GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 5 • 16. MAJ 1977 DRAGI NAŠ TOVARIŠ TITO! S slavnostne seje občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik, ko podeljujemo srebrne znake sindikatov Slovenije najzaslužnejšim članom sindikata in osnovnim organizacijam, ti ob 85-let-■ijci življenja pošiljamo iskrene tovariške pozdrave z najboljšimi željami in zahvalo za tvoj velik zgodovinski prispevek k revoluciji narodov Jugoslavije, njihovi neodvisnosti, miroljubnemu sodelovanju in niiru v svetu. V letu, ko praznujemo 40-letnico tvojega vodstva ZKJ,imamo vse razloge, da smo ponosni, ker si na Min partije in ker se je v tem obdobju položaj delovnega človeka tako izboljšal, da mu ni primere v vsem svetu. Z uresničitvijo zakona o združenem delu, ki predstavlja eno osrednjih nalog sindikata v tem trenutku* se bo položaj delovnega človeka še izboljšal, za kar so nas prepričale izkušnje iz dosedanje revolu-c'onarne in samoupravne prakse. Vselej in povsod bomo sledili tvojim idejam, učili se bomo iz zakladnice tvojih revolucionarnih izku-®enj> saj so nam tvoja dela bila vedno najsvetlejši zgled. Dragi naš tovariš Tito! Pridružujemo se pobudi vseh delovnih ljudi in občanov, da se ti tretjič podeli naziv narodnega heroja ln ti še enkrat čestitamo z željo, da bi nas še dolgo vodil. Ljubljana, 25. aprila 1977 Delegati in gosti slavnostne seje občinskega sveta ZS Ljubljana Vič-Rudnik Objavljamo eno izmed številnih pozdravnih pisem predsedniku Titu ob njegovih življenjskih jubilejih Neizrekljiva so naša čustva, dragi tovariš Tito, ko ti ob tvojih življenjskih in borbenih jubilejih želimo še mnogo let sreče, zdravja in zadovoljstva v domovini plemenite preteklosti in pravične sedanjosti — v samoupravni socialistični Jugoslaviji, ki ti dolguje spoštovanje in vdanost tvoji poti. NEPOZABNO IN SLOVESNO V purtijskih in Titovih jubilejev je potekal tudi občinski praznik 27. aprila v Rožni dolini, torej upnosti, kjer je bila pred 36 leti ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Slavnostni govornik je bil predsednik zbora pokrajin in republik Zvezne skupščine in podpredsednik republiške konference SZDL Zoran Polič. V svojem govoru je še posebej opozoril na vlogo in pomen krajevnih skupnosti ter mladih občanov pri uresničevanju skupnih razvojnih programov. >osti Mit0lVc'"narji*’ z^ružene ’ zborovanjem delovnih ljudi in občanov, se je udeležilo večje število predvojnih federacijb0rCeV’ naro^n*^ herojev in predstavnikov družbenopolitičnega življenja mesta, repu- Pozdrave pobratene občine Lajkovac iz SR Srbije je zbranim občanom sporočil predsednik občinske skupščine Lajkovac Milinko Bojičin in ob tej priložnosti izročil predsedniku Viliju Beliču spominsko dari lo. združen: ne * t? sPrem,Javi kulturnega programa, ki so ga z veliko mero truda in prizadev-W??v«telova F« in fla!,i kuBumoumetniških društev iz naše občine, godba milice, recita-nuiček Drofenik, Domen Končan, sopranistka Vilma Bukovec in baletna skup na Pripravljalni odbor za organizacijo občinskega praznika se najiskreneje zahvaljuje vsem občanom in družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti — Rožna dolina — za prizadevnost in trud ter prijetno počutje vseh zbranih na letošnjem praznovanju občinskega praznika. Za odlično organizacijo in pripravo se odbor iskreno zahvaljuje delovni skupnosti Študentskega naselja. OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 1977 PODELJENE NA PROSLAVI OBČINSKEGA PRAZNIKA TOVARNI VIJAKOV »TOVIL« IZ LJUBLJANE ZA PODROČJE GOSPODARSTVA IN SAMOUPRAVLJANJA Tovarna vijakov Ljubljana je s svojim proizvodnim programom izdelave vijakov manjših dimenzij največja tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Prizadevanja tega kolektiva so bila pogoj, da so se samoupravni odnosi v tem kolektivu razvijali skladno z načeli našega samoupravnega družbenega razvoja s stalno prisotnostjo odločanja delavcev proizvajalcev. Kolektiv tovarne vijakov je v letu 1973 — 1975 zgradil nove proizvodne prostore, kjer danes z najsodobnejšo organizacijo in tehnologijo dela in z najmodernejšo opremo izdeluje kvalitetno vijačno blago. Njegovi največji odjemalci, kot so Gorenje Velenje, Iskra, Crvena zastava in še na stotine kupcev iz cele Jugoslavije z nakupom vijakov dokazujejo, da sta visoka kvaliteta vijakov tudi zelo upoštevan predpogoj za normalen potek proizvodnje predvsem na tekočem traku, obenem je to veliko priznanje kolektivu Tovarne vijakov za izdelavo izredno kvalitetnih vijakov. VP 2050 LJUBLJANA ZA ZASLUGE PRI UTRJEVANJU BRATSTVA IN ENOTNOSTI, RAZVIJANJE IN NEGOVANJE TRADICIJ NOV TER POMOČ PREBIVALSTVU PRI GRADITVI VODOVODA ZAPO-TOK—GOLO—ŠKRIUE Enote Vojne pošte 2050 Ljubljana so v letu 1976 izvajale dela pri graditvi vodovoda Zapotok—Golo—Skrilje na odseku dolgem cca 5 km. Pri sodelovanju vojakov Vojne pošte 2050 Ljubljana je prišlo še posebej močno do izraza sodelovanje oziroma povezanost prebivalstva s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, posebno je prišlo do izraza utrjevanje načela bratstva in enotnosti. Šolski center rsnz ljubuana—tacen ZA POMOČ PREBIVALSTVU PRI GRADITVI VODOVODA ZAPOTOK—GOLO—ŠKRIUE TER RAZVIJANJE IN NEGOVANJE TRADICIJ NOV V delovni akciji »Golo 76« so sodelovali v okviru OO ZSMS učenci šolskega centra RSNZ, šole za miličnike kadete. Učenci šole za miličnike kadete so se aktivno vključili tudi v druge delovne akcije. Na akciji »Golo 76« so brigadirji opravili 9.630 ur. Trasa je bila dolga 2.300 metrov, izkopano je bilo približno 2.300 kub. metrov skalnatega terena. V okviru proslavljanja ustanovnega kongresa KPS in 40-letnici prihoda tov. Tita na čelo KPJ sta OO ZKS in OO ZSMS šole za miličnike kadete med drugim vključila v svoj program proslav tudi delovno akcijo na Čebinah. Za proslavo 40-letnice ustanovnega kongresa KPS so pomagali pri urejanju ceste na Čebine. Dosedaj je v osmih akcijah sodelovalo 350 učencev, ki so opravili 2.700 delovnih ur. 26. in 27. marca 1977 se je akcije udeležilo okoli 200 učencev in so opravili še okoli 2.000 delovnih ur. Skupaj je na akciji sodelovalo 350 učencev in so opravili 4.700 delovnih ur. Vse delovne akcije so učenci sprejeli z velikim veseljem in so se jih pripravljeni v bodoče udeleževati. Poleg omenjenih uspehov je prišlo do izraza še posebej razvijanje in negovanje tradicij NOV. MLADINSKI DELOVNI BRIGADI II. SNOUB LJUBO ŠERCER ZA POMOČ PREBIVALSTVU PRI GRADITVI VODOVODA ZAPOTOK—GOLO—ŠKRIUE TER RAZVIJANJE IN NEGOVANJE TRADICIJ NOV V vseh letih je bilo organizirano večje število manjših delovnih akcij tako z ravni OK ZSMS kakor tudi osnovnih organizacij. Brigada je delala predvsem na manj razvitih področjih in je vidik solidarnosti pri vseh akcijah močno prisoten. Takoj po katastrofalnem potresu v Posočju je specializirana brigada II. SNOUB Ljubo Šercer bila pripravljena in je ena od dveh tako organiziranih brigad, ki sta odšli na gradbišče, da bi v najkrajšem času odpravili posledice potresa. Solidarnost se je izrazila tudi v občini saj je nad 1.000 mladih sodelovalo pri izgradnji vodovoda na Golem. Akcijo bodo nadaljevali tudi v letu 1977. Izkazala se je tudi pripravljenost pri izgradnji šol in vrtcev torej objektov iz samoprispevka — izgradnja in ureditev okolice Osnovne šole Dobrova. Na vseh akcijah je eno od bistvenih vzgojnih in izobraževalnih nalog, ohranjanje in negovanje tradicij NOV in socialistične revolucije. S takšno aktivnostjo MDB II. SNUB Ljubo Šercer so mladi naše občine sprejeli to področje delovanja za svoje, kar sproti dokazujejo. OSNOVNI ŠOLI 7. MAJ DOBROVA PRI LJUBUANI ZA USPEŠNO RAZVIJANJE KONCEPTA CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE TER ZA POMEMBNE USPEHE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Osnovna šola na Dobrovi je bila ena izmed prvih štirih osnovnih šol v SRS in prva v naši občini, ki je 1. februarja 1975 leta pričela s celodnevnim delom za vse razrede. Njen delovni kolektiv je z vso odgovornostjo prevzel zahteve družbene skupnosti, da je potrebno vsem otrokom kar najbolj izenačiti osnovno šolanje, jim omogočiti boljši razvoj in napredek ter tako zmanjšati socialne razlike. Celodnevna šola na Dobrovi pa je prevzela odgovornost tudi pri širjenju enotne in obvezne celodnevne šole v širši prostor. Učitelji in učenci v tej šoli so prevzeli tudi izredno pomembno mentorsko vlogo in pomoč pri razvijanju slovenske celodnevne šole. Pomembna je tudi želja te šole, da se kar najbolj vključuje in povezuje z življenjem v krajevni skupnosti, s temeljnimi organizacijami združenega dela in z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti in občini. VZGOJNO-VARSTVENEMU ZAVODU »MALČI BELIČEVE« IZ LJUBLJANE ZA POMEMBNE USPEHE NA PODROČJU DRUŽBENE VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK Vzgojnovarstveni zavod Malči Beličeve iz Ljubljane deluje na območju krajevne skupnosti Vič in krajevne skupnosti Malči Beličeve. V zavod je vključenih 786 otrok, do tega 103 dojenčki. V letu 1976 in 1977 se je razširila zavodova mreža za 354 novih mest oziroma so se kapacitete povečale za 110 %. Zgrajeni so bile trije novi objekti, v stanovanjskih blokih so bili urejeni 4 predšolski objekti,z večjimi adaptacijskimi deli so bili izboljšani delovni pogoji v objektu Tržaška 78 in pridobljena dva nova prostora. V letu 1976 je zavod uspešno razvil obliko družinskega varstva otrok. VVZ je razvil sodelovanje z 10 organizacijami združenega dela, ki imajo na območju teh krajevnih skupnosti svoje TOZD ali pa stanujoče delavce. To sodelovanje je bilo zlasti uspešno po vprašanju sredstev za razširitev kapacitet, vzpostavljeno pa je tudi sodelovanje med delavci VVZ in proizvajalci v gospodarstvu, kar se odraža zlasti v naslednjem — medsebojni obiski, skupni izleti, nekatere OZD pa so prevzele patronat nad določenimi enotami VVZ. Družbenopolitična aktivnost delavsko vzgojno-varstvenega zavoda je na zadovoljivi višini. KRAJEVNI