§II^(IJTTK_L V NAŠI DRŽAVl. Vedno več avtonomije. V naši državni politiki je končno začilo zmagovati načelo, ki ga je naša stranka od začetka zastopala, da nesrečni centralizem ubija vsak napredek naše države. Vsi, ki niso verjeli besedam, gledajo sedaj dejanja centralističnega razdejanja. Sedanja vlada, v kateri je tudi SLS, pa je načela tudi to vprašanje. Načela ga je najpreje s tem, da pomaga oblastem do razvoja. Začela je s tein, da je čim več poslov iz ministrstev prenesla na oblastno skupščino. Sedaj to delo nadaljuje. Posamezni ministri so že izdali osnutek, kako in kaj naj se prenese še na delokrog oblasti in velikih županstev. S tem korakoma, a stalno prihaja ono, za kar smo se zvesto borili, prihaja — avtonomija. Morda ima SLS s svojim voditeljem dr. Korošcem ravno zaradi tega tolik ugled, ker je vsa leta povdarjala to, kar se sedaj izkazuje kot edino zdrava in napredna državna politika. Dober in moderen zakon, taka je sodba celo »Jutra« o novem državljanskem zakonu, ki ga je predložil notranji minister dr. Korošec. Vlada pripravlja celo vrsto novih zakonov, ki bodo tvorili podlago pravega reda v državi. Flnančni minister v Londonu. Te _ni je finančni minister v Londonu uredil vse potrebno za posojilo. Velik kredit ima sedanja vlada, ko ji niso italijanske intrige in neumna ter veleizdajalska gonja Radiča in Pribičeviča zoper posojilo, mogle škodovati pri tem velikem delu, kot j« najttj« t«ga posojila, ki bo prine- sel v državo veliko zaslužka in ustvarjal on gospodarske dobrine, ki služijo za blagostanje naših dežel. Nove vlade — ni. Ker opozicija že skoro pol leta napoveduje vsaki dan novo vlado, so se ljudje že tako navadili na to, da ne bi mogli tem napovedim pozneje kedaj verjeti, ako bi res prišlo do izpremembe v vladi. Dejstvo pa je, da sta Radič in Pribičevič izključena za dolgo, dolgo dobo iz položaja — stopiti v vlado. V DRUGIH DRŽAVAH. Kmetski punt v Rumuniji. Na prvo nedeljo v maju so se vršila v Rumuniji velika zborovanja kmetov. Na shodih je bilo po deset tisoče ljudi, v Albi Juliji celo do 250.000. Kmete so na shod pripeljali po večini duhovniki, ki stoje tudi tam na čelu ljudstva v borbi za njihove pravice. Vlada se je bala nasilja, se je bala, da bodo kmetske množice vdrle v mesta — in se polastile oblasti. Kmetje tega niso storili, ker so prišli na shode neoboroženi. Kmetski punt v Rumuniji je bil le trenuten, pa silno glasen protest zoper krivice, ki jih tam kmetsko ljudstvo trpi. V Rumuniji je sedaj popolen mir. Princ Karol in kmetski punt. Bivši prestolonaslednik Rumunije princ Karol biva na Angleškem. Hotel pa je izrabiti ta velika kmetska zborovanja zase, da bi zopet prišel nazaj na prestol. Toda kmetje so izjavili, da se borijo za svoje in ne za njegove pravice. Angleška vlada pa je princa Karla-dala izgnati iz Angleške. Erjipt in Angleška sta se pobotala in je upati, da prenehajo sovraštva, ki so grozila s krvavim obračunom. Mehika se je utrudila? Ker prihajajo iz celega sveta protesti zoper krvoločno preganjanje kristjanov v Mehiki, se je Calles zdrznil in je po zastopniku vlade ponudil •— spravo. Toda ta sprava more biti v tem, da on — izgine! Pričakovati je zato, da bo tiran Calles moral pustiti vlado. Vojska na daljnem vzhodu. Na Kitajskem se je začela vojska. Najpreje je bila domača državljanska vojna med posameznimi generali. Zdaj pa je posegla vmes Japonska. Pravi, da mora očistiti življenje in premoženje onih Japoncev, ki so na Kitajskem. Japonska pa je prišla s tako veliko vojsko, da se je takoj lahko sumilo, da si hoče osvojiti deželo. Seveda je Amerika postala ljubosumna in je tudi ona poslala svoje vojne ladje v kitajske vode. Kitajski generali pa se nameravajo pobotati in napraviti skupno fronto proti Japoncem. Verjetno pa je, da jim ne bo vse skupaj nič pomagalo in da bo ostala Japonska zmagovalka. Njene čete prodirajo v deželo in imajo lahko delo. Ljudje se udajajo, pravega sovražnika ni, vojska se je polastila vseh prometnih sredstev. Nikakor pa še ni mogoče napovedati, kak bo konec te vojske na daljnem vzhodu. Ako se organizira in dvigne v boju več milijonski narod, tedaj bo grozovita morija. Društvo narodov dosadaj še ni posredovalo.