GDK: 619 Mehke informacije in njihov pomen . v gozdnogospodar~kem načrtovanju Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Mehke informacije in njihov po- men v gozdnogospodarskem načrtovanju. Go- zdarski vestnik, št. 2/199'1. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 19. V razpravi je obrazložen pojem tako imenova- nih »mehkih informacij«, njihovo pridobivanje in uporaba pri iskanju ustvarjalnih rešitev za zaple- tene in slabo definirane biološko-razvojne proble- me. Opozo~eno je na nevarnosti, do katerih lahko pride v gozdnogospodarskem načrtovanju ob ne dovolj premišljeni uporabi nekaterih sodobnih pri- pomočkov in tehnologij. 1. UVOD Synopsis Gašperšič, F.: The Significance of Soft Informa- tion in Forest Managing Planning. Gozdarski vestnik, No. 2/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. The article gives an explanation of the notion - the so called nsoft information•<, its acquiring and use in the quest for creative solutions for complecated and poorly defined biologic-develop- mental problems. It has been pointed out to the risks which may arise in forest managing planning when the use of some modern means and techno- logies is not wise enough. načrtovanje mora sloneti· n_a informacijsko skrbno pripravljenem procesu odločanja. Ko govorimo o preobrazbi in modemiza- Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov ciji gozdnog'Osp:odarskega načrtovanja, temu ne posvečamo dovolj pozornosti in imama v mislih zlasti dvoje: imamo zato pogosto opravka z ohlapno ·- vsebinsko razširitev gozdnogospodar- (neprecizno) izdelanimi gozdnogospodar- skega načrtovanja na vse funkcije gozdov; ski mi načrti. Sestavljalci takih načrtov se ne - razvijanje kognitivnih in kreativnih zavedajo temeljne zahteve, namreč, da funkcij gozdnogospodarskega načrtovanja. mpra biti načrt skrbno urejen in medsebojno Razmišljanja v tej razpravi so namenjena U$klajen sistem odločitev za reševanje naj- slednjemu. , različnejših gozdnogospodarskih proble- Profesor Mlinšek je na seminarju o ob- mov .. novi območnih gozdnogospodarskih na- Gozd je zelo zapleten in nedeterminiran črtov v Topolšici (1989} opozoril na nujnost sistem. Pogosto imamo opravka s slabo raziskovalnega (kognitivnega} pristopa h definiranimi problemi, ki praviloma zahte- gozdnogospodarskemu načrtovanju ter na vajo povsem originalne rešitve. V primeru pomen tako imenovanih )>mehkih informa-. biološko nestabilnih in bolnih gozdov, ki jih cij« pri iskanju rešitev za zapletene biolo- je vedno več, imamo redno opravka s slabo ško-razvojne probleme v gozdu. Opozorilo definiranimi problemi. Kdor gozda in proble- je vredno posebne pozornosti, saj teh kva- mov v njem ne dojame (občuti)J bo kljub litet pri gozdnogospodarskem načrtovanju vsem mogočim razpoložljivim informacijam nismo nikoli dovolj razumeli, hkrati pa se naredil slab načrt. Da bi dobili ideje za pri nas že kažejo znaki povsem drugačnih reševanje problemov je treba torej gozd in teženj. probleme v njem dobro dojeti in razumeti. Načrtovanje je odločanje, torej informacij- Pri inventivnem iskanju rešitev problemov ski proces. Sodobno gozdnogospodarsko se pojavi vprašanje relevantnih informacij. Ce bi bili vsi elementi in vplivi v zapleteni * Prof. dr. F. G., dipL inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 6'1 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. zgradbi gozdnih ekosistemov dostopni in merljivi ter to ne bi predstavljalo večji stro- šek, bi bilo najbolje, da bi vplive vseh G. V. 2191 93 pomembnih dejavnikov kvantificirali. Raz- polagali bi s »trdimi informacijami(< v numerični obliki. Ker to objektivno ni mogo- če, smo prisiljeni marsikaj čim bolj natančno ocenjevati. Zavedamo se namreč, da je bolje razpolagati s sicer nekoliko manj za- nesljivimi, vendar pa celovitejšimi informa- cijami. Vse tisto, česar se niti ocenjevati ne da, pa moramo na neki način vsaj dojeti (zaznati) in kolikor je le mogoče razumeti. V primeru zapletenih