SKUPNOSTI KRIM—RUDNIK ZA PODROČJE DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Začetki dela krajevne skupnosti Krim-Rudnik segajo v leto 1956, ko je bila ustanovljena Stanovanjska skupnost Barje. Ob ustanovitvi je bilo na področju, katerega je obsegala stanovanjska skupnost cca 3.600 občanov. Danes stanovanjska skupnost združuje cca 10.000 prebivalcev in obsega tri teritorialno različna področja (Krim, Rudnik, Barje). Z uveljavljanjem delegatskega sistema so tudi občani te krajevne skupnosti koreniteje posegli v samoupravljanje te krajevne skupnosti. Krajevna skupnost se tesno povezuje tudi z osnovno šolo, VVZ in zdravstvenim zavodom. V okviru odbora z LO pri svetu KS orga-utzirano in aktivno deluje štab civilne zaščite. Svet krajevne skupnosti deluje v tesni povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami. V okviru krajevne skupnosti deluje krajevna konferenca ZK, ki združuje več OO ZKS. Svet zveze komunistov predstavlja koordinacijo dela članov ZK v krajevni skupnosti. Delo komunistov se je v zadnjem času izredno obogatilo, kar se odraža pri delu krajevne samouprave, saj so prav člani ZK nosilci najodgovornejših nalog. Delo mladinske organizacije je predvsem v zadnjem obdobju aktivno in predstavlja aktiven doprinos mladine v okviru krajevne samouprave. V družbenih organizacijah sodeluje izredno veliko občanov, ki se po svojih interesih združujejo v športno društvo, taborniški odred, gasilskih društvih Barje in drugih, ki uspešno deluje že vrsto desetletij. Rdeči križ dosega vidne rezultate na področju krvodajalskih in drugih zbiralnih akcijah. KRAJEVNI SKUPNOSTI MILAN ČESNIK ZA URESNIČEVANJE SKUPNIH INTERESOV IN POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI TER ŠE POSEBEJ ZA USPEŠNO AKCIJO ZBIRANJA SREDSTEV ZA POMOČ PREBIVALSTVU PRIZADETEMU S POTRESOM V POSOČJU Krajevna skupnost Milan Česnik je v preteklem letu, ko je Posočje in Tolminsko prizadejal hud potres, bila najuspešnejša pri zbiranju prispevkov pri tistih občanih, ki se ukvarjajo z obrtno in kmetijsko dejavnostjo ali imajo dohodek od pokojnine. Akcija je bila tako naravnana, da naj bi vsak občan prispeval znesek, ki ustreza dvema enodnevnima zaslužkoma — akcija v dveh zbiralnih krogih. Koordinacijski odbor je za vse krajevne skupnosti pripravil orientacijski izračun prispevkov. Vse krajevne skupnosti so šle v akcijo, vendar so bili uspehi različni, saj je bila orientacijska obveznost izpolnjena različno od 6,8 do 92,6 %, katerega je dosegla krajevna skupnost Milan Česnik. KRAJEVNI SKUPNOSTI VELIKE LAŠČE ZA AKTIVNOST V POSEBNO TEŽKIH POGOJIH NA PODROČJU DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevna skupnost Velike Lašče meri cca 4.105 ha, na katerih živi 2.092 prebivalcev. Značilna je redka naseljenost (o,3 prebivalcev na ha). Leži na skrajnem južnem delu naše občine in predstavlja manj razvito področje. Obsega 46 vasi in naselij, raztresenih nad 600 m nadmorske višine. Kmetje se združujejo v kmetijski zadrugi, ki je najpomembnejša gospodarska organizacija. Najvidnejši uspehi povojnih let so predvsem: izgradnja nove šole v Velikih Laščah, dograditev 10-kilometrskega vodovoda v letu 1976, ureditev številnih krajevnih poti, postavitev obrata IGO s 67 delavci in vrsta drugih manjših uspehov v komunalni dejavnosti. Aktivne so družbenopolitične organizacije, zveza borcev, SZDL, ZSMS, ter pionirska organizacija, od društev je gasilstvo zabeležilo največ uspehov. Pri krajevni skupnosti se je uspešno razvil delegatski sistem, z izvolitvijo delegacije KS, splošne delegacije SIS in z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij. JOŽETU VIDICU, PISCU KNJIGE »PO SLEDOVIH ČRNE ROKE« ZA POMEMBNO OSVETLITEV ZGODOVINSKE PRETEKLOSTI S TEMATIKO IZ NOV Pisec posveča dobršni del svojega literarnega dela dogajanjem na terenu občine in osvetljuje delo »črne roke« kar še posebej prikazuje^v kako težkih pogojih je morala delovati osvobodilna fronta slovenskega naroda. ADOLFU OSTERCU ZA DOLGOLETNO IN USPEŠNO DELO NA PODROČJU GOSPODARSTVA Adolf Oster^dolgoletni generalni direktor Mercatorjema brez dvoma veliko zaslug za razvoj tega trgovskega podjetja, ki se je v zadnjem času zelo razširilo. Podjetje Mercator se je uveljavilo v trgovinski dejavnosti na območju Slovenije kot grosist. Po številnih integracijah v letih 1962, 1973 se je njegova dejavnost razširila tudi na druge vrste in to na trgovino na drobno, predelovalno industrijo, inženiring, gostinstvo in turizem. Nova organiziranost je s sistemom sporazumevanja doprinesla k čvrstejšim stikom med TOZD. Osnovni razvojni koncept je bilo čutiti v investicijski usmeritvi. Razširjevali so predvsem (grosistični) maloprodajno mrežo, da bi ostalim dejavnostim predvsem grosistični in proizvodni omogočili široko zaledje. Podjetje se je izredno hitro večalo, kar dokazuje tudi število trgovin. MILANU KRISTANU ZA DOLGOLETNO AKTIVNOST V DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH IN POVEZOVANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI Tovariš Milan Kristan je bil vsa leta po vojni aktiven družbenopolitični delavec, v gospodarstvu pa je bil vseskozi na odgovornih in vodilnih položajih. Član ZK je od leta 1944. V krajevni skupnosti Rožna dolina je član OO ZK Večna pot. Je vseskozi aktiven in discipliniran član. V zadnjih letih je bil sekretar OO ZK Rožna dolina, sedaj pa je sekretar Sveta ZK Rožna dolina. Zlasti od formiranja krajevne skupnosti dalje je izredno delaven in aktiven na področju organiziranja in utrjevanja krajevne skupnosti, je predsednik komisije za predpise, kadrovske in statutarne zadeve, je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Angažiran je pri vseh pomembnejših akcijah in vse to opravlja z veliko odgovornostjo in uspehom. JOŽI CAJNKO ZA DOLGOLETNO AKTIVNOST V DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH Joži Cajnko je aktivna družbenopolitična delavka. Od leta 1971 je članica občinskega komiteja ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Član ZK je od leta 1944. Pri občinskem komiteju je predsednica komisije za organiziranost in razvoj ZK. To komisijo vodi zelo uspešno. Rezultati dela komisije so vidni v organizacijski in akcijski krepitvi ZK v naši občini. Tov. Cajnko Joža deluje aktivno v komisiji za pisanje zgodovine komunističnega in delavskega gibanja. Tov. Joža Cajnko je vedno pripravljena za družbenopolitično delo, ki ga opravlja vestno in odgovorno, še posebej pa v svoji krajevni skupnosti. DRAGICI KREGELJ ZA POMEMBNE USPEHE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Dragica Kregelj je profesorica zemljepisa in zgodovine in dolgoletni ravnatelj OŠ Bičevje. Za svoje aktivno delo na področju vzgoje mladine je doslej prejela medaljo zaslug za narod, zlato značko ZPM Ljubljana, dvakrat nagrado TIS za pedagoško delo ter priznanje koordinacijske komisije za boj proti agresivnim gibanjem na svetu. Je član raznih komisij in odborov na področju vzgoje ioizobraževanja ter predsednik ZKPO Ljubljana Vič-Rudnik. S svojo aktivnostjo in požrtvovalnostjo na delovnem mestu, kakor tudi v vseh oblikah dela in udejstvovanjem izven delovnega mesta daje vzgled svojim sodelavcem. MARIJA RYŠKA ZA ŽIVLJENJSKO DELO NA PODROČJU TELESNE KULTURE Tov. Ryška je še vedno kljub starosti 77 let aktivna telesnovzgojna delavka — vaditeljica v društvu TVD »Partizan« Trnovo. Na področju telesne vzgoje je začela delati leta 1918 in sicer pri takratnem telesno vzgojnem društvu Sokol II. V zelo kratkem času si je pridobila znanje in izkustva iz telesno vzgojnega področja. Postala je zelo delavna strokovna društvena funkcionarka višjih organizacijskih oblik tedanje Sokolske organizacije. To delo je opravljala dosledno in požrtvovalno vse do leta 1930#ko je izstopila iz organizacije zaradi »podržavljenja« Sokola. V tej organizaciji je pričela ponovno delati leta 1936, ko je levo krilo Sokola prisililo takratno vodstvo organizacije na povratek k svobodnejšim bolj demokratičnim oblikam družbenega delovanja. Zaradi naprednega mišljenja se je med okupacijo uvrstila med pristaše osvobodilne fronte. Po letu 1953 se je ponovno vključila v delo pri društvu TVD »Partizan« Trnovo. Tako še danes redno, zelo vestno in na strokovni višini opravlja vaditeljske posle pri starejšem ženskem oddelku našega društva. CIRIL STANIČU ZA ŽIVLJENJSKO DELO NA PODROČJU TELESNE KULTURE Odleta 1920 naprej s presledkom od leta 1941 — 1945 se je tov. Stanič Ciril pojavljal pri predvojnem telesnovzgojnem društvu Sokol II, kot telovadec, vaditelj, društveni funkcionar, iniciator za gradnjo telovadnega doma v Trnovem, projektant doma, risar načrtov, strokovni in nadzorni organ pri gradnji, zidar, zbiratelj finančnih sredstev za gradnjo itd. Po osvoboditvi je organiziral in vodil dela za obnovo doma v Trnovem, bil ponovno večletni društveni funkcionar. Še danes ima na skrbi vse večje obnove in vzdrževanja na domu. V društvu je zadolžen še za pripravo novih igrišč in zidanih površin za bodoče naseljence Trnovega. Zaradi izredne volje do dela in velikega strokovnega znanja je tov. Stanič znan y svoji stroki širom Slovenije v zvezi z gradnjo tele-snovzgojnih objektov. , SREBRNA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SO PREJELI ZA LETO 1977: AUGUST BELIČ, rojen 1928, Rožna dolina c. V-25, inženir. Je zeloaktr . ven družbenopolitični delavec in to predvsem v podjetju, kjer dela kot dire ^ Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, pa tudi v organizaciji j tej organizaciji že vrsto let deluje kot član občinskega odbora, je član p(efl ( stva in v okviru tega tudi predsednik Komisije za splošni vojaški pouk inS.. kovno vzgojo. Je tudi član mestnega in Republiškega odbora ZRVS. S svoji i vestnim aktivističnim delom daje dober zgled vsem ostalim. VIKTOR BELIČ, rojen 1904, Rožna dolina c. XV-5, upokojenev. V je deloval od oktobra 1941. leta dalje. Že leta 1943 je bil sprejet v Z