, ali smo kot krajevna skupnost dovolj dobro, organizirani. AU nismo prevelika samoupravno organizirana krajevna skupnost .in morda tudi zato. prepočasi rešujemo komunalno problematiko. Ali smo' samoupravno in politično dovolj blizu vsakemu krajanu? In ali se naša dejavnost ne ¡osredotoča preveč na reševanje komunalne problematike in zato. pozabljamo na soobča-na, krajana. Ali poznamo dovolj dobro socialno problematiko občanov, ali smo na stalnem območju tovariši drug do drugega? Premalo storimo, da :bi si drug drugemu pomagali, pa čeprav lepo zveni naše? .geslo »človek naj ne bo nikoli' sam«; Kot delegati, v. skup-
MLADIH
Igri. Ko: smo dan pred tekmovanjem vadile'v metanju .puščic, so puščice padale vsepovsod naokoli, samo-v tarčo ne. Vendar kljub temu nismo popustili, saj je glavno sodelovati in ne zmagati. Ko smo v Mariboru prišle v prostor, kjer se je vršila tekma v pikadu; smo ugotovile, da imajo tudi naše nasprotnice težave z metanjem puščic v pikado. Povedale so nam, da tudi one igrajo prvič. Igra je bila nato še bolj razburljiva in polna pričakovanja.
In kakšna so pravila te Igre? Pikado je pritrjen na steni, puščice pa se mečejo vanj na razdalji 2,70 m in na višini 1,75 m. Veljavne so puščice, ki ostanejo v tarči.
Tarča je označena s petimi krogi, ki so oštevilčeni. Največ točk štetje mali krog, ki je na sredini tarče, to je 15 točk, nato sledi 10, 6, 3 in 1 točka. Vsaka tekmovalka je. imela na razpolago 20 puščic. Naj-
ščini občine in v interesnih skupnostih od vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, otroškega varstva itd. še vedno nismo dovolj uspešni predvsem, kar. zadeva pobude. Nismo še . 'tako politično in samoupravno organizirani, pa tudi zavest krajanov še ni na taki stopnji, da bi bili v krajevni skupnosti resnično velika družina vsak in vsi s svojimi pravicami in dolžnostmi. To pa nas bo angažiralo in povezovalo tudi takrat, ko bomo imeli rešene vse komunalne probleme.
Delovna akcija nas je zbližala, z njo smo pridobili lepo makadamsko cesto, pridobili smo nove izkušnje, organizacijsko smo se Okrepili in pripravljeni smo na nove akcije; Tudi tokrat se je potrdilo staro brigadirsko geslo »Mi gradimo cesto — cesta gradi nas!«
Dovolite, da izročim najpriza-devnejšim posameznikom in organizacijam priznanja v obliki plaket kot zahvalo ln~ spomin na njihova prizadevanja.
Komemoracija na Svetini in Štorah
. Kot ..vsako-leto, je tudi letos od-bčr ZB NOV Store organiziral komemoracije ob :.dnevu mrtvih na Svetini in'''V Štorah, pred spominsko ploščo na šoli. Vse priznanje gre tov. Ivanu Gradišniku, referentu za vzdrževanje obeležij iz NOV za'skrbne priprave in izvedbo komemoracij.
Grobovi na Slemenu in Križpot-ju so tako skrbno urejeni, da ma-lokje na pokopališčih.
Program, ki so ga imeli otroci iz svetinske šole je bil resnično ganljiv. Govor' tov. predsednika ing; Starca -je: bil v srce segajoč in zato posebno vzpodbuden za mladino: Pohvaliti moramo okoličane, saj so nekateri prišli tudi uro daleč na komemoracijo. Žal ne moremo to trditi za Štore, nekatere sicer opravičuje delovni čas. Šolska mladina je imela tudi tu ‘bogat program.
Slava vsem žrtvam fašizma, ki počivajo širom po naši domovini!
Frida Brečko-Cuješ
¡immiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiii
prej je imela vsaka tri poskusne mete, nato pa 2-krat po 10 metov. Ko smo na kraju seštele točke, smo ugotovile, da smo zmagale s 426 točkami, naše kolegice iz Maribora pa so si priborile 395 točk.
Po končanih tekmah smo se zbrali v jedilnici TAM, kjer so nas mladinci pogostili in nam prebrali rezultate. Mariborčane smo premagali v nogometu, košarki, odbojki, streljanju in pikadu. Izgubili pa smo v tenisu.
Vsekakor smo se lepo odrezali, za kar smo dobili tudi priznanje Tovarne avtomobilov Maribor.
Na koncu smo si obljubili, da se bomo še večkrat srečali in da bomo sodelovali tudi v drugih dejavnostih, kot je npr. dramski krožek, kjer imamo posebno skupne interese.
L. Strašek
KADROVSKE -VESTI
V mesecu oktobru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
NOVI ČLANI jpli NASE ORGANIZACIJE): ZDRUŽENEGA DELA
Žekar Milan, NK delavec, Ah-meti Muhamed, NK delavec, Romih Silva, NK delavka, Kos Alojzija, NK delavka, Lukič Ljubo, NK delavec, Kladnik Ivan, NK delavec, Milekič'Vinka, NK delavka, Žveglar Martin, NK delavec, Kunišek Roman — štip., PK strojni kalupar, Žujie Sava, NK delavka, Divjak Marta, NK delavka, Pantelič Milovan, NK delavec, Miladič Ranko ,NK delavec, Zeka Nazif, NK delavec, Čretnik Miroslav, NK delavec, Ibishi Nazmi, NK delavec, Adže-movič Ibrahim, NK delavec, Ta-cer Marjan, PK žerjavovodja, Belšak'Edvard, KV avtomehanik, Galuf Srečko, KV .strojni ključavničar, štip., Pinter Maks, KV mehanik kmetijskih strojev, Lo-renčak Rudolf, NK delavec, Curri Sulja, NK delavec, Kryezi Ismet, NK delavec, .Zakovšek Rado, NK delavec, Kregar Borko, NK delavec, Topič Božo, NK delavec, Zdolšek Jože, NK delavec.