dinamičnih sistemov, kakršni so gozdni ekosistemi, je razmeroma veliko vplivov in povezav, ki so bistvene, hkrati pa je to skrito in nedostopne za merjenje in ocenjevanje. Možnosti za racio- nalno usmerjanje razvoja v zapletenih siste- mih so namreč večkrat skrite >>globoko v notranjosti sistema«, tj. pod pojavi in proce- si, ki se kažejo na površju. če tega nismo »ujeli« s svojim »notranjim pogledom«, tj. če tega nismo dojeli (zaznali) in kolikor toliko razumeli, nismo dojeli bistva nekega problema in bomo zato težko našli pravo rešitev zanj. S tem smo prišli do pojma tako imenovanih >>mehkih informacij«, ki so predmet te razprave. Med mehke informa- cije prištevamo: vtise, občutke, pridobljene izkušnje in strokovna mnenja (mišljenja). Teh informacij ne moremo prikazati v neki strogo formalizirani obliki, pa jim zato pra- vimo mehke informacije. Med mehke infor- macije spada do določene mere tudi vse naše znanje o gozdu, saj ni natančno sistematizirano in prirejeno za uporabo pri odločanju, ampak dopušča več možnosti. Smo torej v podobnem položaju kot zdrav- nik pri diagnosticiranju in terapiji, ki izbira rešitve na podlagi svojega širokega stro- kovnega znanja, izkušenj in intuicije. V gozdu vlada pestrost, zato je treba pri diagnosticiranju nujno upoštevati indivi- dualnost, kar stvari pri odločanju še do- datno zaplete. Pri gozdnogospodarskem načrtovanju močno podcenjujemo mehke informacije. še zdaleč ni res, da so relevantna informa- cije vselej le med trdimi informacijami. šte- vilni avtorji kritizirajo ozko naslonitev odlo- čanja v gozdnogospodarskem načrtovanju le na ozek krog numeričnih informacij o višini lesne zaloge, prirastka itd., saj s takim poenostavljanjem sploh ne vidimo pravih problemov. Mehke informacije imajo 94 G. V. 2191 pomembno vlogo zlasti pri spontanem (in- ventivnem) iskanju rešitev za zapletene biološko-razvojne probleme. 2. OPREDELITEV NEKATERIH MEHKIH INFORMACIJ Vtis To je sled, ki ga zapusti v našem spozna- nju zaznava določenega procesa ali pa problema v gozdu. Vtis je popolnoma nefor- malizirana informacija. Občutek Je že korak naprej in pomeni sposobnost zaznavati, raziskovati in razumeti karkoli na podlagi vtisov. čuti niso samo kanali občutkov, temveč so obenem sistemi odkri· vanja {Trstenjak, 1971 ). Občutek je nekaj ·izrazito notranjega, subjektivnega. V pri- meru zapletenih biološko-razvojnih proble· mov v gozdu moramo šteti pridobljene ob- čutke o teh problemih že kar med dobre informacije. Da bi si pridobili občutek o določenem problemu, se moramo vanj po- globiti. Za tistega, ki ima razvito sposobnost za sprejemanje informacij prek čutne za- znava, navadno pravimo: ta pa ima občutek za to in to, ta »ima nos« za prave rešitve, ta dela z občutkom, torej, ta zna. Kadar tako razmišljamo o občutku kot viru infor- macije, ga navadno visoko cenimo. Po- znano je, da se na področju umetniškega ustvarjanja občutek visoko ceni. Nekateri so mnenja, da oblikovanje gozdov (>)goz- dna arhitektura«) meji že na umetnost. Po tej logiki bi moral izostren občutek kot informacija igrati tu zelo pomembno vlogo. Lahko bi celo rekli, da bo tisti, ki nima občutka za delo z naravo gozda, kljub svojemu znanju delal slabo. Subtilnost pri kateremkoli delu pomeni tankočutnost, na- tančnost, izostrenost, ostroumnost. Občutki kot vir mehkih informacij se na- našajo na tiste pojave in procese, ki so skriti v notranjosti gozdnih ekosistemov, zato naravnost izzivajo in spodbujajo k nadaljnjemu vzponu spoznavna misli, tj. k iskanju potrditev za razne domneve, kar pripelje k novim izkušnjam in novim spo· znanjem. Izkušnja Izkušnja pomeni skupnost praktično pri- dobljenih znanj in sposobnosti. Je spozna- • nje nekega predmeta, pojava, procesa, slo- neče na neposrednem čutnem zaznavanju. Bistvo neke stvari. njene lastnosti in vede- nje v končnem smislu spoznamo le prek čutnih zaznav. Potemtakem ni znanja o nečem brez izkušnje. Izkušnje ne moreta nadomestiti niti razmišljanje