komunistov. Ves čas od osvoboditve pa do danes je bil in je še aktiven v raz . gospodarskih organizacijah, v odboru OF, v SZDL, v Zvezi borcev ter v o 8 | nih KS. Njegova življenjska pot političnega aktivista in družbenega de lahko služi kot zgled mlajšim, še posebno kar zadeva čut odgovornosti i i < slednosti pri izvrševanju posameznih nalog. j ] EMILDOLČIČ, rojen 1920, Gerbičeva 41 -a, upokojenec. Še pred vsloP°? j v NOV, marca 1942. leta, kjer je bil na visokih in dogovornih položaji"'? aktivno in organizirano deloval na terenu, za kar je prejel tudi priznanje' "4 leta it* služboval v enotah J1- nosilec Partizanske spomenice 1941. Do 1954. leta je služboval v enot— . ves čas, še posebno po upokojitvi, pa je vključen v aktivistično delo na teten ] na občinski ravni, kjer uspešno opravlja številne funkcije. ves čas, še posebno [ ANTON GERBEC, rojen 1941, Ig št. 145, obrtnik-pasar. Že od mladjh jj je, dasi invalid brez noge, uspešno vključen v družbenopolitično delo hr")® • ; skupnosti. Tako je na primer član lO KK SZDL, član sveta KS, uspešno de ' s športnem društvu in je delegat v občinski TKS itd. Njegova aktivnost je P0? ! I jena s precejšnjo politično razgledanostjo in seveda pravilno politično usi" | j jenostjo. JL VILI GERJOL, rojen 1942, Lavrica št. 37, inženir. Že kot mladinec** ( izkazal pri številnih delovnih pa tudi drugih akcijah na terenu. Svojo aktivM je razvijal vse do danes, ko deluje v KS kot predsednik KK SZDL, je nien J ! OO ZSMS, predsednik športnega društva, član ZRVS, KUD, član svelacj, • itd. Pri vsem tem je najvažnejše to, da vse te funkcije pri njem niso le na i ju, ampak da jih Vili Gerjol vestno in prizadevno opravlja, kar se tudi de) , sko pozna na terenu. J MIRJAN LACMANOVIČ, rojen 1955, Ulica bratov Učakar 52, ve’^,rjjil ski tehnik. Je aktivno deloval v organih OK ZSMS in to predvsem na podr ^ I LO in DS. Vrsto let je bil tudi komandant Mladinske pohodne eiH". „ 1 SNOUB Ljubo Šercer; to funkcijo opravlja še danes. MPE je dosegla že ^ , uspehe in je lansko leto prejela tudi občinsko priznanje. Tov. Lacmanov-^ velike zasluge tudi pri številnih pohodih in pri pridobivanju mladih prost0 cev v enote teritorialne obrambe. i kraj^ ' DR. JOŽE LOVŠIN, rojen 1931, Jamova 54, zdravnik. Na terenu j skupnosti aktivno dela že osem let. Zaradi njegovih konkretnih in | nielP predlogov za reševanje krajevne problematike je njegovo delo zelo ceajj Je delegat zbora KS in član sveta KS, predsednik socialnozdravstvene k0^1 j ( pri svetu KS ipd. Na medicinski fakulteti je sekretar OO ZK. Je tudi član10 | nega komiteja ZK. J|;| LOJZKA STEINER, rojena 1913, Emonska 18, upokojenka. Vse 0 C; s 1942 je zelo aktivno delovala v narodnoosvobodilni fronti. S to svojo a J ■) nosijo in požrtvovalnostjo je nadaljevala tudi po končani vojni in jo izkazUt vedno. Danes je sekretar OO ZK, vodja delegacije KS, predsednik PoU p škega sveta KS, sekretar svetov potrošnikov pri OK SZDL, član sveta i predsednik hišnega sveta, blagajnik in član IO KK SZDL itd. ,^j 1 VIKTORIJA ŠIFRER, rojena 1918, Vnanje gorice 84, upokojena , s. Bila ie udeleženka NOB od leta 1943 dalje. Ob vključitvi v NOB je ca. Bila je udeleženka NOB od leta 1943 dalje. Ob vključitvi v 'jjjd Ijala funkcijo gospodarskega referenta. Nato pa je bila partizanska s vas Kanomlje pri Idriji. Po osvoboditvi je delovala in še danes aktivno0 t raznih družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti. ^ f ZVONIMIR TUŠAK, rojen 1930, Dobrova pri Ljubljani 98, sekretfL [i činske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Kot večletni predsednik svet?up(i(‘ “ uspel predvsem pri razvijanju samoupravne organiziranosti krajevnes ( sti. V tem obdobju je zlasti razvijal vaške skupnosti kot osnovne t enote, kjer imajo vsi občani in delovni ljudje možnost neposrednega00 jfljj , o vseh družbeno pomembnih vprašanjih. Je široko razgledan in aktivfappjl ^ benopolitični delavec, saj je član OO ZKS, KO ZZB, KO ZRVS, KK ^ lovske družine. A j JANEZ ŽAGAR, rojen 1916, Peruzzijeva 67, dipl. elektrotehn'V c vključitve v OF leta 1942 do danes je zelo aktiven na različnih področl1 'Ji s benega in političnega življenja tako v delovnih organizacijah kot j in v krajevni skupnosti, kjer prebiva. Še zlasti se je odlikoval na P0.^r , trogospodarstva, kjer je bil (med drugim) tudi dve mandatni dobi Pzf up5i^ ' UO Elektrogospodarstva Slovenije in eno mandatno dobo član ^“jpr0! ' jugoslovanskega elektrogospodarstva. V KS je še sedaj aktiven ko* ? cjja|( l; sednik sveta KS in odličen sodelavec z družbenopolitičnimi organ* o terena. ujjlf ( ZMAGA ŽNIDERIČ, rojena 1933, Notranje gorice 64, predme*0« \ Ijica. Še med vojno je postala predsednik Pionirske organizacije v r .jjjn? kraju na Primorskem in se s svojimi člani udeleževala manifestacij za^P^vj' s tev Trsta in Gorice k Jugoslaviji. To zgodnjo aktivnost je nenehno s’°P W d in jo nadaljevala tudi po preselitvi v KS Notranje gorice, kjer vestno V M ^ številne funkcije in obveznosti, še posebno pa kot svetovalec oziron* j ^ kulturnih prireditev in manifestacij v svojem kraju. f^Joi OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS GOLO-ŠKRIUE-ZAP^/ 0 Ta organizacija ima v svojih vrstah 35 madincev in mladink. Je c*)a esW nejših organizacij ZSMS, ki se združuje v Konferenci mladih iz 'tr.aJ*org»*1' nosti. Organizacija uspešno sodeluje z drugimi družbenopolitičnim* >8 cijami v kraju, kakor tudi s krajevnimi samoupravnimi organi. Iz ‘ |ji/; organiziranjem različnih samostojnih akcij predvsem s podro obrambe in družbene samozaščite in z organiziranjem različnih m- p ji nih akcij ob praznikih in pomembnejših jubilejih. Prisotna je tudi p" i . jah, ki jih organizira Občinska konferenca ZSMS. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV IJUBLJANA VIČ-RUDNIK J \ Ta družbenopolitična organizacija je predlagana za to prizn^JjjcT izredne aktivnosti in požrtvovalnosti tako občinskega odbora kot ■ jjf] | nega članstva Zveze borcev. Na področju občine deluje 37 organi#* Jyjp ^ žen j borcev NOV, ki štejejo 4948 članov ter 8 organizacij Združenj ij# ^ sekcij za VVI pri ZB NOV; le-te štejejo 844 članov od skupnega tvA * ZZB NOV. w ------------------------------------ —HsC

sokem šolstvu in izvedbo solidarnostnih akcij, kar ima vse J 0snOVn CVo*uc‘onai'ni preteklosti tega kolektiva. ^ j Hotiu, ^°r.ganiz.acija sindikata ISKRA —Tovarna elektronskih instrumentov Jjf Cev tako nZa as,varJa|n<) vključevanje v delo tovarne in kot mobilizator delav-^Ift StVa ter za de*ovn'b Lot pri družbenih akcijah celotnega sindikalnega član-'vjjlPtispevek k družbenemu in gospodarskemu razvoju kraja in okoli- P^v!>aO: m ,V ak,'vnos,ri8tniZaCija sindika,a OSNOVNA SOLA VIČ -za njeno delovanje drj Q edbi soljn.0 ek,'va v širšem družbenem prostoru za izredno aktivnost ob , ^fnizacije arnos,nih akcij ter uspešno izvedbo tekočih nalog sindikalne up J,Snovna( sip VlL»MAR«8plizaciia sindikata VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD »SONJE trt delode| * . KOLEZIJA — za uspešno delo njenega članstva, vključevanje ,e *e-ta vk, afC^VZ ter sindikalno aktivnost, ki se kaže v odprtosti VVZ, saj vrt QCne drUžbene^V dpavnost Krajevne skupnosti Kolezija in za uspešno izve- 0^ oh Za s'nd'Lata ZMAGA — proizvodno in trgovsko podjetje itosQv^ delo sindikalne organizacije v poglabljanju samoupravnih ,iK ka,,izacijc ,? ‘e,no vključevanje v vseh elementih dela in življenja delovne jUlfl er ttspušno izvedbo družbenih akcij. is h«1 Na suvnostni “EJI OBČINSKEGA ?ndikalnega sveta 4 A Vrt ipr % i stOn;inii^ljevan;„Uslavne?a položaja delavcev ni nič drugega kakor kontinui-0F Pri6an^a ^el° naše ^cv?!uc*je» jo je začel tovariš Tito že pred vojno, ko je 5prej3 za nas d ^ C’ ^ato l^01110 to začeto delo nadaljevali, ker smo pre-Sa^OuJania zgodnja? pot‘ n} samoupravljanja kot revolucionarnega P^avlia«- ,nsltO preživelih m° ve*'L delež k internacionalni delavski solidarnosti, rt rtrUži|i vV^,sno tudi z itn8L Prazn'ka prvega maja je za slovenski narod še po-raiilj člov iv°1>0dilno fr* srTU) se 194 Lleta na predvečer prvega maja složno ekove pravice01"0 tako naPov°dab svoj odpor vsem, ki so nam PRVOMAJSKA NAGRADA DELA 1977 STANETU SMOLETU Strojni ključavničar Stane Smole iz Hoje TOZD Galanterija Podpeč je ob prazniku dela 1. maju prejel visoko nagrado, ki jo za izredne delovne dosežke in prizadevanja podeljuje Svet zveze sindikatov Jugoslavije. OTVORITEV PREUREJENE SKAPINOVE ULICE IN SLAVNOSTNA SEJA ZBORA DELEGATOV KS ROŽNA DOLINA Že nad predvečer občinskega praznika in praznika krajevne skupnosti Rožne doline je bilo vzdušje v tej KS svečano in praznično. Pred poslopjem krajevne skupnosti so otroci Vzgojnovarstvenega zavoda Rožna dolina s kredo narisali prisrčne motive in s tem na svoj način doprinesli k okrasitvi Skapinove ulice. Zbrane Rožnodolčane je ob otvoritvi Skapinove in Bajtove ulice najprej pozdravil Ludvik Upelj_predsednik KS terna kratko orisal življenjsko in revolucionarno pot narodnega heroja Rajka Škapina. Nato pa je na novo urejeni in asfaltirani cesti pretrgal trak član sveta federacije Franc Lesko šek-Luka. Svečana seja zbora delegatov krajevne skupnosti Rožna dolina v dvorani študentskega naselja se je začela z zvoki himne, ki so jo zapeli učenci osnovne šole Vič. Prisotne je pozdravil predsednik krajevne konference SZDL Franc Ukmai^slavnostni govornik pa je bil predsednik zbora delegatov Stane Dovgan. Potem pa so podelili 80 zaslužnim sedanjim in bivšim družbenopolitičnim delavcem priznanja krajevne skupnosti Rožna dolina. Po podelitvi priznanj so si udeleženci te svečane seje ogledali kulturni program, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Vič, dijaki VIL gimnazije Vič, Vilma Bukovec, Anton Prus in Janja Lovrenčič. Točno ob 20.uri so mladinci OO ZSMS na Cankarjevem vrhu zakurili kres in iz njihovih grl je zadonela pesem v zvezdnato noč. Naj omenimo še to, da je bila v prostorih