IZ JLA SO SE VRNILI
Korez Štefan, KV strojni ključavničar, Bračun Peter, dipl. ing. metalurgije, Kuhar Nedeljko, KV avtomehanik, Šuc Jožef, KV strojni ključavničar, Šelekar Vladislav, KV strojni ključavničar, Mašera Franc, KV strojni ključavničar, Košak Edi, PK strojni ključavničar, Šanca Jožef, KV strojni ključavničar, Šepetave Marjan, KV strojni ključavničar, Macko-šek Bojan, NK delavec, Kočar Bogdan, KV elektromehanik, Štancer Alojz, PK avtogeni rezalec, Skok Anton, KV strojni ključavničar, Požin Alojz, KV strojni ključavničar, Koritnik Jožef, KV strojni kalupar, Lev.ee Milan, strojni tehnik SS, Egartner Franc, KV avtomehanik, Jerebin-šek Drago, KV strojni kalupar, Zame Ivan, KV strojni kalupar, Kavka Aleš, KV prodajalec, Drobne Viljem, SS komercialni tehnik.
Hrastnik Mohor, KV avtomehaniki iz TT-montaža, Antlej Cvetko, NK delavec iz jeklarne II, Inkret Anton, KV strojni ključavničar iz'valjarne II, Pintar Anton,
KV strojni ključavničar iz mehanične, Arh Janez, KV strugar iz MO-orodjarne, Koprivec Leopold, NK delavec, odd. za kakovost, Jovanov Ljubo, KV strojni ključavničar iz valjarne II, Kidrič Ivan, KV strugar iz obdelovalnice valjev, Videc Pavel, KV strojni ključavničar iz .mehanične, Špa-can Boris, KV strojni kalupar iz livarne il, Lešek Stanislav, NK delavec iz obdelovalnice litine, Šmid Karel, NK delavec iz valjarne II, Preb rez a Shefki, NK delavec iz livarne I, Kolar Franc, NK delavec iz livarne II, Mašera Jožef, KV strojni ključavničar iz obrata vzdrževanje transporta, Zupane Silvo, ekonomski tehnik iz finančnega sektorja, Šeško Drago, elektromehanik iz • elek-troobrata, Maček Vinko, KV strojni ključavničar iz mehanične, Gaber Zvonko, NK delavec iz livarne II, Kovačič Stane, KV voznik motornih vozil iz livarne II, Kodrin Jožef, KV monter vodovodnih naprav iz mehanične.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI DELOVNO g® ORGANIZICIJO
Gradič Martin, NK delavec iz valjarne II, Kešič Mirsad, NK delavec iz valjarne I, Dunaj Zdravko, NK delavec iz livarne II, Kodela Stanko PK žerjavovodja iz elektro plavža, Grubor Slobodan, PK elektrovarilec iz jeklarne II, Kriezi Jakup, NK delavec iz GKSG, Gromilovič Alojzije, NK delavec iz valjarne I, Šket Ivan, NK delavec iz jeklarne I, Hodžič Hasret, NK delavec iiz valjarne II, Tacer Mirko, delovodja iz elektroobrata, Hodžič Smajil, NK delavec iz valjarne I, Šučur Tomislav, NK delavec iz elektro-plavža, Mraz Ivan, PK žerjavovodja iz obdelovalnice litine, Mi-lekič Vinka, NK delavka iz komunale, Hashani Jasmin, KV strojni ključavničar iz obdelovalnice valjev, Bele Rudi, NK delavec iz livarne II, Razgoršek Jožef, KV avtomehanik iz mehanične delavnice.
> ODŠLT PO LASTNI
ap« želji mm
Po lastni želji je odšel Smaji-lovič Mehmed, NK delavec iz jeklarne I.
Sporazumno s podjetjem sta odšla:
Tacer Marjan, PK čistilec litine iz. livarne I in Markovič Mara;; NK delavka iz komunale^
Zaradi odpovedi delavca so odšli:
Stopinšek Alojz, KV strugar iz obdelovalnice litine, Primc'Alojz,
dipl. ekonomist iz komerciale, Štraus Jože, KV ključavničar iz mehanične delavnice.
NARAŠČAJ
V DRUŽINI SO DOBILI
Naraščaj v družini so dobili: Jošt Avgust iz jeklarne II, Tepeš Jože iz valjarne II, Žlender Jože iz valjarne I, Krampršek Stanko iz elektro plavža, Vrešak Anton iz mehanične, Leskovšek Branko iz jeklarne II, Lorger Karl iz livarne I, Bauer Jože iz obdelovalnice litine. Naše iskrene čestitke!
NANOVO ŽIVLJENJSKO POT v SO STOPILI
Još Vinko iz valjarne II, Antlej Silvo iz obrata transport, Ojsteršek Janez iz mehanične delavnice, Žlof Branka iz finančnega sektorja, Žlaus Jože iz komerciale, Štancer Minka iz energetskega obrata, Jazbec Ivan iz livarne I, Matko Jože iz valjarne I, Mlakar Franc iz merilne službe, Goričanec Štefan, MO orodjarna. Želimo jim obilo družinske .sreče!
DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI:
1.	DOBERŠEK Franc, energetski obrat, dne 30. 6. 1977 odklonil delo ¡¡¡- Javni opomin
2.	PLANKO Konrad in VODEB Vinko, valjarna I, dne 17. 8. 1977 fizični spopad — javni opomin
3.	VOVK Janez, jeklarna I, dne
16.	in 18. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela — Javni opomin
V slovo Mitju Gorjupu, prezgodaj preminulemu glavnemu uredniku »Dela« je govoril tovariš Franc Šetinc:
... Na koncu si izrazil prepričanje, da je večina mladih sprejela revolucijo za svojo ter da ji je pripravljena dajati ves svoj žar, polet, talent in znanje! Tem tvojim mislim moramo Samo pritrditi. Res jé revolucija delo vseh generacij ih samo takšna — iz enega kosa — je lahko Večno mlada,: trdna, uspešna in nepremagljiva. Samo takšna revolucija no,si s seboj prihodnost. Zato ne smemo nikoli dovoliti, da bi jo delili po generacijah, kajti vsi rodovi ,od starih predvojnih revolucionarjev' in partizanov do sedanjega mladega rodu,- so in morajo biti en sam mogočen nepretrgan revolucionarni tok. Že zdavnaj smo se namreč odločili, da si postavimo zgradbo, dovolj svetlo in visoko, ■ da se bomo lahko v njej vzravnáli kot gospodarji in ne kot .podaniki. Pri tej veličastni graditvi je dovolj in preveč dela za več rodov, kajti pozidati jo je treba od temeljev do strehe. In celo če bi de-
4.	BEŠIČ Esad, jeklarna I, dne
11.	in 12. 8. 1977 neopravičeno izostal iz dela -4' Javni opomin
5.	SODIN Ludvik, valjarna II, dne 22. 3. 1977 malomaren pri delu — Javni opomin
6.	BRAČUN Edvard, veljarna II, 19. 5. il977 malomaren pri delu — Javni opomin
7.	TEPIC Momčilo, valjarna II, dne 24. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
8.	ZEMLJAK Ivan, livarna I, dne'25. in 26. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela — Javni opomin
9.	MARKOVIČ Stjepan, livarna
I,	dne 26. 8. 1977 protipravno odtujil material — Javni opomin
10.	KOŠAK Milan, livarna II, dne 25. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela|§feJavni opomin
11.	TADŽIČ Asim, livarna II, dne 5. 7. 1977 neopravičeno izostal -z dela — Javni opomin
12.	VODUŠEK Drago, livarna
II,	dne 2. in 26, 9. 1977 neopravičeno izostal z dela |H- javni opomin
13.	FIDLER Marjan, mehanična delavnica, dne 13. 8. 1977 protipravno prisvojil tigel (pekač) — Javni opomin
14.	VIDEC Jože, elektroplavž, dne 7. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela Javni opomin
15.	GRAČNER Peter in VRES Alojz, jeklarna II, dne 5. 9. 1977 zapustila delovno mesto brez dovoljenja — Javni opomin
. 16. PEER Jože, valjarna II, dne
17.	9. 1977 neopravičeno izostal z dela — Javni opomin
17.	PEČNIK Bartol, jeklovlek, dne 20. in 21. 9. 1977 neopravičeno izostal z dela -¡¡¡Javni opomin
18.	PRIVŠEK Mirko, jeklarna I, dne 17. 9.1977 užival alkohol med delovnim časom — Javni opomin
19.	ŠKRABU Franc, valjarna I, dne 5. 8. 1977 zapustil delovno mesto brez dovoljenja — Javni opomin
Pravna služba:
lili, kdo je postavil temelje in kdo zidove, ostane še vedno dolžnost vseh rodov, sedanjih in tistih, ki šele prihajajo, da stalno urejajo temelje in lepšajo , to agradbo v skladu z novimi spoznanji ter da so jo pripravljeni tudi braniti.