ali pa učenje {iz knjig). Imeti izkušnje pomeni torej toliko, kot natančno poznati lastnosti kakih pred- metov, pojavov, procesov. Neizkušen je tisti, ki pozna svet okrog sebe po kakem izročilu in ne po svojem čutnem zaznava- nju. Po drugi strani je izkušnja tudi tisto, kar je pomembno za praktično delo in življenje. čutno zaznavanje nam daje vedno le posamezne primere, medtem ko se zna- nost ukva~a s splošnimi zakonitostmi (za- k9ni), ki veljajo v vsakem primeru. Z izku- ~,ryjo pridobljena dejstva je trebe torej »mi- selno predelati«, da bi se v svojem spo- znanju dvigniti na raven splošnih zakonitosti {novega spoznanja). V primerjavi z vtisom in občutki je izkušnja na spoznavni lestvici že precej visoko. Ce primerjamo izkušnjo in teorijo je raz- lika v tem, da izhaja izkušnja od neke posameznosti (individualnosti), medtem ko teorija iz splošnega (od neke zakonitosti). Ideal za vsako znanost dosežemo tedaj, ko ~e obe poti srečata ter se medsebojno potrdita in s tem obogatita. Večji del našega sedanjega znanja o gozdu je nastal z izku- šnjami. Ko prof. Kostler poudarja pomen razvitega občutka opazovanja in intuicije v gozdnogojitveni diagnostiki, omenja v zvezi s tem imena Pfeila, Gayerja, Morozova, Cajandera in Schodelina, ki so do večine svojih spoznanj prišli z opazovanjem, raz- mišljanjem in intuicijo (Kostler, 1948). Izkušnjo moramo razlikovati od rutine oziroma spretnosti, ki je rezultat privajenosti in izurjenosti. Strokovno mnenje Strokovno mnenje je prikaz lastnosti ne- kega predmeta, pojava, procesa, problema glede na lastno vedenje in poznavanje. Pri gozdnogospodarskem načrtovanju so po- membna mnenja kakih zunanjih izvedencev - dobrih poznavalcev problemov. Mnenja lahko predstavljajo poglede na kak problem iz specifičnih zornih kotov ali pa nas usme- rijo, da drugače gledamo na konkreten problem. Ta, tako zelo pomemben vir infor- macij pri oblikovanju kritičnega mišljenja, pri gozdnogospodarskem načrtovanju pre- malo uporabljamo. Izjema je potrditveni postopek. 3. SPLOŠNE ZAKONITOSTI SPOZNAVNEGA PROCESA Za pravilno razumevanje mehkih infor- macij in njihovo pridobivanje je treba po- znati splošne zakonitosti spoznavnega pro- cesa. Pri vzponu človekovega mišljenja na poti do novih spoznanj, vključno do največjih odkritij, so značilne tri stopnje {Kedrov, 1987, Mulej, 1975): - stopnja individualnega (posamezne- ga); - stopnja posebnega; - stopnja vsesplošnega. 1. Do vsakega spoznanja pridemo z iz- kušnjami (prakso) tj. z ugotovitvijo indivi- dualnih dejstev o nekih pojavih, ki še z ničemer niso med seboj povezana (stopnja individualnosti). Na tej stopnji je za ugotav- ljanje novih dejstev pomembna sposob- nost opazovanja. Gozd in gospodarjenje v njem je v bistvu eksperiment, odprta knjiga narave, kjer va- riira cela množica dejavnikov. Kdor nima pretanjenega občutka za opazovanje in za »dialog z gozdom<<, tj. sposobnosti sprot- nega učenja z ))miselnim odzivanjem na različne reakcije gozda«, ne bo ničesar odkril. Ne gre za to, da bi takoj uspeli pojasniti neko dejstvo {pojav), v vsakem primeru pa ga moramo opaziti, ujeti mo- ramo njegovo novost in jo primerjati z drugimi že znanimi dejstvi. Zivo opazovanje pojavov vpliva na človekova čutila in se pojavi kažejo v njegovih občutkih. Občutki odražajo seveda posameznost (individual- nost), tj. posamezne lastnosti in znake nekega pojava. Spoznavanje posamezno- sti je izredno pomembno, kajti, če teh ne poznamo, ne moremo spoznati stvari v celoti. G. V. 2191 95 2. V naslednji stopnji prehaja spoznava- nje k začetnemu sortiranju in grupiranju po določenih znakih (stopnja posebnega). Ti znaki se nanašajo na podobnost opazova- nih dejstev (pojavov), ali pa na medsebojno različnost. Na tej stopnji je poleg sposobno- sti opazovanja pomembna tudi sposobnost urejanja opazovanih dejstev. To zahteva razvito sposobnost induktivnega in for- malno-logičnega načina mišljenja. 