krajevne skupnosti odprta tudi razstava likovnih umetnikov, ki žive in delajo na področju te KS. IGOR K REVI. Srebrno priznanje OF slovenskega naroda za leto 1977 je za dolgoletno uspešno delo prejel tudi občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik. Iz rok predsednika OK SZDL ga je sprejel podpredsednik odbora Janez Rešek. Srebrni znak ZSS pa je za uspešno delo v tej družbenopolitični organizaciji prejel nekdanji sekretar občinskega sveta ZSS Ciril Horvat. SREČANJE, OBUJENO S SPOMINI NA REVOLUCIJO Nepozabna, prisrčna in še vedno iskreno tovariška srečanja nas ob že tradicionalnem sprejemu nosilcev partizanske spomenice 1941, ki ga prireja predsednik skupščine občine Vili Belič, navdajajo s spomini na dogodke naše revolucionarne preteklosti O prizadevanjih in naporih pri uresničevanju naših skupnih razvojnih programov v občini je zbranim, med katerimi je bil tudi član sveta federacije Miha Marinko in številni narodni heroji, spregovoril predsednik občinske skupščine. (Foto: N. BIZILJ) Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič je na slovesnosti, ki je bila v četrtek, 12. maja, v prostorih občinske skupščine izročil 52 tovarišicam in tovarišem — našim občanom oziroma delavcem, zaposlenim v organizacijah združenega dela na območju naše občine, odlikovanja, ki jih podeljuje predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito za zasluge in družbeno priznana dejanja. OB 40-LETNICI USTANOVNEGA KONGRESA KPS POVSOD SLOVESNOSTI Jubilejem slovenske komunistične partije in tovariša Tita v teh dneh namenjamo širom naše občine velik poudarek. Skorajda ni delovne organizacije, šole, vrtca in seveda krajevne skupnosti, kjer niso oziroma ne pripravljajo slovesnosti, posvečene tem dogodkom. Težko je izdvojiti eno ali več proslav in jo še posebej predstaviti na straneh našega glasila. Skrbne priprave, obujanje dogodkov izpred 40 let, spomini na revolucionarne dogodke in akcije, na tovariše, ki z nami ne podoživljajo teh trenutkov, sedanje in prihodnje naloge vseh nas, z odrekanji in prizadevnostjo pripravljeni kulturni programi, čestitke Titu ob njegovih jubilejih, vse to je vtkano v teh dneh v okolja, kjer se učimo, ustvarjamo in sestajamo ob naših skupnih uspehih in nalogah. Komunisti, ki delujejo v naši občini, so na številnih sestankih svojih osnovnih organizacij prav tako spregovorili ob dogodkih naše slavne revolucionarne preteklosti in sedanji svoji aktivnosti. Tako je bilo na osnovnih šolah Vič, Vlado Miklavc Vrhovci, v VVZ Malči Belič, Krim-Rudnik, v Slovenijalesu, Iskri, KPD Ig, v SOZD Mercator, v Zmagi, Komunalnem podjetju Ljubljana, v krajevnih skupnostih (največkrat so bile tu proslave združene skupno z osnovnimi organizacijami ZK v delovnih organizacijah in družbenopolitičnimi organizacijami ter šolami), Dobrova, Polhov Gradec, Horjul , Brdo, Kozarje, Vrho vci in še drugod. Kot že rečeno, podrobnejših zapisov o proslavah ne bomo objavljali, sklenili pa smo objaviti le zapis iz Kqrlovice, kjer je bila tovrstna proslava med prvimi. NA KARLOVICI LETO SLAVNIH ZGODOVINSKIH OBLETNIC Na pobudo OO ZK Karlovica smo s sodelovanjem Osnovne šole Karlovica, Mladinske pohodne enote II. SNOUB Ljubo Šercer in ostalih druženopoli-tičnih organizacij Karlovice priredili 6. marca lepo kulturno prireditev, namenjeno proslavi 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne ter 40-letnice kongresa KPS. Dan pred proslavo smo mladinci omenjene enote s komandantom Tončkom Jakličem postavili mlaje z zastavami ter lepo uredili in okrasili dvorano kulturnega doma na Karlovici. Slavnostni govornik je bil medvojni član ZKJ, borec XIV. divizije, rezervni major Vinko Žužek, ki je še posebej poudaril pomen zgodovinskega razvoja naše partije. Po slavnostnem govoru je predstavnica MPE L bat. II. SNOUB Ljubo Šercer lepo podala zgodovinski opis 40-letnega dela in vodstva maršala Tita, potek ustanovitve KPS in pri tem podčrtala velik doprinos naših žena za uspešno izvedeno revolucijo in dela naših žena v povojni izgradnji domovine. Z enominutnim molkom smo se spomnili vseh padlih in umrlih komunistov ter borcev NOB in z enominutnim molkom počastili njih spomin, nato pa je delegacija MPE ponesla vence na spominska obeležja Karlovica, Stope, Rašica in Velike Lašče. Medtem je potekal lep kulturni program, usklajen s spomini na našo preteklost pod vodstvom razredne učiteljice Dragice Zakrajšek. Tudi krajani območja Karlovice so v večjem številu zapeli v treh nastopih partizanske in stare narodne pesmi pod vodstvom Ivane-Jaklič Mice. Proslavo pa je dopolnila in popestrila vesela partizanska harmonika Alojza Centa iz Turjaka. Na sam dan prireditve je delegacija MPE I. bat. SNOUB Ljubo Šercer v dopoldanskih urah obiskala vse naše stare partizanske mamice od Črnega potoka—Kališe — tja do Kotlja in jim iztočila skromna darila s cvetjem. Presenečene in vesele s solzami v očeh so toplo sprejele mlade pohodnike v uniformah z besedami »40 let vodstva maršala Tita na čelu partije in me nismo pozabljene«, Poslovile so se z besedami »še v bodoče nas kaj obiščite!« Da nam je vse to uspelo, se moramo ob tej priliki zahvaliti UOLD Velike Lašče, Cjfc) ZB NOB Vič-Rudnik in KS Velike Lašče za denarne prispevke, pripravljalnemu odboru pa se zahvaljujemo za uspešno organizacijo pri pripravah in izvedbi proslave. Na predvečer dneva mladosti in 85-letnice rojstva maršala Tita pa pripravljamo v kulturnem domu na Karlovici proslavo, če nam bo vreme naklonjeno, ob velikem tabornem ognju. JOŽA TOMŠIČ OSREDNJA PROSLAVA, NAMENJENA LETOŠNJIM JUBILEJEM NAŠE PARTIJE IN TITA, 20. MAJA DOPOLDNE Občinski komite ZKS Ljubljana Vič-Rudnik bo s slavnostno sejo, ki bo 20. maja dopoldne v dvorani Kina Vič, počastil prehojeno pot naše partije in jubileje tovariša Tita. Slavnostni govornik bo sekretar občinskega komiteja ZKS Darko Perovšek, ob tej priložnosti pa bo tudi sprejem za novosprejete člane Zveze komunistov. Udeleženci te proslave viških komunistov pa si bodo potem ogledali še film o Titu. LETOS ŽE PETIČ »PO POTEH BORB IN ZMAG« Praznično vzdušje pred našo občino je bilo toliko bolj veselo, ker smo se tu zbrali udeleženci letošnjega V. jubilejnega pohoda »Po poteh borb in /mag 77«. V sončnem jutni je krenilo na proslavo občinskega praznika v Rožno dolino okoli 130 pohodnikov. Vedrih olt.azov, težko otovorjeni smo izdajali, da gremo na štiridnevno pot, pot preko Polhograjskih dolomitov v Tomišelj, k spomeniku narodneg. heroja Ljuba Šercerja ter treh njegovih tovarišev. Pohod je tradicionalen in nekaj pohodnikov je sodelovalo že večkrat na tej manifestaciji. Večina pa se je prvič podala na pot skozi gozdove, strmine, preko potokov, toda tokrat brez strahu pred sovražnikom. Na občinskem prazniku je pohodna enota sprejela iz rok tovariša Mihe Buta-ra-Aleksa prapor MPE II. SNOUB Ljubo Šercer, z obljubo in obvezo, da bomo zvesto čuvali in branili pridobitve naše revolucije. Po končani proslavi pa se je začelo zares. Po hribih in strminah, grebenih, mimo spominskih obeležij, kjer smo poslušali pripovedi borcev, recitale pohodnikov, mimo domačij, prijaznih ljudi. Po dolgi poti smo prispeli na Hruševo, čeprav utrujeni še vedno vedri smo prisluhnili borcem, ki so obudili spomine izpred 35 let o bitkah v tem delu Dolomitov. Po kratkem kulturnem programu nas je pot pripeljala na cilj prvega dne — Babno goro. Prisrčen sprejem domačinov je iz nas v hipu pregnal utrujenost. Na mitingu smo z domačini zape U, zaplesali, prisluhnili raznovrstnim šalam. Zjutraj nas je pozdravilo grdo vreme. Izpod neba je neusmiljeno pršil droban dež. Vendar ne glede na to smo se po jutranjih opravilih odpravili proti Ključu. Pot nas je vodila po gozdu in na nekem mestu smo se ustavili ter počastili spomin na dva nesrečna padla borca za svobodo. Na Ključu nam je tovariš Šifrar Franc-Adam, ki je tudi mentor naše pohodne enote, pripovedoval o bitki, ki se je vršila na tem mestu in o akciji domačinov na poražene enote, ki so se vračale v svojo bazo. Pot nas je vodila v dolino proti Dvoru in po obronku hriba do Polhovega Gradca. Po sprejemu, ki so nam ga pripravili ob spomeniku predstavniki krajevne skupnosti Polhov Gradec, smo se nastanili v starem gradu. Po politični uri o ZSMS, ki jo je imel tov. Gorazd Marinček,smo popestrili letošnji pohod s strelskim tekmovanjem. V pripravah na to pa sta tov. Dolničar in tov. Okoren popestrila dan s svojimi spomini iz NOB. Končni cilj drugega dne je bilo Koreno, nanj smo prišli po strmi poti. Tu so nas sprejeli krajani Korena in predstavniki krajevne skupnosti Horjul, mi pa smo jih povabili na miting, ki se je tako kot večer prej prehitro iztekel. Ura je 11.20, ko nenadoma zapoka po vas. Pohodniki, komaj dobro zaspali, še niso utegnili dojeti, za kaj gre, ko so se že komandanti bataljonov oglasili s prodornim glasom »Uzbuna«. Vsi trije bataljoni so takoj zasedli svoje položaje okoli Korena in čakali na nova povelja. Nočni alarm je bil le preizkus pripravljenosti mladih, ki smo pokazali, da nas nič ne more presenetiti. Vse pohodnike je po po akciji pohvalil tov. Adam, ki je povedal^ako so v partizanih doživljali take trenutke. Tov. Marinček pa je povedal^kako danes v JLA izgleda alarm in se pridružil pohvalam tov. Adama za visoko bojno pripravljenost pohodnikov. Sončno jutro nas je pozdravljalo, ko smo se odpravili v dolino proti Horjulu. Po kratkem kulturnem programu ob spomeniku nas je pot peljala preko Brezij ter čez Brezov&i hrib na Brezovico. Tu smo nadaljevali s strcljanjem,ostali pohodniki pa smo imeli politično uro, ki jo je imel predsednik OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik tov. Marko Golobič. Predstavil nam je našo občino in občinsko konferenco ZSMS Vič-Rudnik. V poznem popoldnevu smo se odpravili v Notranje Gorice. Sprejem, ki smo ga tu doživeli, bn ostal nepozaben vsem pohodnikom, tako pristen in prisrčen, da le malo kje. Domačini so nam pripravili tudi