Delo, 3. nov. 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA JEREBA delavca iz valjarne II
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence. Posebna hvala sodelavcem iz valjarne II, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi na pihala in sindikalni organizaciji Železarne Štore. Želujoča žena s sinovoma in ostalo sorodstvo
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enki at mesečno r- Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Vzor nemirnega iskalca
PRAVILNIK O DELOVNEM REDU
PRILOGA ŠTORSKEGA ŽELEZARJA

ENOTNO IZVAJANJE PRAVILNIKA O DELOVNEM REDU V ŽELEZARNI ŠTORE
DS DO Železarne Štore je na svojem 8. zasedanju, dne 24. 9. 1977 verificirala spre-jem Pravilnika o delovnem redu Železarne Štore. Pravilnik je v celoti objavljen v prilogi »Železarja« vendar smatramo, da je potrebno zaTadi enotnega izvajanja določil Pravilnika dati še naslednja pojasnila.
V	glavnih vratarnicah to je vratarnica Štore I., Vratarnica »Godec« in vratarnica pri »TT«, je uvedena knjiga za evidentiranje nadurnega dela, kamor morajo vratarji vpisati vse delavce, ki opravljajo nadurno delo tako v popoldanskem času, v vseh izmenah, prostih sobotah ali nedeljah, skladno z določilom 14. člena Pravilnika.
Delavci, ki zapustijo podjetje z dovolilnico za izhod, morajo imeti pravilno izpolnjen obrazec dovolilnice in podpisan od dveh predpostavljenih kot to določa 30. člen. Iz opisa vzroka zapustitve mora biti razvidno, ali gre za privatno ali službeno odsotnost. Stalne propustnice veljajo samo za zavarovano območje na relaciji Štore I. in Štore II., v kolikor bodo le-te koriščene za druge namene bo to pomenilo kršitev delovne dolžnosti in se v tem smislu uvede disciplinski postopek, dovolilnica pa odvzame.
V	glasnih vratarnicah je uvedena knjiga evidence odsotnosti z dovolilnico. Vodja splošnega oddelka je dolžan da mesečno evi-
denco odsotnih posreduje obračunski službi, zaradi kontrole obračuna OD z urami odsotnosti po propustnicah.
Kljub dosedaj veljavnim predpisom o delovnem redu še vedno beležimo precejšno število delavcev, ki zamujajo prihod na delo, ali pa predčasno odhajajo z dela, ne da bi zato imeli predpisano dovolilnico. Iz dosedanje prakse sledi, da posamezni vodstve-in kadri različno obravnavajo ta negativen pojav. Opozarjamo, da je v bodoče dosledno, enotno postopati v smislu Pravilnika o delovnem redu.
Ker posamezniki niso upoštevali dosedanjih navodil o parkiranju osebnih vozil, smo bili primorani na določenih mestih namestiti prometne znake o prepovedi parkiranja. So primeri, da posamezniki kljub označbi ne upoštevajo navodil in predpisov in bomo morali uporabiti ostrejša merila, zaradi zagotovitve reda in varnosti.
Posebej opozarjamo na določila 64. člena Pravilnika o delovnem redu, povezano z določilom 33. člena Pravilnika o odgovornosti, da vsak primer opustitve, ali zamolčanja znanega dejanja kršitve delovne obveznosti uvede disciplinski postopek proti kršitelju.
Tudi ta kot ostala določila bomo morali dosledno spoštovati v interesu večjega delovnega reda v Železarni.
Direktor
Dušan Burnik, dipl. inž.

Na osnovi določil 71. in 73. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Železaro Štore in v skladu z določili 144. do 146. člena Statutov TOZD 114. panoge, Livarn, Energetike, ViT ter GKSG, oz. 151. do 152. Statuta TOZD MO in
140.—142. člena Statuta DPG, določili samoupravnih sporazumov o MRZD v poglavju V.
VI.	in IX. so delavski sveti TOZD in DS OSS v času od 23. 5. do 5. 8. 1977, po predhodni razpravi in večinski odločitvi delavcev v samoupravnih delovnih skupinah, sprejeli
PRAVILNIK
O DELOVNEM REDU V ŽELEZARNI ŠTORE
I. SPLOŠNE IN UVODNE ODLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se enotno določi način vstopa in izstopa delavcev iz območja delovne organizacije Železarna Štore (v nadalj-nem besedilu DO) z namenom, da se s tem enotno določi delovni red, krepi delovno disciplino, optimalno koristi delovni čas ter na ta način tudi dosegajo večji delovni in ekonomski uspehi, nudi osnova za izvajanje družbene samozaščite in varnosti delavcev, osebne ter družbene lastnine.