3. Končno smo pred nalogo poiskati ne- kaj splošnega med vsemi skupinami opazo- vanih dejstev, tj. poiskati neko splošno zakonitost (novo spoznanje), ki povezuje vse skupine opazovanih dejstev (stopnja vsesplošnosti). Prvi dve stopnji pripravljata pogoje za prehod k spoznavanju in razumevanju stvari v celoti. Omejenost čutnega zaznava- nja v prvih dveh stopnjah je v tem, da odražata v glavnem samo tisto, kar se nam nudi neposredno, tj .. zunanjost v obliki raz- ličnih pojavov, ne· pa njihovega bistva, ki ostaja skrito nekje v notranjosti. Bistvo je torej tisto, kar je zakonito, torej tisto splo- šno, kar ni lastno samo enemu pojavu, ampak množici pojavov. Pojave in procese v gozdu je treba na tej stopnji ne le poznati, ampak tudi občutiti, rekli bi celo, da jih moramo videti s svojim »notranjim pogle- dom«. Spoznavanje se torej ne omeji na prvi dve stopnji živega opazovanja in ana- liziranja (sortiranja), ampak se od tod povz- pne na višjo stopnjo - na stopnjo abstrak- tnega razmišljanja. Abstraktna razmišljanje (teorija) zahteva oddaljitev od konkretne mnogoličnosti pojavov, lastnosti itd. Z abs- trakcija (z »notranjim pogledom«) spo- znamo te posameznosti (individualnosti) globlje, popolneje in natančneje v primerjavi s spoznanjem, ki ga odseva konkretno v svoji površinskosti, torej, v neporedni (kon- kretni, individualni) obliki. Z abstrakcija spo- znamo torej bistva (zakonitosti) stvari in procesov. Spoznavni proces se v svoji zaključni fazi ponovno vrača od abstraktnega h konkret- nemu, vendar že na višji ravni, ko je spo- znavanje konkretnih pojavov obogateno z razumevanjem njihovega bistva (zakonito- sti). Najvišja točka v spoznavnem procesu je potrditev v praksi. Praksa dokončno pre- verja pravilnost vseh naših sodb in teorij. 96 G. V. 2191 Opisan splošni spoznavni proces (Ke- drov 1987, Mulej, 1975) lahko sprejmemo kot teoretsko osnovo pri pridobivanju meh- kih informacij. Od individualne motivirano- sti, znanja in iznajdljivosti je odvisno, kako daleč se bomo dokopali v procesu spozna- vanja posameznih pojavov in problemov v gozdu. Najmanj, kar tu lahko dosežemo, je neki vtis, največ pa neko novo spoznanje (zako- nitost). Z informacijskega vidika so zelo pomembne izkušnje, ki so na tej spoznavni lestvici nekako v sredini med obema skraj- nostima. Gozdni ekosistemi in procesi, ki potekajo v njih, so zelo zapleteni. V njih je nedvomno veliko bistvenega, ki je hkrati tudi zelo skrito našemu spoznanju. S tem v zvezi se mi zdi zelo na mestu Mlinškova misel, ko pravi: >>česar ne morem razumeti, moram vsaj na neki način dojeti (zaznati) ; da bi to lahko dojel, pa moram biti razbremenjen«. Naš način iskanja rešitev in bistva zaplete- nim razvojnim problemom v gozdu bi bil necelovit, če bi zanemarili zbiranje mehkih informacij po opisanem splošnem spoznav- nem postopku vzporedno ob zbiranju dru- gih informacij. 4. INVENTIVNA POT ISKANJA REŠITEV PROBLEMOV IN KLJUČNA VLOGA MEHKIH INFORMACIJ Teorija pozna v glavnem tri poti pri odlo- čanju oziroma iskanju rešitev problemov: rutinsko, adaptivno in inventivno, oziroma hevristično. Značilno za prvi dve je, da so problem oziroma naloga odločanja, posto- pek odločanja in za to potrebne informacije v naprej poznani. V gozdnogospodarskem načrtovanju pa imamo, nasprotno, zelo pogosto opravka z zapletenimi in slabo definiranimi gozdno- razvojnimi problemi, ki predstavljajo tako imenovana »mehka področja odločanja>opisovanjem sestojev(<. Opisovanje sestojev predstavlja izredno vpliven, hkrati pa tudi slabo razumljen člen v procesu izdelave gozdnogospodarskih načrtov. Najprej smo opisovanje sestojev jemali kot povsem verbalno in površno opisovanje, ki v obliki sinteze informacij pozneje sploh ni prišlo v poštev. Zdaj ga marsikdo jemlje kot nezanimivo in formalno »odkljukovanje šifer« v opisnem obrazcu, prirejenem za računalniško obdelavo. Opisovanje sestojev moramo sprejeti kot gozdnogojitveno in problemsko diagno- sticiranje, kjer je nujno celostno dojema- nje gozda in problemov v njem. Največ .informacij o