kulturni program ob ognju. Vmes nam je tov. Mihajlo Pejovič v kratkih črtah predstavil oborožene sile SFRJ. Za pestrost pohoda je poskrbel tudi ansambel »Privid«. Vendar vse prehitro minejo prijetni večeri kot ta v Notranjih Goricah. Zadnji dan pohoda smo se napotili proti Podpeči. Pri spomeniku žrtvam fašizma so nas sprejeli krajani te krajevne skupnosti. Orisali so nam potek borb na tem področju, nato pasmo nadaljevali pot do Jezera, kjer je imel tov. Okorn politično uro o teritorialni obrambi, civilni zaščiti ter narodni zaščiti. Počasi se je pot bližala Tomišlju cilju našega štiridnevnega pohoda. Med potjo smo se ustavili za kratek čas, kjer smo na brigadni konferenci najboljše pohodnike predlagali za sprejem v ZKS ter formirali stalno MPE H. SNOUB Ljubo Šercer. V Tomišlju pri spomeniku so nas sprejeli krajani in zaželeli dobrodošlico, tu so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Ljubljana Vič-Rudnik ter borci. Na koncu pohoda se je tov. Golobič zahvalil vsem pohodnikom, predstavnikom ZRVS, ki so sodelovali na pohodu, gostom iz pobratene občine Lajkovac ter vojakom VP. Tako se je končal letošnji V. jubilejni pohod »Po poteh borb in zmag 77«. Kljub naporni poti smo si pohodniki obljubili — drugo leto spet na VI. pohodu. Če ne verjamete v te besede in doživetja pridite in poskusite drugo leto na pohodu po »Po poteh borb in zmag 78«. KULTURNI MITING V NOTRANJIH GORICAH Gledališka revija, 16. po vrsti, se je letos zaključila s kulturnim mitingom, ki so ga pripravila društva v Notranjih goricah z željo, da bi vsako društvo prispevalo svoj kamenček za mozaik, ki naj bi zarisal fresko kot vezilo rojstnemu dnevu maršala Tita, ustanovitvi komunistične partije Slovenije in 40-letnemu Titovemu vodstvu partije. Tako so društva letos prekinila s tradicijo, da naj na zaključni priredil« nastopi le eno društvo in to tisto, ki je bilo najuspešnejše na reviji, ki najbina zaključni prireditvi še enkrat ponovilo svojo predstavo. Letos so se drušM dogovorila, da bodo oblikovala miting, kot so ga oblikovali partizani sredi vojne vihre- spontano, prisrčno in veselo. Tri društva soobljubila svoje sodelovanje z veselimi odlomki iz svojih uspešnih gledaliških postavitev, društvoir Polhovega Gradca je prispevalo pesniško besedo svojih lastnih mladih ustvarjalcev, neposredno, pa tudi ob spremljavi kitare, društvo Ivan Cankarje izbralo za prireditev imeniten klarinet in diatonično harmoniko, da je posla-, šalce kar privzdignilo, domačini so obljubili predstaviti prvič svoj nov pevski zbor, KUD Barje svoje mlade folkloriste in ker je bil to vendarle gledal®! miting, na j bi Shakespearjev sonet predstavil društvo Brdo Vrhovci, originalei in hudomušen partizanski skefob spremljavi harmonike KUDŽelimlje.paf1''! zanska ljubezenska lirika ob spremljavi kitare KUD Dobrovo, KUD Fran« Prešeren pa bi miting slovesno zaključil z recitalom — po dogovoru dolgi® največ 8 minut. Potem pa zabava, srečanje, ples. Pa ni bilo čisto tako. In zakaj ne? Kar na kratko. Zato, ker so društva menil*-da miting, namenjen tako slovesnim jubilejem, ne sme biti prav nič zabave®' ampak resnoben in slovesen. In tako smo na prireditvi izvedeli, da pričakovanil1 skečev ne bodo uprizorili, ampak bodo društva predvsem predstavljala recita®1" - • , — redi® je. Recitacije s »primernejšo« tematiko. In potem — pomnili bomo ni bil dolg 8, ampak 20 minut in za nameček je bilo ozvočenje sicer dekorat" no, ampak samo to. Vendarle pa je treba poudariti — vezivo za ta mozaik je bilo najboljše kak®' vosti. Matko Zdešar je kot povezovalec in improvizator sam sebe preseg®1 krajevna skupnost Notranje gorice, gledališka skupina in njeni organizatorjis0i svoje delo dobro opravili. Dvorana je bila zelo dekorativna, mize lepo p08[ ^ njene in strah, da bi ostala prazna — se je izkazal za povsem neutemelj®1 S| Pevski zbor pod vodstvom Zmage Žnidarič je presenetil, prav tako je presen£ tila komaj ustanovljena folklorna skupina Barje, ki se je udeležila mitinfa’ kljub temu, da je med plesalci kosila gripa, o imenitni harmoniki in klarin®1* smo že zapisali, pozabili pa smo na recitatorko iz Šentjošta, ki je interpretu® ^ stare narodne pesmi v dialektu. Nekateri so se odločili, da bojo odslej ho® plesat samo še v Notranje gorice, kjer imajo ansambel, ki dviga pete, pos®1’ je še potem, ko bodo električnih orgel prišel še četrti, ki si jih zdaj ni mogel nikr |j| sposoditi. Ko bodo društva prihodnje leto oblikovala morebitni podoben kultura1 ® ting, se bodo morala še bolj dosledno vzorovati pri partizanskih mitingih, k0*11 se znali partizani sredi boja, v najtežjih okoliščinah — veselo in sprošč®’ poveseliti — saj je smeh najdragocenejša lastnost človeka. ^ SPOMINSKI POHOD NA RUPE Hi Kij Prapor je mladinski pohodni enoti II. SNOUB Ljubo Šercer slavi občinskega praznika predal republiški sekretar za nar obrambo Miha Butara-Aleks. V sklopu letošnjih prireditev ob jubilejih tovariša Tita in KPS, kako® ’ želji po nadaljnem kontinuiranem utrjevanju narodnoosvobodilnih tra<" kraju sta OO ZRVS Horjul in osnovna šola »I. bataljona Dolomitskega ® da« v sodelovanju z ZRVS in pripadniki JLA z Vrhnike (v soboto 16- ar pripravila spominski pohod na Rupe. Le-ta se je začel skorajda simbolično — z alarmom in odhodom učen v novo šolsko zaklonišče. To je pomenilo ne le formalno uvodno točko gramu celotne prireditve, ampak hkrati tudi demonstracijo pripravljen slučaju resnične potrebe. Temu je nato sledil osrednejši del proslave — pohod proti Žažarju *n stranim gozdovom Rup, kjer je bil slavnostni prostor. Tu so učenci OŠ sk® lani ZRVS, ki so poleg učiteljev vodili posamezne razrede na pohodu,p 'vedli zanimivo strelsko tekmovanje, zatem pa v bližnjem gozdu, kjer ^ :ta 1942 tabor dolomitskih partizanov in je zdaj spominsko obeležje, v tvovali osrednji spominski slovesnosti. Mimo pozdravnih besed predsednika OO ZRVS Horjul Matije P0?of* ^ ozdravnih želja tovarišu Titu je zbranim, med katerimi je bil tudi n j eroj Rudolf Hribemik-Svarun, spregovoril nekdanji partizan Dolo®11^ dreda Janko Janša, ki je v svojem govoru opozoril na dogodke, ki so *e ,, lOB odvijali na tem kraju, ter nanje obudil tudi nekaj osebnih Kulturni del proslave, ki je sledil, so sestavljale zborne in posamič®® . ^ ije pionirjev OŠ in članov ZSMS, in borbene ter revolucionarne pesr,n.rf kega pevskega zbora iz Horjula. V tem smislu je mladim v nadaljeva®) lave spregovoril tudi predsednik ZZB Ljubljana Vič-Rudnik Stane v® ^ i je s preprostimi, a jasnimi in prepričljivimi besedami orisal vlogo i® IOB za našo sedanjost in prihodnost ter hkrati pozval mlade, da tu®1 iko zavedno negujejo pridobitve naše revolucije. .jJjf V sklepnem delu proslave so naposled podelili še priznanja ionlrjem — strelcem, nato pa je bila celotna slavnostna prireditev skl avariškim srečanjem in skromno zakusko. Spominski pohod je tako nedvomno dosegel svoj namen. P1’1’ c š p h 5N i - * * » * lokazal, da so naši ljudje kljub velikemu časovnemu razponu še ve »ravl jeni negovati spomin na našo narodnoosvobodilno borbo in žrtv*> ijeno čast žrtvovale svoja življenja. Posamezni razredi osnovne šole Horjul so pod vod.stvO,,, », ZRVS s parolo »Mi smo Titovi« krenili proti Rupam VIČANI OBISKALI PREŠKI VRH kakor 6000 mladih se je iz štirih smeri vzpenjalo 17. aprila proti Pre-emu vrhu na Koroškem. Med kolonami, ki so v jutranjem soncu hitele proti u;kjer je zadnja leta svojega življenja ustvarjal Lovro Kuhar, ki pa ga vsi n°go bolj poznamo pod imenom Prežihov Voranc, so bili tudi mladi viški Hgadirji, člani viških družbenopobtičnih in družbenih organizacij in mladin-a pohodna enota občinske konference ZSMS Vič-Rudnik, ki je tudi organi-'i pla odhod Vičanov na Preški vrh. s-,0.®8 Predsednika predsedstva skupščine SRS Sergeja Kraigherja in pred-hov" 3 konference ZSMS Ljuba Jas niča so se prireditve »Preži- 'ftežih Ut*e'e^d' Lidija Šentjurc, Bratko Kreft, Ivan Potrč in številni drugi. 1 tabo •V0’ ki ^ le,OS nos‘l0 oznako in jo organizirata RK ZSMS in Zveza ^ na°(r."1*tov Slovenij^je postala že tradicionalna, saj je letos potekala že dva- ' ^MeŽ^05*11' govornik ob sprejemu zvezne štafete mladosti, ki je tja iz ! 'ickrpi6 Pr’sPe'a točno opoldne in nato nadaljevala pot proti Dravogradu, je bil cion rePu^,''®ite konference ZSMS Vito Habjan. Spregovoril je o revolu-^ tlan^r!1 ,rad'c'ja^ »tladine, ki se prenaša iz roda v rod in je prisotna tudi f vi' ^ota'cn'*se je tudi dogodkov onstran meje: na avstrijskem Koroškem, j, |tevii 7,Urnem programu so nastopili pevski zbor Vres, godba na pihala in ' Pnted'1 rn*ati‘ rec'*3torji. Poleg prihoda pa je bila prav gotovo osrednja točka ? )eodlr"i* odl kjer se je 7. maja pred 35 leti odvijala ena najhujših bitk v lojj j."J”’ 'tjer je padlo več deset borcev. Ključ ostaja simbol organiziranega io| t. 0 om't°v proti sovražniku. Krajevna skupnost Dobrova pa želi sim-itd .. tt0!3 ohraniti tudi bodočim rodovom. Zato ni naključje, da so v I 'ttpravT nia^a V neP0Sredn' bližini krvavih bojev iz NOB — na Ključu samem )Ql'1 majhno slovesnost. V navzočnosti udeležencev NOB iz Vrhnike in lik Sta”ov Je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rud-I Slju,n^Vrhovec položil temeljni kamen za izgradnjo spominskega doma na ™ Pred i na-i ga ^ez leto dni tudi odprli. [^Mrat ■'eV' 50 t^itfpiii od domačina Vinka Urbančiča približno pet tisoč jega l ,'a Petrov gozdne površine, speljana je že cesta do neposredne bližine PloinVk g3 domarv katerem bo tudi manjša spominska soba na dogodke v teacj' . ’ sredstva za izgradnjo doma pa naj bi prispevale tudi delovne orga-KljU( Jb družbenopolitičhe skupnosti. rilnjm 7° ,orej ostal živ pomnik revolucionarnim dogodkom mladini in šte-Ob'skovalcem. ' ■* m ' *t '/»■: ^-m t* \\ v S: ", >/ « •/ J! ■ IfM & I 0 \ f I ‘1. , ! sn0 bobrove in bližnje okolice so v nedeljo, 8. maja, slove-d*han nwva*i sv°i krajevni praznik. Ob tej priložnosti so bila Slov športna