2.	člen
S tem pravilnikom se v DO Železarni Štore določa delovni red ter gibanje delavcev med delovnim časom in zunanjih oseb, predvsem pa:
—	prihod in izhod delavcev v in iz območja DO;
—	vstop in izstop zunanjih oseb v in iz območja DO;
—	vstop, izstop in gibanje inozemskih oseb;
—	gibanje delavcev med delom in zunanjih oseb ki opravljajo delo na območju DO;
—	vnašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov v in iz delovne organizacije;
—	vhod in izhod motornih vozil ter parkiranje; :
—	pravice in dolžnosti delavcev službe zavarovanja pri izvajanju določil tega pravilnika ;
—	pravice in dolžnosti službe notranje kontrole pri izvajanju določil pravilnika in načrta zavarovanja.
3.	člen
. /»Delavec« v smislu določil tega pravilnika pomeni osebe, ki v temeljnih organizacijah združenega dela ali'delovni; skupnosti skupnih služb združijo delo za nedoločen ali določen čaš, učence v gospodarstvu ter dijake in študente na praksi v delovni organizaciji.
4.	člen
Vsak delavec mora imeti pri sebi ob prihodu na delo in med delom ter ob odhodu z dela izkaznico o zaposlitvi. Na zahtevo vratarja ali druge pooblaščene osebe službe zavarovanja jo je dolžan pokazati kot dokaz lastnosti delavca v smislu določil 3. člena tega pravilnika.
Dijaki in študenti na praksi morajo imeti pri sebi začasno izkaznico o kraju in času opravljanja prakse.
5.	člen
Inšpektorji, ki se izkažejo z ustrezno, inšpektorsko izkaznico, imajo prost vstop na območje DO brez dovolilnice in ob kateremkoli času. Ob prihodu inšpektorja vratar ne napiše dovolilnice za vstop v železarno, ampak obisk inšpektorja samo vpiše v knjigo obiskov ter javi njegov obisk osebi, ki jo je inšpektor zahteval, oziroma osebi po naslednjem razporedu:
—	inšpektor dela ^ vodstvu službe varstva pri delu;
—	elektroenergetski inšpektor —; glavnemu elektroenergetiku;
—	urbanistični inšpektor — vodstvu sektorja za novogradnje;
—- gradbeni inšpektor — vodstvu sektorja za novogradnje;
—	vodno gospodarstveni inšpektor ■—• vodstvu TOZD energetika ali vodstvu sektorja za novogradnje;
—	inšpektor parnih kotlov§|)|| vodstvu TOZD energetika;
—	prometni inšpektor — vodstvu obrata transport v TOZD ViT;
—	požarni inšpektor — vodji gasilske službe' ali vodstvu službe varstva pri delu;
—	sanitarni inšpektor — vodstvu TOZD družbene prehrane in gostinstva, po potrebi tudi službi varstva pri delu;
5
■— tržni inšpektor — vodstvu komercialnega sektorja.
Inšpektorji imajo pravico nemoteno pregledati delovišča, prostore, naprave, delovna mesta in listine, zbirati obvestila, zasliševati ljudi ter odnesti s seboj vzorec blaga, materiala, ki je potrebno v inšpekcijskem postopku.
6.	člen
S posameznimi izrazi so v tem pravilniku opredeljeni naslednji pojmi:
—- »varovano območje« je ograjeno ali začasno označeno ožje območje industrijske cone delovne organizacije »Železarna Store« z določenimi za vstop in izhod urejenimi mesti^S vratarnicami;
■—■ »zunanje osebe« so stranke, gosti, udeleženci ekskurzije, privatne osebe, in delavci drugih OZD, ki začasno opravljajo delo v Železarni Store;
BBS »inozemske osebe« so osebe iz drugih držav in diplomatski predstavniki, ki obišče-je DO;
—	»stranke« so zunanje osebe, ki prihajajo v delovno organizacijo po službenih opravkih;
—	»gosti« so zunanje osebe, ki obiščejo delovno organizacijo in katerih sprejem se opravi po protokolu;
■ —• »ekskurzije« so skupine zunanjih oseb, ki obiščejo delovno organizacijo zaradi ogleda tovarne;
—	»privatne osebe« so zunanje osebe, ki prihajajo V delovno organizacijo zaradi privatnih opravkov, obiskov delavcev, ki so na delu in podobno;
—	»zamudniki« so delavci, ki prihajajo na delo v svoji izmeni pozneje, kot je dolo'-čeno s tem pravilnikom.
■H »delavci zunanjih enot« so delavci, ki delajo zunaj varovanega območja delovne organizacije (delavci konsignacija traktorjev in TOZD DPG in pod.).
II. PRIHOD IN ODHOD DELAVCEV
7.	člen
Praviloma je delavcem dovoljen vhod v delovno organizacijo samo za delo na odre-deni redni izmeni.
Vhod na varovano območje in izhod iz tega sta delavcem dovoljena samo na določenih mestih, t. j. vratarnicah.
8.	člen
Na delo, na razporejeno izmeno, lahko delavci prihajajo v varovano območje delovne organizacije največ pol ure pred začet-
6
kom dela izmene, razen v kolikor značaj dela zahteva drugačno razporeditev delovnega časa in nevsklajenost prometnih zvez. Delavcem je dovoljen vhod v delovno organizacijo do časa pred začetkom dela izmene. Delavci, ki pridejo na delo pozneje, se obravnavajo kot zamudniki.
9.	člen
Zamuda na delo- ni dovoljena in je po določilih Samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerijih delavcev TOZD in OSS označena kot kršitev delovnih obveznosti, razen v primerih, ko je zamuda posledica višje sile oz. drugih utemeljenih in dokazanih objektivnih vzrokov, katerih delavec kljub prizadevanju ni mogei pravočasno odpraviti. Če je delavec zamudil na delo, se mora, predno prične z delom na svojem delovnem mestu, javiti'neposrednemu vodji, leta pa je dolžan vpisati točen čas, ko je delavec pričel z delom.
10.	člen
Če prihaja delavec na delo z javnimi prevoznimi sredstvi prevoznikov, s katerimi ima delovna organizacija posebno pogodbo o prevozu, ali z vlakom, pa imajo prevozna sredstva zamudo, se šteje, da je zamuda delavca nastala zaradi višje sile. Za čas zamude se obračuna delavcu nadomestilo osebnega dohodka in se zamuda ne obravnava kot kršitev delovne obveznosti,
,11. člen
Pravočasen prihod na delo in odhod delavcev z dela v enotah in službah delovne organizacije izven varovanega območja nadzorujejo in evidentirajo neposredni; vodje teh enot, ki so tudi odgovorni za ustrezno izvajanje tega pravilnika v teh enotah in službah.