gozdu se zbere ravno po tej poti. Gre za najpomembnejšo nalogo, ki jo 98 G. V. 2/91 mora opraviti za obnovo gozdnogospodar- skega načrta odgovoren inženir v gozdu. Ali sploh lahko pomislimo npr. na situacijo, kjer bi se zdravnik - diagnostik zanesel le na izvide nekaterih preiskav, ne da bi pa- cienta sploh videl in se z njim pogovoril? Pri opisovanju sestojev so nujne nasled- nje sposobnosti: skrbno opazovanje, spo- sobnost povezovanja prostorsko ločenih vtisov v celoto ter spoznavno in ustvarjalno razmišljanje. Gozd in probleme v njem je treba doživeti, tega ni mogoče nadomestiti z nobenimi drugimi informacijami, ali pa z opazovanjem od daleč (iz posnetkov). Da bi pridobili te informacije, je torej nujno stopiti v gozd, temeljito pregle9ati sestoje, se poglobiti v življenje gozda; 'ob tem us- tvarjalno razmišljati in na ta način tudi najti pravi smisel svojega dela. Kdor ni opravil te šole v gozdu in se ni vživel v njegove življenjske procese, ne bo oqkril ničesar. Ta ima zelo malo možnosti, da izdela us- tvarjalen gozdnogospodarski načrt. V tej zvezi vidim poseben pomen nasled- nje Mlinškove misli, izrečene v enem njego- vih predavanj v italijanski akademiji gozdar- skih znanosti v Firencah: ))Gozdarstvo in gozdarska tehnika sta bila razvita v narav- nem ambientu, v gozdu in ne v pisarnah, kajti le gozdar, navezan na gozd in v neposrednem kontaktu z gozdom, lahko »prečita kognitivna sporočila« v njem in na tej podlagi ustvarjalno razvija svoje delo z naravo gozda. (( (Mlinšek, 1978) Opisovanje sestojev je izredna priložnost za pridobivanje mehkih informacij, zlasti pa izkušenj. Na tem mestu je treba spomniti na pristop in način razmišljanja, ki smo ga prikazali s splošnim spoznavnim procesom v 111. poglavju. Gozd in gospodarjenje v njem je neprekinjen in odprt eksperiment, v katerem bogato variirajo številni dejavniki (vplivne vrednosti različnih pojavov in pro- cesov). Pred očmi gozdarja- načrtovalca se vrstijo in ponavljajo najrazličnejša goz- dna rastišča in v okviru teh različne sestoj ne situacije ter posledice tako ali drugače opravljenih gozdnogojitvenih ukrepov. Vsak izveden ukrep v gozdu pomeni nov·a na- stalo (ne več isto) situacijo z mogoče po- vsem novimi ali vsaj specifičnimi posledi- cami (pojavi, procesi) v gozdu. Analiza takrh »vzročno-posledičnih situacij« je v bistvu dialog ))človek-gozd«, je pNi pogoj, če želimo vsaj nekoliko prodreti v ekosi- stemsko naravo gozda in njegovih biološko- razvojnih problemov. Pomembno je, da vse • vtise, občutke, izkušnje in nova spoznanja, do katerih smo se tako dokopali, beležimo v posebni beležki (Gašperšič, 1988). S poudarjenim pomenom vseh »mehkih infor- macij«, do katerih pridemo na prej opisan način, mora postati opisovanje sestojev eno osrednjih in zanimivih opravil odgovor- nega inženirja za obnovo gozdnogospodar- skega načrta. Tu mora priti do izraza celost- ni in raziskovalni pristop h gozdu in proble- mom v njem. Kdor nima vsaj nekaj teh sposobnosti, se bo pri tem delu dolgočasil, ker ~ozda in problemov v njem dovolj ne dojame. V takem primeru je zelo malo možnosti, da bi izdelali ustvarjalen gozdno- gospodarski načrt. V tem je pomemben vzrok, da obnove gozdnogospodarskega načrta ne smemo zaupati inženirju -začet­ niku. Ta se bo težko dokopal do tega vira informacij. Izredna priložnost za pridobivanje meh- kih informacij (zlasti izkušenj) je tudi nepo- sredno delo z gozdom, npr. gozdnogojit- veno načrtovanje, odkazovanje drevja za posek in skrbna spremljava gospodarjenja z gozdovi. Po tej poti pridobljene informa- cije (izkušnje in nova spoznanja) je treba skrbno sproti beležiti v gozdno kroniko (Gašperšič, 1988). Sedanje zgrešeno gledanje na »opisova- nje sestojev« je posledica že kar tradicio- nalne necelostne obravnave gozda, saj je bilo gozdnogospodarsko načrtovanje v pre- teklosti navezana skoraj izključno le na dendrometrijske informacije. S podobnimi problemi, ki so posledica monofunkcionalne orientacije v