igrišča ob novi šoli, ki so jo istega dne tudi h« K|j V Poimenovali po dogodkih, ki so se pred 35 leti odvijali °igai|j cu; Sola se tako imenuje »7. maj«. Številnim delovnim Šol« Jaciiun' in posameznikom so bila podeljena priznanja PriAnanPnsPevek pri izgradnji teh športnih igrišč, krajanom pa ^ateiJfi 't™ievne obupnosti in bronasta priznanja OF. V if fu wmmmm VEČJI POUDAREK PRESKRBI S POTROŠNIŠKIM BLAGOM Potrošnja v današnjem dinamičnem času vse bolj dobiva razsežnosti, ki mejijo na pravo potrošniško mrzlico. Skorajda si ne moremo več zamišljati potrošniških dobrin, ki bi jih bilo moč dobiti še kje drugje kot v trgovinah in drugih podobnih tržnih ustanovah, pa naj bo to obleka, gospodinjske potrebščine ali pa prehrana. Vse to ustvarja stanje dinamične potrošnje, ki vključuje domala slehernega občana, ki pa neredko zavoljo pomanjkanja in neredne dostave blaga ali pa neustreznih trgovin povzroča tudi jezo in negodovanje. Da bi se nekoliko bolje seznanili s preskrbo s potrošniškim blagom v naših trgovinah in s težavami, s katerimi se srečujejo naši občani pri svojem nakupovanju, smo pripravili manjšo anketo. ” "^||| 1 ■ : | 1*1 jANEZ HOČEVAR, grafik z Barja: »Trgovina na Ižanski cesti je glede na svojo velikost nedvomno dobro založena. Vendar pa je kljub temu še veliko premajh-na. kajti v njej nakupujejo občani ,z domala vseh okoliških vasi. Glede na to, da najbolj koristi Pečanom v času, ko se ti vračajo *z službe proti domu, ne bi bilo IlaPak, ko bi jo primerno razširili, j* I Pa zgradili v njeni neposredni 'zini novo samopostrežno trgo-V'n°- Najbližja samopostrežba je z aj le na več kot kilometer odda-JlCn'h Prulah. HELENA ŠKOF, dijakinja iz Koza rij: »Nakupujem v glavnem v samopostrežni trgovini na Vrhovcih. S preskrbo v le-tej sem kar zadovoljna, mislim pa, da bi podobno trgovino potrebovali tudi pri nas v Kozarjih. Gradnjo takšne trgovine sicer že načtrtu-jejo, vendar bo, kolikor vem, zgrajena šele tam nekje okrog leta 1980. To bo vsekakor razmeroma pozno, saj potrebe občanov naraščajo tako rekoč iz dneva v dan. Drugače pa mislim, da bi v naši zdajšnji trgovini na Vrhovcih lahko bolj redno dostavljali mleko in mlečne izdelke.« IGOR ZDEŠAR, strojni tehnik iz Šujice: »Mislim, da nova samopostrežna trgovina na Dobrovi nima na razpolago dovolj potrebnega blaga. Nekatere stvari, kot denimo prehrambene izdelke, je tu nasploh zelo težko dobiti, tako da smo jih često primorani kupovati drugod, zopet druge stvari pa ne dosegajo zadovoljive kakovostne ravni. Z zelenjavo je zaenkrat na srečo urejeno, kar je v okolici še nekaj kmetov, v samopostrežbi pa je je premalo. SILVA PRIJATELJ, dijakinja z Brda: »Lahko bi bilo več trgovin za mlade. S tem mislim predvsem na trgovine, kjer bi bilo moč dobiti blue-jeans ali kakšno drugo podobno blago, ki trenutno privlači mlade. Hlače za dekleta pri nas na primer sploh zelo težko dobiš, pa tudi razno drugo blago prihaja preveč poredkoma in z zamudo. In kar prav gotovo sodi zraven: lahko bi bile naše trgovine nasplošno malo bolj urejene, posebno izložbe kot njihov najbolj izpostavljeni del.« Tekst in foto: BRANKO VRHOVEC mmamm mmm UPANJE NA BOLJŠI JUTRI ^trdila 1,13 sa,nouP''avne Izobraževalne skupnosti je na seji konec marca Probp^01113 sPreie*a dva pomembna dokumenta, ki nakazujeta, s kate-Uresnifiti em' 50 k° ta skupnost ukvarjala skozi vse leto 1977, ter poskušala *)o,r(lila ^as,av|jene naloge. Stališča je v predloženem besedilu skupščina le •tuna i -j — ”** iiaivrgu. OiaiiaGU jv. v Vlil iv* ^"Pščina Sla ° ni'h na predhodni skupni seji razpravljali in jih sprejeli 1114 VVZIIV7U III o 1% U J . Ali 3VJI 1 14 4.^ /1 *z vsebjjl^'!16 in skupščina izobraževalne skupnosti. IJj8utovite ”C “Stališč« izhaja, da delegatski odnosi še niso povsem zaživeli. Ta ^eihu probj^3 Za vse n'voie> °d delegatske baze vse do skupščinskih teles, ^dseboi Cmu k° Potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti, saj je od stOrite SLa«nrvi>^.^_____j_________:__~ j.________i---- •>cv v 1(eSa samoupravnega dogovarjanja odvisna kvaliteta in kvantiteta j^-fte b^J^Benih dejavnostih, zlasti še na področju izobraževanja. Svoje h^0 ,esnc° morale razgntiti tudi vzgojno-izobraževalne organizacije, ki se i* 0 Povezale s krajevnimi skupnostmi in združenim delom. Le tako Q*nostmi a"*° "sklajevale svoje programe z obstoječimi materialnimi Pov^hii k^one tudi večine staršev je prehod na celodnevno šolo. K 'azali skusi uvajanja celodnevnega bivanja učencev osnovnih šol so CM^^evain*6 rezu*tate. Zato bo v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo SordneVnih ^ SkuPnos* naše občine na osnovi izkušenj dosedanjega delovanja sto SSno:tTnihSo' °Bltltovala normative za normalno delo celodnevnih I'iih'ta Za vkl ,v Podlagala Izobraževalni skupnosti Slovenije začetek po-^Laio Pogoje 'teV cc'°dnevne šole v zakon o osnovni šoli. Vse šole sedaj “ ■ za razširitev svoje dejavnosti na celodnevni pouk, saj le-to delegatsko življenje med nami DELEGATI V ILIRIJI Tokrat za to rubriko ne bodo odgovarjali delegati o delovanju, problemih in uspehih delegatskega odločanja, marveč sem obiskal delegacijo za zbor združenega dela občinske skupščine tovarne kemičnih izdelkov Ilirija in prisostvoval seji delegacije. Ne bom povzemal vsebine seje delegacije, ker bi to pomenilo v najslabšem primeru prepisovanje gradiva, ki ga je obravnavala delegacija, marveč bom poskusil podati način dela delegacije. Lahko bi rekel »konec dober vse dobro«, kajti že je kazalo, da se delegacija pred sejo občinske skupščine sploh ne bo sestala, pregledala gradiva, zavzela stališča in izbrala delegata, ki bo zastopal stališča delegacije na skupščini. Za obveščanje njihove baze pa je bilo že prepozno, ker je kmalu po končani seji delegacije moral delegat na sejo skupščine. Vodja delegacije Gregor Miklič je bil dalj časa bolan, pošta se je kopičila na njegovi pisalni mizi, med njo tudi gradivo za sejo občinske skupščine, nihče od ostalih delegatov, niti namestnik vodje ni ničesar storil, da bi sklical sejo delegacije in pregledal gradivo. Kako bi se vse končalo, če se zadnji hip ne bi vrnil na delo vodja delegacije in prevzel stvari v svoje roke? Navzlic kratkemu času, ki ga je imel na voljo, se je vodja Miklič temeljito pripravil na sejo, saj je sam preštudiral celotno gradivo in ga v kratki h besedah podal prisotnim delegatom. Seja je izzvenela bolj kot Mikličev monolog, saj noben izmed ostalih petih delegatov ni imel vprašanja, pripombe ali predloga k nobeni točki dnevnega reda, vsi so se z navedenim le strinjali. Tudi o najpomembnejši točki dnevnega reda, namreč o programu družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1977, kjer je predvidena tudi združitev temeljnih in drugih organizacij združenega dela v večje gospodarske aglomeracije, v delegaciji ni bilo razprave. V programu je predvidena tudi združitev Ilirije s Teolom in Belinko. Vodja Miklič je pojasnil, da so o združitvi že razpravljali na zborih delavcev in samoupravnih organih Ilirije v preteklem letu, zato je predloženi dokument v skladu s hotenji delavcev, zato nanj nimajo pripomb. Končno je prišla točka dnevnega reda, ko je bilo treba izbrati delegata, ki se bo udeležil seje občinske skupščine. Nihče ni bil pripravljen prevzeti te odgovorne naloge, ena delegatka ni imela varstva popoldne, druga je imela delo v službi, delegati pa so tudi prišli na sejo z že pripravljenimi izgovori, tako da koncu koncev vodji delegacije Gregorju Mikliču ni preostalo drugega, kot da se sam udeleži te seje. F. PREŠEREN I 'c , C(|a l1'Iha. Zat *cat*rovs^e 'n finančne potenciale, česar marsikatera j teK*'' -1 »Jaz bi želela biti na sliki!« Mara Koprivec: »Ustanovitelju, to je občinski skupščini smo zaradi naših kadrovskih težav predlagali, naj preceni,ali zavod še izpolnjuje pogoje za organiziranje varstva, ker nimamo več dovolj ljudi. Obenem pa smo opozorili tudi, da naj ob razporejanju štipendistov — vzgojiteljic mislijo na to, da bi nam dali takšne z rešenim stanovanjskim problemom. Pomanjkanje stanovanj odpodi kadre.« Predsednik sveta zavoda Jožica Penca: »Poleg tega, da nam manjka šest vzgojiteljic, je treba povedati še to, da se te, ki jih imamo, v zelo težkem položaju. Vozijo se od daleč, ker stanovanjskega problema ne uspemo rešiti. Novih ne moremo dobiti, ker stanovanj nimamo. Mariborska šola izšola dovolj veliko število, da bi lahko pokrili potrebe po kadrih, vendar teh kadrovTie moremo dobiti, ker nimamo stanovanj, v podnajemniško luknjo za 1500 din pa nočejo, kar ni niti čudno! Tako je na enem koncu Slovenije teh kadrov preveč, na drugem pa premalo. Vse bi se rešilo s stanovanji. Zaradi tega imamo tudi precejšnjo fluktuacijo. Ob iskanju novih moramo zato sedaj iskati takšne, ki imajo rešen stanovanjski problem (vsaj začasno ali zasilno) ali pa takšne, ki imajo urejene prometne zveze.« »Naši tršici je tako lepo. Vsak dan se lahko vozi z avtobusom. Pravi,da eno uro, pa potem še pol ure z drugim. Medtem pa lahko hodi povsod, tudi tam, kjer so avtomobili, pa še vlak si gre lahko vsak dan pogledat. Pa tam nekje sredi trave in dreves stanuje. Res mi ni jasno.zakaj ni zadovoljna,« razlaga Matjaž Žabjak o svoji vzgojiteljici. Otroške oči vidijo marsikaj drugače: eno in pol urna vožnja se jim zdi zabava, stanovati v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem, voziti pa se dnevno na delo v Ljubljano pa tudi. Čakanje pa je tudi lepa stvar v otroških očeh, vendar odrasli gledamo na vse drugače. Materialni položaj VVZ Krim-Rudnik ni slab. Prostor in oprema je v skladu z normativi, pa tudi igrišče imajo na Rudniku. Stavba pri ribniku ima dve igrišči, ki sta tudi za sosesko stanovanj, na Škofljici igrišče urejajo, le ob Dolenjski cesti je slabo, saj je le malo zelenja. Na Golovec pa vsak dan tako zaradi vremena kot zaradi prometne Dolenjke ni mogoče iti. Koliko velja takšen malček? »Različno,« pravi OLGA TOMAŽIČ. »Naša stroškovna cena iz lanskega leta je 1260 din, za dojenčke 1600 din in za šolarje 1180 din. Seveda pa tega ne plačajo v celoti starši, saj je na področju ljubljanskih občin dogovor, da prispeva 30 odstotkov za vrtce družba. Starši dajo torej največ 860 din. Plačevanje je diferencirano, odvisno od zmogljivosti in dohodkov staršev.