12.	člen
Izhod delavcev iz delovne organizacije v rednem delovnem času praviloma ni dovoljen. Ob koncu dela na svoji izmeni smejo delavci zapustiti ‘ delovno organizacijo šele po uri, določeni za konec delovnega časa, vendar pa jo morajo zapustiti najpozneje pol ure po preteku delovnega časa, razen v izjemnih primerih, kot ¿tehnološki proces ali drugi izjemni pogoji zahtevajo drugače. V tem primeru se mora delavec javiti pri vratarju, da le-ta vnese v predpisano evidenčno knjigo podatke o delavcu, čas in razlog kasnejšega odhoda.
, .13. člen
Izven rednega-delovnega časa imajo prost vhod v varovano območje, oziroma v delovno organizacijo:
—	osebe, ki imajo stalno propustnico;
—-j delavec, ki je določen za dežurnega v delovni organizaciji ali v pripravljenosti na domu ter je pozvan v DO;
—	delavci in osebe, ki opravljajo pogodbena dela in imajo posebno dovoljenje;
delavci, ki se udeležujejo sej samoupravnih organov, strokovnih posvetov in sestankov družbeno-političriih organizacij;
—	delavci II. in III. izmene, ki imajo osebne opravke v skupnih službah in jih lahko uredijo le v dopoldanski izmeni.
Vse ostale delavce, ki želijo vstopiti v varovano območjh' izvejSs svojega rednega delovnega časa, obravnava služba zavarovanja kot zunanje osebe.
14.	člen
Delavci, ki opravljajo 'delo po svojem rednem delovnem času, se morajo ob prihodu javiti pri vratarju, ki evidentira njihov prihod in odhod. •
15.	člen
Delavcem in zunanjim osebam, ki opravljajo v delovni organizaciji pogodbena dela, je dovoljen prihod in izhod iz varovanega področja na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o delu in pismene dovolilnice.
Delavcem, ki so udeleženci sej in sestankov, je dovoljen prihod v varovano območje, ko ob vhodu in izhodu predložijo vabilo na sejo ali sestanek.
ill. VSTOP 'ZUNANJIH OSEB
16.	člen
Zunanjim osebam je dovoljen vstop v območje delovne organizacije samo skozi glavne vhode v Štorah ;I infi|#|Na vseh dragih vhodih so delavci službe zavarovanja dolžni napotiti obiskovalce ma glavne vhode.
Zunanje osebe mora ob prihodu'’; vratar obvezno ustaviti in jih glede na 'vzrok prihoda opredeliti kot stranke, goste, ekskurzije ali privatne osebe.
17.	člen
Službeni obiski pri proizvodnih TOZD se lahko dovolijo; in opravijo le izjemoma, če je to nujno ter brez škode za delovno organizacijo. Za take službene obiske mora vratar dobiti predhodno dovoljenje vodje TOZD, oz. pooblaščene osebe, kamor je stranka namenjena.
Ne smatra se za obisk v smislu določila prvega odstavka tega člena, kadar stranka obišče oddelek priprave proizvodnje ’ ali vzdrževanje in druge službe v TOZD, ki so prostorno ločene ocl neposredne proizvodne dejavnosti.
18.	člen
Službeni obiski- v varovano območje delovne organizacije popoldne in ponoči se lahko opravijo samo na podlagi dovoljenja sekretarja DO ali po njem pooblaščene osebe, ki obisku zagotovi potrebno spremstvo.
19.	člen
Prepovedani so privatni obiski delavcem v delovni: prganizaciji;-; j;
.Izjemoma lahko neposredni vodja v opravičenih in nujnih primerih : dovoli privatni obisk, ki pa' se lahko opravi izključno le pri vratarju. Privatni; obisk sme trajati največ 10 minut. .
20.	člen
Pri sprejemu gostov se ravnajo delavci službe zavarovanja po navodilih, ki jih v skladu s protokolom daje poslovodni organ delovne organizacije ali od njega pooblaščena oseba.
21.	- člen
Ekskurzije v delovno organizacijo so dovoljene samo po predhodnem dovoljenju sekretarja delovne organizacije ali po 'njem pooblaščeni osebi, na podlagi pismene vloge, prejete najmanj pet dni pred obiskom.
22.	člen
’ Posamični obiski zaradi ogleda delovne organizacije so praviloma prepovedani, razen obiska gostov ali izjemoma z dovoljenjem direktorja delovne organizacije ali od njega pooblaščene osebe.
IV.	GIBANJE DELAVCEV MED DELOM
23.	člen
Delavec mora bili na svojem delovnem mestu ob uri, določeni za začetek njegovega dela ali izmene, da bi lahko pričel z delom brez, zamude.
Primopredaja, dolžnosti in dela delavcev v izmenah je dovoljena samo ob uri prenehanja dela ene izmene, oziroma ob uri pričetka dela naslednje izmene.
Delavec 'ne sme brez dovoljenja' neposrednega vodje prenehati z delom na delpv-nem mestu, dokler ne pride delavec naslednje izmene.
Kontrolo točnega začetka dela opravljajo neposredni vodje dela-.
24.	člen
Med delovnim časom se delavec ne sme odstraniti z delovnega mesta brez vednosti in dovoljenja neposrednega'vodje, razen v
7
času polurnega odmora med delovnim časom.
Zapustitev delovnega mesta med delovnim časom je dovoljeno samo zaradi opravljanja delovnih nalog ali službenih opravkov.
Kot službeni opravki se štejejo tisti opravki, katerih izvršitev je v interesu delovne organizacije ali TOZD, kot tudi odsotnosti, ko delavci po vabilu organa družbe-no-politične skupnosti, družbeno-političnih organizacij ali samoupravnih organov, katerih člani so, odhajajo na seje in sestanke, ki so med delovnim časom.
25.	člen
Delavci koristijo svoj polurni odmor med delovnim časom v skladu z razporedom za vsako delovno enoto posebej, vendar se v tem času ne smejo odstraniti iz varovanega območja delovne organizacije.
Z delom na delavnem mestu lahko prenehajo delavci šele ob začetku odmora, pričeti z delom pa morajo takoj po poteku časa, ki je določen za odmor.
26.	člen
Zapustitev delovnega mesta zaradi osebnih ali privatnih opravkov v varovanem območju izven časa, določenega za polurni odmor, praviloma ni dovoljen; izjemoma lahko v nujnih in neodložljivih primerih dovoli zapustiti delovno mesto neposredni vodja dela.