gozdnogospodarskem načrto­ vanju, se zdaj srečujejo tudi v drugih evrop- skih deželah. Drugo opozorilo O. Griessa se nanaša na vlogo računalnika in informacijskih siste- mov pri odločanju v gozdnogospodarskem načrtovanju. Nedvomno je, da je oboje. Izrednega pomena za kvalitetno odločanje in da vseh možnosti računalnika, tega iz- jemnega pripomočka, še dolgo ne bomo izkoristili. Povsem drugačna situacija pa po mojem nastopi tedaj, ko vlogo računalnika v tem procesu precenjuje mo in zanemarim o ustvarjalno vlogo človeka pri iskanju rešitev za zapletene probleme po hevristični poti. Zaupam v razvoj znanosti, pa kljub temu mislim, da so razmišljanja o uporabi umetne inteligence (ekspertnih informacijskih siste- mov) pri odločanju v gozdnogospodarskem načrtovanju zaenkrat še utvara, ki bi bila lahko škodljiva, ko bi se zanašali le nanjo in zanemarili druge možnosti. Na koncu bi lahko ugotovili, da smo se znašli v slepi ulici. Metode umetne inteligence oziroma ekspertnih informacijskih sistemov se ukvarjajo z načini, kako v računalniku izra- ziti »mehko znanje« in kako to znanje uporabiti pri reševanju kompleksnih proble- mov. Ekspertni sistemi se imenujejo zato, ker se ti informacijski sistemi dejansko obnašajo kot strokovnjak - ekspert na svo- jem področju uporabe (Bratko, 1982). Zgledovanje po področjih, kjer si že_ po- magajo z ekspertnimi informacijskimi si- stemi (npr. medicinska diagnostika), je lahko tvegano, če ne upošteva dovolj spe- cifičnosti gozdnih ekosistemov. Proučenost in še posebno predvidljivost obnašanja goz- dnih ekosistemov nasploh, nestabilnih pa še posebej, je veliko manjša. Razlog temu je bistveno manjša stopnja integriranosti v gozdnih ekosistemih in zato povečana stop- nja nedeterminiranosti. Pod stopnjo integri- ranosti je treba razumeti moč povezav po- sameznih delov sistema v celoto kakor tudi stopnjo odvisnosti eksistence sistema od teh povezav. V primeru človeka je oboje zelo visoko, v gozdnih ekosistemih pa ne- primerno manjše. Na višjih ravneh organziranosti je stopnja integriranosti vedno nižja. Jankovič pravi, da je slabljenje stopnje integriranosti pogoj, da se v višji sistem vključi večje število nižjih sistemov. Zato se z največjo stopnjo integriranosti odlikujeta osebek in vrsta. V ekosistemih je navzoča najmanjša stopnja integriranosti, tu je možna celo znatna stop- nja dezintegracije brez tragičnega izhoda za biocenozo (Jankovič, 1967). V primeru individua (npr. človeka) to ni mogoče. Uporaba ekspertnih sistemov v medicin- ski diagnostiki sloni torej na visoki stopnji integriranosti človeškega organizma in s tem na visokih korelacijskih odvisnostih med posameznimi organi in funkcijami v človeškem organizmu ter na visoki ravni G. V. 2191 99 medicinske znanosti, gre pač za človeka. Gozdni ekosistemi so zaradi nizke stopnje integriranosti in razmeroma pomanjkljivega znanja o funkcioniranju notranjih regulacij- skih mehanizmov pravo nasprotje. Kljub tako visoki stopnji integriranosti in simptomatološki proučenosti človeškega organizma, ki omogočata modeliranje pro- cesa iskanja rešitev (diagnoze in terapije), ostaja v medicinski diagnostiki in terapiji zdravnik s svojim širokim znanjem, izkuš- njami in intuicijo nepogrešljiv. Če upošte- vamo ta dejstva, potem je uporaba ekspert- nih informacijskih sistemov pri iskanju reši- tev za zapletene probleme v gozdnih eko- sistemih le teoretska možnost. Ni namen tega sestavka negiranje upo- rabe računalnikov, ampak le opozoriti na nevarnosti precenjevanja njegove sposob- nosti in zanemarjanja drugih racionalnih možnosti in metod pri iskanju rešitev za zapletene probleme v gozdu. Tu ne bo šlo brez izkušenj, intuicije in hevrističnega pri- stopa, seveda pa s tem v ničemer ne podcenjujemo vloge računalnika in trdih (formaliziranih) informacij. Z informacijskimi sistemi je tesno pove- zano vprašanje modeliranja pri iskanju reši- tev problemom. Poenostavljeno razumeva- nje modeliranja vsebuje veliko nevarnosti, ki lahko