« Vzgojiteljice in drugi zaposleni pa se ne posvečajo le otrokom, nekaj časa najdejo tudi zase. Sekretar osnovne organizacije ZK je REZKA ŠIMONOVIČ-PISKER. »V naši OZK smo zaposleni iz treh VVZ: Rožne doline, Trnovega in našega zavoda. Devet članov nas je skupaj, kar ni veliko. Zato skušamo pridobiti nove in mislim, da bomo do konca leta vključili pri nas dva nova člana. Želimo se osamosvojiti in imeti svojo OZK. Pri naših sestankih poudarjamo kvaliteto in vsebino idejnega dela, saj je otroke treba vzgajati že od malega naprej. Mislim, da je treba vcepljati že otrokom tiste osnovne korenine za ideološko vzgojo. Tu bomo morali marsikaj urediti tudi še z marsikaterimi starši, saj ne gre, da nam oni doma rušijo našo vzgojo oziroma mi njim njihovo, saj prihaja potem v otrokovi duševnosti do zmede. Veliko pa delamo tudi na izobraževanju naših članov kolektiva. Izobraževalne teme, ki so obvezne za člane ZK, smo razširili in jih poslušajo tudi nečlani. Vsi smo namreč zadolženi za pravilno vzgojo.« »Če bi mi rekli,naj govorim o otrokih, bi lahko teden dni, o sindikatu pa težje, ker sem šele dva meseca predsednik osnovne organizacije sindikata,« nam je povedala za začetek NINA MUNIH. »Od leta 1973, ko smo se osamosvojili, počasi oživljamo dejavnost. Pomembna je zavzetost in to.da se v sredini čuti družbenopolitične organizacije. Poleg vseh običajnih nalog, ki stojijo pred sindikatom, smo sedaj pripravili dve ekipi za »Pohod prijateljstva,« kamor gremo prvič. Žal pa za šport pri nas ni pretiranega odziva. Naše delavke so matere z otroki, pa še vozijo se. Organiziramo pa strokovne ekskurzije, pa tudi plavanje smo že pripravili. Delamo na področju izobraževanja...« Kako lahko starši vplivajo na zavod? Nina Munih: »O vsem razpravljamo skupaj s starši. Tudi sedaj, ko je govora o poimenovanju vrtca, smo dobili idejo od staršev, za ime pa smo za mnenje zaprosili KS. Starši vplivajo na politiko zavoda preko oddelčnih svetov staršev. Starši se zelo zanimajo in dajejo tudi predloge.« Kaj pa mislijo o zavodu najmlajši? Mišljenja so si podobna, pa naj v imenu vseh pove ANA LAMUT: »Rada sem tukaj. Tudi drugi so radi tukaj.« Sledi mencanje in premišljevanje in odrešilni: »Kar tako, ker mi je všeč. Pa v redu, kaj ti je všeč? »Kar po vrsti od prijateljic, igrač do tovarišic. Lepo je, ker nas je veliko in nisem sama.« MILOVAN D1MITRIČ i Jp i 1 j Jožica Penca Olga Tomažič Rezka Šimonovič-Pisker Nina Munih MLADINSKE DELOVNE AKCIJE ZGODOVINA IN SEDANJOST Prostovoljno delo, ki se izraža v mladinskih delovnih akcijah, je pomembna oblika udejstvovanja mladih. Krepi in razvija samoupravne socialistične odnose, bratstvo in enotnost, pripadnost idejam in nalogam socialistične revolucije, prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju nerazvitih področij, krepi idejnopolitične moralne in strokovne vrline slehernega udeleženca. To so spoznavale generacije mladih skozi tri desetletja mladinskih delovnih akcij, ki so bile organizirane skoraj pri vseh pomembnejših objektih, zgrajenih v povojni obnovi in izgradnji domovine. Akcije so bile organizirane že med NOV, delo pa zelo raznoliko od prenašanja ranjencev, pobiranja poljskih pridelkov do izgradnje partizanskih cest in prog. Prva večja akcija po vojni je bila izgradnja proge Brčko-Banoviči, ki jo je preko 62.000 mladih zgradilo v dobrih šestih mesecih, 22 dni pred rokom. Poleg dela na delovišču so bile organizirane različne prostočasne aktivnosti in ena od pomembnejših je, da je pričelo brati in pisati pet tisoč mladih — pred akcijo nepismenih. Akcije so se nadaljevale v še večjem obsegu. Šamac—Sarajevo, Nikšič—Titograd, Novi Beograd, Doboj—Banjaluka, avtocesta Ljubljana—Gevgelija, »Sava«, Beograd—Bar, Jablanica, Zvornik, Vinodol so samo večje med velikimi akcijami zveznega značaja. Premalo je prostora, da bi našteli vse republiške in lokalne akcije. Število kilometrov prog in cest, kubičnih metrov zemlje in udeležencev nam kaže, da so akcije bile izredno potrebne, do tega spoznanja so prišli mladi sami. Delovni rezultati «n bili neverjetno visoki, udeležba pa ni bila nikoli vprašljiva, za propagando je zadostovalo le kratko obvestilo. Letošnie akcije Kljub sodobni mehanizaciji se mladinske delovne akcije organizirajo še danes. Se vedno so ekonomsko upravičene, idejnopolitični ter vzgojni vidik pa dobivata iz dneva vdan novo veljavo. V letu 1977 bodo mladi iz nase občine lahko sodelovali v naslednjih akcijah: Sutjeska, Meriovo, Kozara, Sava, Kosovo, Kozjansko, Posočje, Suha krajina, Brkini in Slovenske Gorice. Občinska konferenca ZSMS je nosilec organizac ije brigad za akcije: Brkini L izmena 2. 6. do 23.6., Kozara 2. izmena 1.7. do 30. 7. in Slovenske Gorice 3. izmena 7.8. do 28. 8. Udeleženci sc prijavljajo s posebno prijavnico preko svojih osnovnih organizacij ZSMS v TOZD, šoli ali krajevni skupnosti na občinsko konferenco, kjer prejmejo tudi vsa ostala navodila o delovišču, načinu in terminskem planu priprav brigade, zdravniških pregledih itd. Prijavijo se lahko člani ZSMS ter člani družbenih organizacij in društev njenih kolektivnih članov. S salT1ij(,fi«, javo na občinsko konferenco pa niso vse formalnosti okrog udeležbe u 1 ^ saj si mora vsak posameznik oziroma predsedstvo osnovne organizacij6 ^ udeležence iz organizacije urediti glede odsotnosti z dela ali Pou ..Lva11 samoupravnih organov v skladu s samoupravnimi akti, ki morajo vse ^ določila o udeležbi mladih na mladinskih delovnih akcijah. Pravočasno tiranje mladih za udeležbo in dobro organizirano brigado [Himeni p° ■> uspeha na akciji. Še vedno premalo odziva v 00 ZSMS Odnos posameznikov, tako starejših kot mlajših, je v posameznih o^^J še vedno negativen, kar je razvidno iz udeležbe oziroma ne udeležbe ^ jah. Nekatere osnovne organizacije v zadnjih treh letih velikega razni* lovnih akcij niso dale niti enega brigadirja, občinska konferenca pa Jc lanskem letu dala štiri popolne brigade na zvezne in republiške akcij1 ra, Suha krajina, Posočje in Gorenja Trebuša). Tudi dejstvo, J organizirajo v nerazvitih predelih in območjih prizadetih pri potre*in,.v|jeiijl gradijo objekti, kot so vodovodi in električno omrežje, pomembni za in obstoj ljudi v krajufna posameznike ne vplivajo preveč, saj ji*11 solidarnost tuja. j|j {H Poleg organiziranja brigad za republiške in zvezne akcije bomo «rL* gtVT lokalne akcije pri urejanju okolice, izgradnji manjših objektov intr*j^ urejanja delovnega prostora in slično. Izkušnje niso majhne, saj nam D Ja Golo, Pacug, AST in še nekatere služijo za zgled. lih1* ,. Pri celotnem delu na tem področju je pomembno sodelovanje ost*1 ^ M benopolitičnih organizacij v vseh okoljih, zato je nujno, da o mhm' lovnih akcijah spregovorijo v sindikatih in SZDL v TOZD in KS. 10 ugotovitev in stališče izvršnega odbora predsedstva OK SZDL, kj J6 Ijal o aktivnosti na področju mladinskih delovnih akcij. 25. MAJA OSREDNJA TELESNO KULTURNA PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI IN LETOŠNJIH JUBILEJEV To množično prireditev, ki bo po obsegu največja v vsem povojnem času v naši občini, organizi-fajo Telesno kulturna skupnost in družbenopoli-p6. organizacije občine Ljubljana Vič-Rudnik. Prireditev se bo pričela ob 16. uri popoldne v športnem parku Svobode na Gerbičevi ulici. V enournem programu se bo zvrstil prikaz športnih nejavnosti, ki ga bodo izvedli Zveza telesnokultur-nih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik, oziroma osnovne telesnokultume organizacije, vzgoj-"ovarstveni zavodi, šolska športna društva, športni aktivi in klubi v krajevnih skupnostih in TOZD, enota pripadnikov JLA iz kasarne maršala Tita, fol- 25. maja na igriščih Svobode na Gerbičevi cesti Prireditveni odbor vabi občane in delovne ljudi naše občine, da se te osrednje telesno kulturne prireditve udeležijo v čimvečjem številu in s tem počastijo dan mladosti in letošnje jubileje klorne skupine in mladi godbeniki iz Logatca. Tako se bo v slavnostnem mimohodu in v sami športni manifestaciji zvrstilo 150 cicibanov, 440 pionirjev in mladincev iz 13 viških šol, 1000 predstavnikov športnih društev in klubov, taborniki in 240 pripadnikov JLA. Po krajšem pozdravnem govoru predsednika prireditvenega odbora in predstavnika občinske skupščine si bomo lahko ogledali pester program vseh telesnokulturnih in množičnih rekreativnih aktivnosti, sadove truda in prizadevanj vseh nosilcev teh športnih in kulturnih dejavnosti, s katerimi si krepimo svoje telesne in umske sposobnosti. PRVIČ VSE OSNOVNE SOLE Cross-country je beseda angleškega izvora, ki nam Ponazarja tek prek naravnih zaprek na progi, dolgi nad , M metrov. Nekoliko spremenjena oblika te besede se j? v zai ( 507 sodelujočih). Prvič so se v soboto, 23. 4. 8. razr.: M. Urbančič — Brez., D. Plevnik — Brez., I. Malovrh — P. Gradec, ... Mladinke: M. Modic — SK Brdo, M. Urbančič — Brezovica, N. Marica — Trnovo, ... Pionirji — 1. razr.: M. Marinko — Brez., M. Križman — Dobrava, T. Košar — Trnovo, ... 2. razr.: J. Buh — Dobrava, A. Maček — Dobr., J. Kračman — Vrhovci, ... 3. razr.: A. Japelj — Brez., R. Hojak — Trnovo, I. Kumar — Dobr........ 4. razr.: T. Urbančič — Brezovica, T. Cerk — Dobr., S. Mitič — Trnovo, ... 5. razr.: N. Lah — Vrhovci, H. Turk — Škofljica, M. Alič — Brezovica, ... 6. razr.: R. Anžič — Bičevje, M. Šteblaj — Trnovo, J. Podlesnik — Vrhovci, ... 7. razr.: B. Rauš — Brezovica, A. Pucihar — Bičevje, M. Trdin — Bičevje, ... 