27.	člen
Vsaka zapustitev delovnega mesta ali dela izven časa določenega za polurni odmor brez dovoljenja neposrednega vodje, se šteje kot kršitev delovnih obveznosti, čas, ko delavec ni delal, se obravnava kot odsotnost z dela in se ne upošteva pri obračunu osebnih dohodkov. Evidenco o tem vodi vodja dela.
28.	člen
Med delovnim časom lahko delavec zapusti območje delovne organizacije le v primerih, ko mora opraviti službene opravke.
V izjemno opravičenih primerih, delavec lahko zapusti območje delovne organizacije zaradi nujnih in neodložljivih opravkov, nastopa dopusta, bolezni, šolanja in podobnih razlogov. V teh primerih je izhod dovoljen le z dovolilnico.
29.	člen
Delovno organizacijo lahko zapustijo med delovnim časom samo delavci, ki predložijo:
—• dovolilnico za izhod; veljavni potni nalog;
8
—	veljavni delovni nalog za delo izven sedeža delovne organizacije.
Delavci so dolžni predložiti, oz. pokazati vratarju dokument, s katerim jim je dovoljen izhod iz delovne organizacije.
30.	člen
Dovolilnice za izhod izdajo kakor sledi:
—	za delavce: obratovodja in delovodja, v službah vodja oddelka in sektorja;
—	za delovodjo: obratovodja in vodja TOZD, za vodjo oddelka v sektorju pa vodja sektorja;
—	za obratovodjo: vodja TOZD;
—	za vodjo TOZD in vodjo sektorja: direktor delovne organizacije.
V nobenem primeru ne more oseba podpisati dovolilnico zase, taka dovolilnica je neveljavna. Na dovolilnici morajo biti izpolnjene vse rubrike.
31.	člen
Dovolilnico za izhod iz delovne organizacije je potrebno izpolniti v dveh izvodih tako, da eden izvod ostane v bloku dovolilnice, en izvod pa se izroči delavcu. Na dovolilnici mora biti označen točen čas, ko je delavec prenehal z delom na delovnem mestu.
Ob izhodu iz delovne organizacije mora delavec vratarju izročiti dovolilnico za izhod. Če se delavec vrne še istega dne, mu vratar vrne dovolilnico z navedbo časa vrnitve. Delavec se mora ob vrnitvi na delovno mesto, predno prične z delom, javiti neposrednemu vodji in mu izročiti dovolilnico, le-ta jo izroči tistemu, ki jo je izdal. Neposredni vodja vpiše točen čaš, ko je delavec zopet pričel z delom.
Vse ostale dovolilnice delavcev, ki se niso istega dne vrnili na delo, izroči služba zavarovanja vodstvu ustreznega TOZD oz. vodji sektorja ali direktorju DO.
32.	člen
Čas, ko je delavec odsoten zaradi privatnih opravkov, se ne vpisuje v delovni izkaz in za ta čas se ne obračuna nadomestilo osebnega dohodka, razen v primeru odsotnosti, ko je delavec v skladu s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim aktom upravičen do nadomestila.
33.	člen
Prenehanje z delom pred potekom določenega delovnega časa ni dovoljeno. Delavec lahko zapusti delovno mesto šele po končanem delovnem času in opravljeni primopredaji dolžnosti, če le-to zahteva značaj delovnega mesta.
Prenehanje z delom pred potekom delovnega časa je po določilih samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih kršitev delovne obveznosti in se ta čas pri obračunu osebnega dohodka šteje kot čas, ko delavec ni delal.
34.	člen
Ce se pred ali med delovnim časom ugotovi? da je delavec pod vplivom alkohola, prizadeti pa to zanika, se o tem obvesti delavce službe zavarovanja, sekretarja DO ali tehničnega dežurnega, ki uvede postopek za ugotavljanje vinjenosti po predpisih, ki so veljavni v cestnem prometu.
Če delavec odkloni postopek, se šteje, da je pod vplivom alkohola.
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu se vsak primer vinjenosti pred delom in med delom šteje kot hujša kršitev delovnih dolžnosti. Čas, ko zaradi tega delavec ni delal, se ne upošteva pri obračunu osebnega dohodka.
i
35.	člen
Delavci na delovnih mestih s sedežem izven območja DO imajo med delovnim časom prost vstop v varovano območje in izhod pri vratarnici, kadar izjavijo, da vstopajo ali odhajajo zaradi službenih opravkov. Resničnost takih izjav občasno preverja služba zavarovanja z neposredno kontrolo.
Za izvajanje določil tega pravilnika so neposredno odgovorni vodje TOZD, oz. službe z delovnimi mesti izven varovanega območja.
Delavci drugih skupnih služb vstopajo in izstopajo na enak način, kadar imajo službene opravke v teh službah. V.
V.	GIBANJE ZUNANJIH OSEB
36.	člen
Ko pove stranka, ki je vabljena ali na svojo pobudo obišče delovno , organizacijo, zaradi kakšnih službenih opravkov je prišla, zahteva vratar od stranke osebno izkaznico ter ji na podlagi te izda dovolilnico za odhod do sekretariata v upravni stavbi ali do delavca, h kateremu je stranka namenjena.
Enako postopa vratar ob odobritvi službenega obiska TOZD, vendar, dovoli stranki vstop šele, ko upravičeni delavec TOZD zagotovi spremljevalca, ki je dolžan stranko po najkrajši poti peljati do delavca v TOZD, pri katerim ima stranka službeni opravek, po končanem obisku pa spremiti stranko do glavnega vhoda. Spremstvo ni nujno potrebno, kadar je stranka poznana in cesto obišče DO po službenih opravkih.
37.	člen
Oseba, ki je pooblaščena za odobritev ekskurzij ali posamičnih obiskov, zaradi ogleda delovne organizacije, mora ob izdaji dovoljenja določiti delavca, ki bo skupino ali posameznika vodil od vhoda Jo izhoda iz delovne organizacije ter dajal vsa potreb-, na pojasnila in informacije.
O odobreni ekskurziji mora za odobritev pristojna oseba takoj obvestiti kadrovski sektor, ki izvede postopek organiziranja in vodenja ekskurzije po določilih pravilnika o izobraževanju in usposabljanju delavcev v DO ŽŠ.
38.	člen
Vratarji in drugi delavci službe zavarovanja so dolžnii s posebno pozornostjo kontrolirati gibanje zunanjih pseb v delovni organizaciji, prav tako je to tudi dolžnost vseh delavcev, še posebno pa delavcev, ki spremljajo stranke, vodij TOZD in vodje delovne enote, če stranka obišče proizvodni TOZD.