peljejo celo v zlorabo metod mode- liranja. Neujmin (1984) opozarja, da je ma- tematično modeliranje namesto dobro ra- zumljene in racionalno uporabljene znan- stvene metodologije marsikje postalo stvar mode. Namesto globokega vsebinskega poznavanja problema se zadovoljimo le z navideznim znanjem, ki daje na zunaj vtis visoke znanstvenosti, dejansko pa je zelo daleč od resnice (Neujmin, 1984). Podobne nevarnosti se pri nas že kažejo pri uporabi statističnih metod v obliki raznih statističnih paketov (programov) na računalnikih. Brez vsebinskega razumevanja problemov, s ka- terimi imamo opravka, in le s površnim poznavanjem metod, se pretirano navduše- nje za uporabo modernih metod in tehnolo- gij rado izrodi v škodljivo ))paradiranje« s temi modernimi pripomočki, za katerimi se lahko skriva nedopustno poenostavljanje, navidezna strokovnost in celo špekulacija, qelo, ki smo se ga lotili, pa izgubi pravi smisel. 1 00 G. V. 2191 Glede nepremišljenega prenašanja mo- dernih računalniških tehnologij moramo biti previdni še iz enega razloga. Za računalniki in različno programsko opremo stojijo da- nes močne firme s svojimi komercialnimi interesi. Na zahodu so zelo razširjeni za- sebni biroji, ki prodajajo svoje usluge. Pri nas se že kažejo težnje po nepremišljenem hlastanju za modernimi pripomočki in teh- nologijami in zanemarjanju nekaterih pre- verjenih ter nenadomestljivih metod in pri- stopov. Nevarnost vidim v tem, ker to lahko pripelje v nedopustno poenostavljanje pri usmerjanju razvoja gozdov ter v oddaljitev gozdarja od gozda in njegovih resničnih problemov, s čimer bi osiromašili vir infor- macij o gozdu, ki jih lahko pridobimo le v kontaktu z njimi. V Sloveniji so se že pojavili prigovori, češ da v dobi računalnikov še vedno vadimo evidenco o gospodarjenju z gozdovi v knji- gah. Da, tudi v knjigah, in to vsaj iz dveh razlogov: prvič, ker je tako vodena evi- denca potrebna in najbolj praktična za sprotno spremljanje gospodarjenja in letno planiranje, ter drugič, ker jo je v taki obliki mogoče najlaže in z najmanj tveganja tudi ohraniti za prihodnost. Na računalniških medijih je lahko hranjenje precej tvegano, tudi zaradi naše malomarnosti. Predstav- ljajmo si, da bi za gospodarsko enoto, za katero obstaja že 1 OO-letna evidenca, iz malomarnosti uničili evidenco za naslednje desetletje. Čim daljše je obdobje spremlja- nja gospodarjenja z gozdovi, tem odgovor- nejša je skrb za njegovo kakovost in konti- nuiteto. Pisana evidenca v solidno vezanih knjigah ima največ možnosti, da se ohrani. Rešitev, kakršno imamo zdaj v obliki listov v mapah, je slaba in nepremišljena. THE SIGNIFICANCE OF SOFT INFORMATION IN FOREST MANAGING PLANNING Summary Forest managing means to decide, i.e. to choose the right solutions for different problems. This is the information process. Careful decision making in forest managing planning has not been given enough attention to, the consequence of which is loose forest managing plans. The authors of such plans are not aware of the basic demand that the plans should represent a carefully orga- nized and coordinated system as rega~ds the solutions of various forest managing problems. Forest is a very complicated and not determi- nate system. The problems which arise are often poorly defined and demand original (inventive) solutins. When determing the situation of such • systems and their problems one cannot only make use of the so called "hard information", e.g. on the timber supply, the increment etc. There are relatively few factors in forest ecosystems whose influence could be established by means of measuring, counting, accurate evaluation the results of which can be presented in numerical form. Everything that cannot be measured, count- ed or reliably evaluated has to be at least some~ how perceived and understood as much as pos- sible. The category of the so called "soft informa- tion" includes impressions, feelings, acquired ex- perience and professional