39.	člen
Vratar v glavni vratarnici sprejme stranko in vpiše v knjigo obiskov ustrezne podatke, nato najavi stranko osebi, h kateri je stranka namenjena.
Ce obiska ta ali druga pooblaščena oseba ne more sprejeti, vratar stranki vljudno pojasni, da obiska ne more opraviti in navede razlog.
40.	člen
Ko zapusti zunanja oseba varovano območje delovne organizacije, mora vratarju oddati dovolilnico, podpisano od obiskane osebe.
VI.	GIBANJE INOZEMSKIH OSEB
41.	člen
Inozemske stranke, oz. osebe lahko vstopajo in se najavljajo za vstop v DO le pri vratarju v Štorah I. Ko se inozemska oseba najavi, jo vratar brez dovolilnice napoti v tajništvo direktorja DO, kjer izpolnijo vstopno dovolilnico z vsemi potrebnimi podatki in določijo osebo za spremstvo.
42.	člen
Inozemski stranki mora biti na območju DO vedno zagotovljen spremljevalec, ki skrbi za njegovo varnost. Inozemska oseba lahko izstopi iz DO pri katerem od vratarjih glavnih vhodov. Vratarju mora spremljevalec oddati dovolilnico, v katero vratar vpiše točen čas odhoda, dovolilnico pa pošlje vodji službe zavarovanja, ta pa tajništvu direktorja DO.
9
Vsebino dovolilnice za inozemske stranke in diplomatske predstavnike se določi s posebnim organizacijskim predpisom v skladu s katerim mora postopati oseba, ki izdaja dovolilnice.
VII.	VNAŠANJE IN ODNAŠANJE MATERIALA IN DRUGIH PREDMETOV
44.	člen
Za odnašanje in odpremo materiala, blaga, odpadkov in drugih predmetov iz delovne organizacije, mora vsakdo imeti posebno dovolilnico, odpremnico, fakturo ali reverz po enotnem obrazcu, ki ga izdela služba organizacije dela.
Dokument iz prejšnjega odstavka izdajajo delavti, pooblaščeni za izdajo blaga, materiala, odpadkov in drugih predmetov ter se ob izhodu iz delovne organizacije mora en izvod tega dokumenta oddati vratarju, ki tudi opravi pregled in kontrolo ter vodi predpisano evidenco. :
45.	člen
Brez ustreznega dovoljenja in dokumenta je prepovedano, ne glede na vrsto in količino, odnašanje materiala in drugih predmetov, ki so družbena 'lastnina v upravljanju delovne organizacije.
46.	člen
Za orodje in material, ki ga delavci nosijo iz delovne organizacije zaradi izpolnitve določene naloge, je potrebna posebna dovolilnica, sestavljena po enotnem obrazcu.
47.	člen
Vratarji oz. drugi delavci službe zavarovanja morajo odvzeti’vsak predmet, za katerega oseba, ki ga-nosi ali vozi iz DO, ne predloži ustreznega dovoljenja.
Vsakogar, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka, morajo vratarji evidentirati, zadržati in takoj obvestiti ■ službo zavarovanja ter vodjo TOZD ali njegovega pooblaščenca,, kjer delavec dela. V primeru, ko gre za poizkus odtujevanja družbene lastnine kakršnekoli vrednosti, je treba obvezno obvestiti tudi delavce javne varnosti Celje.
Podrobno se vnašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov ureja z načrtom zavarovanja in organizacijskim predpisom poslovodnega organa ali od njega pooblaščene osebe.
VIII.	PARKIRANJE, VHOD IN IZHOD MOTORNIH VOZIL
49. člen
Parkiranje osebnih avtomobilov, mopedov in koles je dovoljeno le na zato določenih mestih. Delavci, zaposleni v Štorah I, lahko parkirajo na zato urejenem parkirišču in ob stavbi kemičnega laboratorija! Kjer koli drugje na območju DO je parkiranje prepovedano.
Delavci, zaposleni v Štorah II, lahko parkirajo na urejenih parkirnih prostorih pri »Pocajtu« in Godčevem mostu. Parkirišča niso zavarovana ali pod stalnim nadzorstvom.
Izjemoma je parkiranje dovoljeno na zato določenem tovarniškem prostoru: direktorju, pomočniku direktorja, vodjem TOZD, sekretarjem in predsednikom svetov DPO DO ter predsedniku DS DO, vodjem sektorjev, vodji oddelka varstva pri delu, vodji operativnega oddelka SNG, tehničnemu dežurnemu podjetja, vodji oddelka za informativno in samoupravno dejavnost. V izjemnih primerih in za določen čas odloča o parkiranju znotraj delovne organizacije sekretar DO, v popoldanskem ali nočnem času,pa dežurni organ DO. Parkiranje v skladu z določilom tega odstavka mora biti ustrezno evidentirano pri vratarju.
. 50. člen
Tovorna motorna vozila, lahko pripeljejo in odpeljejo iz delovne organizacije zaradi nakladanja in razkladanja blaga, materiala in drugih predmetov pri vhodu, določenem za motorna vozila. Vratar mora vozila zaustaviti in po predložitvi ustreznega dokumenta napotiti voznika na ustrezni kraj.
Med vožnjo v območju delovne organiza-oije je voznik dolžan voziti s posebno pozornostjo in s hitrostjo, ki jo dovoljuje prometni znak, nikoli pa ne hitreje kot 10 km na uro.
Vratar mora vozila zaustaviti, pregledati ustrezno dokumentacijo, ki jo mora voznik izročiti; podatke voznika in vozila vpiše v ustrezno evidenco ter napoti voznika na kraj natovarjanja ali iztovarjanja.
51. člen
Ob odhodu iz varovanega območja mora vsak voznik ustaviti vozilo ter pokazati vratarju ustrezne dokumente o tovoru, katerega pelje. Vratar se s, pregledom dokumentov, vozila in tovora prepriča o pravilni deklaraciji, vrsti in količini tovora, vrne dokumente vozniku, obdrži en izvod ter dovoli izhod.
V varovano območje delovne organizacije je dovoljen vhod ih izhod na podlagi ustreznega potnega naloga vsem vozilom, ki so last delovne 'organizacije. Glede tovora na teh vozilih se ravna enako, kot je določeno v prejšnjih dveh členih.
Promet vozil delovne.‘ organizacij e znotraj varovanega območja ter parkiranje teh vozil še ureja z organizacijskim predpisom poslovodnega organa ali od njega pooblaščene osebe. Vsi vozniki službenih vozil DO morajo spoštovati pri vožnji na območju DO določila 2. odst. 51. člena tega pravilnika.
IX.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCEV \	SLUŽBE ZAVAROVANJA
53.	člen
Pravice in dolžnosti delavcev službe zavarovanja so določene s samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti, predvsem z načrtom zavarovanja.
S tem pravilnikom se še posebej opredeljujejo pravice in dolžnosti teh delavcev, ki izhajajo iz določil tega praVilnika.
54.	člen
Z ozirom na določila 52. člena so delavci TOZD in OSS dolžni upoštevati postopke delavcev službe zavarovanja in se ravnatti po njihovih'zahtevah, kadar so le-te v skladu s tem pravilnikom in drugimi samoupravnimi akti.
55.	člen
Vratarji?1'in- drugi delavci službe zavarovanja so dolžni kontrolirati gibanje delavcev in zunanjih oseb v delovni organizaciji, promet motornih; vozil in parkiranje.:
Lastnike motornih vozil, ki vozijo ali parkirajo vozila v .nasprotju z določili tega pravilnika in organizacijskega predpisa, pri-Ijavi služba zavarovanja kot kršitelje delovnih obveznostišp
56.	člen.
Delavci službe zavarovanja so dolžni preverjati vsak dokument za vhod in izhod de-, lavcev, motornih vozil in odnašanje materiala.
Pri izvajanju določil tega pravilnika ima-jo delavci službe zavarovanja vse pristojnosti in odgovornosti;) določene z načrtom zavarovanja, predvsem pa: '
legitimirati neznane osebe na varovanem območju delovne organizacije;
. pregledati vozila in kontrolirati tovor pri prihodu in izhodu iz delovne organizacije;
•— preprečiti-osebam, ki po tem pravilniku nimajo pravice vstopa, vstop v varovano območje;
Bt'opravljati kontrolni pregled delavcev ob odhoduriž delovne organizacije;
1—prijaviti vodji, službe zavarovanja in vodstvu TOZD vsakega delavca, ki- ravna v nasprotju z določili tega pravilnika; -
—	pristojne osebe, ki prejmejo tako. prijavo, so dolžne začeti postopek za izvedbo disciplinskega postopka v skladu z določiU pravilnika o odgovornosti.
57.	člen .
Službojoei vratarji morajo zamudnike vpisati v posebno evidenco o zamudnikih. Seznam zamudnikov se dnevno do 7. ure dostavlja vodji službe zavarovanja, ki obvesti posamezna;, vodstva TOZD oz. vodje sektorjev v OSS ali direktorja DO.
58.	člen
Vodja službe zavarovanja zagotovi, da se na vhodih (vratarnicah) vodi evidenca:
..A— strank, ki obiščejo delovno' organizacijo;
—	gostov;
HjB 'ekskurzij in 'posamičnih obiskov;
delavčev, ki delajo v podaljšanem delovnem času;
—	oseb, ki opravljajo pogodbeno delo;
—	delavcev, ki delajo po rednem delovnem času, pa niso upravičeni do OD za tako delo;
—	tovornih motornih vozil, ki prihajajo zaradi nakladanja ali razkladanja vključno z ustreznimi dokumenti;
, ;W evidenco oseb, ki skušajo brez Ustreznega dokumenta odnesti material ali druge predmete;
—	drugo evidenco, predpisano z načrtom zavarovanja’ ter pravilnikom in organizacijskim predpisom.
X.	POSEBNA DOLOČILA
59.	člen
V varovanem območju delovne organizacije je prepovedano fotografiranje, snemanje, risanje in podobna dejanja, objektov, strojev, naprav in drugih detaljov, razen za to pooblaščeni osebi. Izjemoma lahko direktor DO ali od njega pooblaščena oseba dovoli fotografiranje ali snemanje ter, risanje zunanjim osebam, upoštevajoč pri tem, da še š takim dejanjem ne prizadevajo interesi delovne organizacije -in če to ni v nasprot- n ju z aktom o družbeni samozaščiti.
XI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI SAMOUPRAVNE DELAVSKE .
KONTROLE (SDK)
60.	člen
Kontrolo izvajanja določil tega pravilnika in na njegovi podlagi izdanih organizacijskih predpisov opravljajo vsi delavci TOZD in OSS neposredno v samoupravnih delovnih, skupinah in preko delegatov v organih upravljanja, predvsem organih SDK in odbora za splošne zadeve in informacij e.
Organiziranost SDK, njene pravice, dolžnosti in pristojnosti so opredeljene z ustreznim splošnim aktom.
61.	člen
Delo SDK obsega tudi kontrolo vseh posrednih in neposrednih dejavnikov, ki vplivajo na delovni red, kontrolo vse predpisane dokumentacije, izvajanje določil tega pravilnika in organizacijskih predpisov v posameznih TOZD, enotah in službah, predvsem pa v službi zavarovanja.
XII.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
62.	člen
Določila 4. člena, 1. odstavka 6. člena, 49. in 57. člena tega pravilnika stopijo v veljavo takoj, ko bodo podani vsi tehnični pogoji za izvajanje (vratarnice, ograjeno celotno območje oz. označeno območje ' z ustreznimi znaki).
63.	člen
O sprejemu tega pravilnika odločajo delavci z večino glasov v SDS in o njem sklepajo vsi DS TOZD in DS OSS ter opravi verifikacije DS DO.
64.	člen
Za kršitev določil tega pravilnika je delavec odgovoren po določilih samoupravnega sporazuma o MRZD in Pravilnika o odgovornosti delavcev DO Železarne Štore, po katerem se vodi tudi postopek za ugotavljanje kršitve in izrekanje ukrepa,
65.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, z, upoštevanjem določila 62. člena, ko ga sprejmejo vsi DS TOZD in DS OSS, ga verificira DS DO, veljati pa začne osmi dan po tem, ko DS DO objavi verifikacijo.
66.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se opravijo po enakem postopku, kot je bil sprejet. Izvajanje določil tega pravilnika, nadzor, predloge za dopolnitve in spremembe opravljajo delavci v TOZD ih OSS preko svojih delegatov v odboru za splošne zadeve in informacije.
67.	člen
V dveh mesecih po opravi j eni verifikaciji na DS DO morajo biti izdani organizacijski predpisi, predvideni z določili tega pravilnika.
Z dnem veljavnosti tega pravilnika in izdajo organizacijskih predpisov prenehajo veljati dosedanji organizacijski predpisi, ki-so urejali vprašanja delovnega reda in gibanja delavcev ter zunanjih oseb.
68.	člen
Delavski svet delovne organizacije Železarne Štore je na svojem 8 zasedanju dne
24.	9. 1977. verificiral sprejem tega pravilnika.
Predsednik DS DO Franc Kavka