opinions. This informa- tion cannot be presented in a strictly formalized form so it is called soft information. ln the case of complicated dynamic systems such as forest ecosystems are, there are relatively many influences and correlations which are of essential importance yet at the same time they cannot be measured or evaluated. The possibili· ties for rational directing of the development are often hidden "deep inside the system core", Le. beneath the phenomena and processes which can be observed on the surtace. ln case this has not been percieved and understood, the essence of a problem has not been comprehended and it will be difficult to find a right solution for it. · ln the solving of complicated problems, the role of soft information is really great. The real under- standing and acquiring of soft information de- mands from a person to be acquainted with the laws of the general recognition thinking process. The forest and the managing with it must ·be accepted as an uninterrupted experiment. The acquiring of soft information presupposes a strong gift for perception and the ability "to lead a dialogue with the forest". This means the ability to learn on the spot by means of "mental respon- sing to different reactions of the forest". ln the searching for solutions for complicated problems the heuristic way must often be used, in which broad proffesional knowledge, expe- . ri ence and other sources of soft information as well as intuition have to be made use of. Soft information represents a supplement to other (hard) information yet it is not a substitute for it. The evaluation and soft information should not be considered as inferior because it explains the problems from entirely specific aspects and thus contributes to an integral attitude which is indispensable in the searching for creative solu- tions of problems. LITERATURA 1. Bihovskij, M. L: Diagnostičeskie i informa· cionie sistemi v medicine, Kibernetika i informaci- ja, Sbornik statej, Moskva 1967. 2. Bratko, l.: Inteligentni informacijski sistemi, ljubljana, 1982. 3. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (Strokovne podlage za izdelavo gozdnogospodar- skih načrtov), ljubljana, 1988. 4. Griess, O.: Des Forsteinrichtung, ein klas- ~isches geographisches lnformationssystem, Osterreichische Forstzeitung, 4/1990. 5. Hacker, R., Jochan, K.: KOnstliche lntelli- genz, Osterreichische Forslzeitung, 4/1990. 6. Hofle, H.: Grundgedanken zum Entwicklung vom lnformationssystem, Beiheft zu den Zeit- schriften des Schweizerischen Forstvereins, Zu- rich, 1979. 7. Jankovič, M.: O problemu integrisanosti bio- Joških sistema, Dialekti ka, 1967. 8. Kedrov, B. M.: O tvorčestve v nauke i tehnike, Molodaja gvardija, Moskva, 1987. 9. Kostler, J.: Ober die Harmonie des naturge- rechten Forstwesens, Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, 1/2, 1984. 10. ledley, R., lusted, l.: Medicinskaja diag· nostika i sovremenije metodi vibora rešenja, Ma- tematičeskie problemi v biologiji, Sbornik statej, Moskva, 1966. 11. Mlinšek, D.: Pensiero e metodologia co- noscitiva in selvicoltura, Accademia italiana di scienze forestali, Firenze, 1978. 12. Mulej, M.:Teorijasistemov, Maribor, 1975. 13. Mulej, M.: Ustvarjalno delo in dialektična teorija sistemov, Celje, 1979. 14. Moisejev, V. S.: Taksacija lesa, leningrad, 1970. 15. Napalkov, A. V.: Evrističeskoe programira- vanje i sledovanie mehanizmov pererabotki infor- maciJ, Kibernetika i informacija, Sbornik statej, Moskva 1967. 16. Neumin, J. G.: Modeli v nauke i tehnike (istorija, teorija, praktika), Akademija nauk SSSR, leningrad, Nauka, 1984. 17. Pečjak, V.: Misliti, delati, živeti ustvarjalno, ljubljana, 1987. 18. Schlechtner, K.: Forsteinrichtung und EDV: Neuentwicklung zum betriebswirtschaftlic- hen Planungsinstrument, Osterreichische Fors- tzeitung, 4/1990. 19. Trstenjak, A.: Oris sodobne psihologije - 1 Teoretična psihologija, Maribor, Založba Obzorja, 1971. G. V. 2.191 1 01