8. razr.: M. Skodlar — Brez., D. Kolenc — Trnovo, V. Jelinčič — Zavod za sl. Mladinci: E. Sojer — ŠD Brezovica, S. Hvalec — Pok. kov. šola, I. Darko — Rek. cen. Lj. I977 ljana’ '?u,r,cr'le ekipe vseh 13 osnovnih šol občine Ljub-Vič.n'^'fšudnik. RaZpjsu ZTKO občine Ljubljana 80 se v ve*iki meri tudi odzvale ekipe KS, 1''°vall dniš,ev 'n sindikata. Za lepo speljano tek-*as, Pr08o in dobro organizacijo imajo predvsem Veiik(i tS,1°rtn' ^clavci SK Brdo, ki so kot izvajalci vložili kiso za usPeh tekmovanja. Tako so vsi sodelujoči, PršiliCn*' svoje moči po stezah v okolici Brda, ob koncu ko. y uPanje, da bo takih prireditev v prihodnje še veli-tji Posameznih kategorijah pa so bili doseženi naslcd-pj u»ati: ^Trn'1^6— ^ raz.: N. Bogataj —Brezovica, B. Kranjc 2. t 0Vo’ N. Prijatelj — V. Lašče Vj- T- Lenaršič — Brez., S. Stonjšek - 3. r,,? Brez-. N. Turšič — Brez. 4 ~ Brez-. ... razr. S. - Bičevje, M. A. Ivanko — Vrhovci, N. a — Ig, B. Kmet — Brez., I. Gradišar — M- Dobnikar — Dobrava, I. Maček — P. 6. jI' R- Skale — O. Kovačič ^■hlia/ S' Stonjšek — Bič., L. Zdešar — Brez., L. 7. rf‘7- Brez..... ^0i( Stritar — V. Lašče, S. Kranjc — Trnovo, M. V- Lašče, ... Člani B: B. Lenarič — SK Brdo, Z. Sterle — SK Brdo, L. Čarman — TVD Partizan-Vič, ... Člani A: M. Žužek — TVD V. Lašče, J. Kunčič — OŠ Brez., S. Golob — Fak. elektro, ... Ekipno ml. pionirke: OŠ Brezovica, OŠ Trnovo, OŠ Vrhovci, ... ml. pionirji: OŠ Trnovo, OŠ Dobrava, OŠ Brezovica, st. pionirke: OŠ Brezovica, OŠ Velike Lašče, OŠ Polhov Gradec, ... KROSI STI LOČENI Občinsko prvenstvo v krosu je ponovno dokazalo, da gojijo učenci in učenke najkvalitetnejšo atletiko med vsemi šolami v naši občini. Kar v treh ekipnih kategorijah so zmagovalci, v eni pa so zasedli tretje mesto. Tako dobrih rezultatov v tekih pa ne dosegajo po naključju. V šoli deluje zelo aktivno šolsko športno društvo Brezovica, ki poleg tekov vključuje v svojo dejavnost tudi druge športne panoge. O njihovi dejavnosti in obliki dela in nalogah je nekaj besed povedal predsednik ŠŠD MARKO SKODLAR: »Društvo deluje na samoupravni osnovi. Upravni odbor predstavljajo predstavniki od četrtih do osmih razredov, ki odločajo in vodijo delo. Veliko nam pomaga tudi mentor društva Peter Mavrin, ki skrbi za strokovnost dela. Poleg atletike, kjer ločimo posebej pionirke, pionirje in krosiste, imamo močne tudi druge sekcije. V odbojki imamo po starosti ločene štiri skupine. Mladinci sodelujejo v regionalni republiški ligi, ostali pa na področnih in občinskih tekmovanjih. Tudi v košarki sodeluje najstarejša ekipa v notranjski področni ligi, ostali pa v občinskem merilu. Deluje tudi sekcija v namiznem tenisu in šahu. Svojo dejavnost nameravamo v bodoče še bolj razširiti, saj imamo na zunanjem športnem parku in v telovadnici odlične pogoje za kvalitetno delo. Poleg učencev osnovnih šol sodelujejo v našem ŠŠD tudi bivši učenci, ki so obvezno šolanje že končali. Nekateri izmed njih so opravili vaditeljske tečaje, tako da lahko pomagajo pri vodenju športnih skupin. Redno pripravljamo tudi medrazredna tekmovanja za naslov najboljšega športnega razreda. Vsako leto pa imenujemo tudi najboljšega športnika šole. Tako vseh 250 članov ŠŠD aktivno sodeluje in s svojim delom prispeva k širjenju zdrave športne miselnosti. Še enkrat bi ponovil, da je za naše uspehe na športnem področju v največji meri zaslužen mentor ŠŠD in celotno šolsko vodstvo.« st. pionirji: OŠ Brezovica, OŠ Bičevje, OŠ Trnovo. Nekaj mnenj o organizaciji tekmovanja in svojih načrtih v bodoče pa so povedali nekateri sodelujoči: TATJANA LENARŠIČ: zmagovalka med tekmovalkami drugih razredov: Proga, ki je bila mogoče malo kratka, saj je bila dolga le 300 metrov, mi je ustrezala, kar se vidi tudi po rezultatu. Poleg teka hodim tudi h gimnastiki, ki mi je zelo všeč. Na podobnih tekmovanjih bom z veseljem sodelovala tudi v bodoče. VIKTOR JELINČIČ, tretjeuvrščeni v kategoriji osmih razredov: V zavodu za slepo in slabovidno mladino, kamor tudi hodim v šolo, imamo bolj malo možnosti za večji razmah športnih aktivnosti. Nekoliko nas ovirajo zdravstveni razlogi, nekoliko pa tudi pomanjkanje telovadnice. Za to tekmovanje sem se pripravljal kar v Zavodu in nekajkrat na Trim stezi. Proga mi je všeč in bi tudi v bodoče rad sodeloval na kros tekmovanjih. Ker pa se po končanem pouku vrnem v rodno Postojno, ne vem, kako bo v prihodnje s sodelovanji na tekmovanjih. EDVARD SOJER, zmagovalec med mladinci: Pri ŠŠD Brezovica pogosto tečemo v naravi, zato ta uspeh ni čisto naključje. Organizacija in proga sta bili dobri, moti pa me nešportni odnos tekmovalcev ekipe VK Savica, ki je nešportno ovirala ostale tekače. Poleg teka me posebej zanima še modelarstvo in odbojka. Ker treniram atletiko pri Olimpiji, imam pogosto težave v šoli, ker se mi pouk in razna tekmovanja časovno pokrivajo. Kljub temu bom tudi v bodoče reden udeleženec podobnih tekmovanj. N Odlične snežne razmere V organizaciji ZTKO občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo 31. 3. 1977 v Ratečah občinsko tekmovanje v smučarskih tekih. Ker v okolici Ljubljane letošnjo zimo ni bilo dovolj snega, je bil organizator prisiljen preseliti tekmovanje v Zgomjesavsko dolino, kjer so bili odlični snežni pogoji. V prekrasnem vremenu se je v dobro pripravljene smučine pognalo 91 tekmovalk in tekmovalcev v desetih starostnih kategorijah. Kljub oddaljenosti so se tekmovalci odzvali na tekmovalni razpis v zelo veliki men in s tem ponovno dokazali vedno večjo priljubljenost teka na smučeh. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ml. pionirji: M. Beber, M. Strle, J. Pavlin (vsi SK Brdo), ... ■> pionirke: I. Petek, D. Sever, M. Lasič (vsi SK Brdo), ... st. pionirji: 1. Snoj, M. Kocjančič, I. Maren (vsi SK Brdo), ... ženske A: T. Koršič (Fak. Ele.), N. Peršin (ŠD Podpeč), J. Turk (SK Krim), ... ženske B-C: L. Rejc, B. Jančar, R. Kotnik (vse TVD Vič), ... moški vet. — C: J. Štupar (Inšt. J. Š.), A. Majcen (Hoja), J. Keršmanc (ŠD Jama), ... moški B: L. Marion (TVD Vič), P. Kovač (ZTKO Vič), Stermetsky (TVD Vič), ... moški A: P. Jamnik, K. Kordiš, P. Šterk (vsi Fak. elektr.), ... mladinke: A. Sedej, M. Martina, V. Koprivnikar (vse SK Brdo), ... mladinci: F. Špacapan, R. Snoj (oba SK Brdo), Petrič (ŠD Podpeč), ... Vsem udeležencem za dosežene rezultate čestitamo. __________________________________________________Z RAZPIS Komisija za rekreacijo pri ZTKO občine Ljubljana Vič-Rudnik vabi h sodelovanju vse košarkarske ekipe KS, športnih društev in OO sindikata na občinsko tekmovanje v košarki. Tekmovalo se bo po pravilih KZJ po ligaškem sistemu. Pravico nastopa imajo le neregistrirani igralci. Izvajalec tekmovanja je TVD Partizan-Trnovo, ki bo dal na razpolago tudi svoja igrišča. Prijave sprejemajo do 20. 5. 1977 v pisarni ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDR 14. Začetek tekmovanj bo 24. 5. 1977. M S I športne drobtinice Na prvenstvu občine v malem nogometu v konkurenci 43 ekip sodeluje tudi ekipa DPO občine Vič-Rudnik. V eni zadnjih tekem so po odličnem začetku, ko so povedli z 1:0,nekoliko popustili in nasprotniku vrnili voljo do igranja. Rezultat ob koncu igre je znašal 11:1 za nasprotnika! Na XIIL mednarodnem prvenstvu Ljubljane je igralec Olimpije Berden z odlično igro med posamezniki in med moškimi dvojicami zasedel najvišje mesto. Ta rezultat ponovno potrjuje njegovo izvrstno formo, ki jo je dokazal že na predhodn ih tekmovanjih. Čestitamo! Na občinskem prvenstvu v krosu je v razredu mladincev ekipa Rekreacijskega centra Ljubljana, ki je nosila enotne drese z napisom VK Savica,v stilu vozačev formula I zapirala takoj po startu drugim tekačem pot. Tako so svojemu tovarišu omogočili pridobiti lepo prednost, ki jo je tudi ob koncu znal izkoristiti. Vprašanje je, kaj taki mladinci iščejo na športni prireditvi? V zadnjem kolu pred koncem tekmovanj v prvi ZNTL so si igralci Olimpije zagotovili nastopanje med najboljšimi tudi naslednje leto. Za ta uspeh gre pohvaliti celotno ekipo, ki je z borbeno igro dokazala, da si zasluži obstanek v ligi. Spodbuda za prihodnje leto. V KRALJIC V DRŽAVNI REPREZENTANCI 9. in 10. aprila 1977 je bil v Sarajevu Turnir glavnih mest republik. V disciplini standard MK puška 3x20 za mladince je s 555 krogi zasedel drugo mesto KRALJIČ ANDREJ SD Krim — edini slovenski predstavnik na tem turnirju. S tem rezultatom si je zagotovil nastop na mednarodnem tekmovanju z MK orožjem 15., 16. in 17. aprila v Beogradu, kjer je prvič oblekel dres'državne reprezentance. Njegov rezultat iz Beograda pa ni zadoščal za uvrstitev v reprezentanco Jugoslavije na Balkanskem prvenstvu v Atenah. Že naslednji dan, 14. aprila 1977, je Kraljič nastopil v Ljubljani in v konkurenci članov zasedel 3. mesto s 1105 krogi od 1200 možnih. Naslednje izbirno tekmovanje bo Turnir republik v Ljubljani 14. in 15. maja 1977, kjer bo za vstop v reprezentanco potrebno zasesti eno od prvih treh mest. Najboljši trije rezultati s Turnirja glavnih mest republik: 1. VRANČIČ (Zagreb) 559 2. KRALJIČ (Ljubljana — SD Krim) 555 3. RADOSAVLJEVIČ (Zagreb) 554 Č. N. 10. STRAN NASA KOMUNA Xlll/5 • 16. MAJ 1977 NASA KOMUNA XI11/5 • 16. MAJ 1977 25. MAJ - ROJSTNI DAN TOVARIŠA TITA - DAN MLADOSTI - 25. MAJ - ROJSTNI DAN TOVARIŠA TITA - DAN MLADOSTI I25 - ROJSTNI DAN TOVARIŠA TITA - DAN MLADOSTI - 25. MAJ - ROJSTNI DAN TOVARIŠA TITA - DAN MLADOSTI PLODNO 25-LETNO DELO ZPM V letošnjem letu, ki je resnično jubilejno, tudi naša mladina slavi pomembne pomnike. Slavimo namreč kar tri pomembne obletnice, in sicer: 35-letnico Zveze pionirjev, 25-letnico Zveze prijateljev mladine in 15-letnico Kurirčkove pošte. S tem skromnim zapisom nameravamo predvsem prikazati vlogo in pomen teh družbenih organizacij, predvsem pa opisati delovanje Zveze prijateljev mladine v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Na povabilo, da bi opisali prehojeno pot, so se prijazno odzvali Stane Florjančič — predsednik ZPM občine Ljubljana Vič-Rudnik, Drago Čemoš — sekretar ZPM naše občine in Peter Vrhunc — predsednik komisije za letovanje pri ZPM naše občine, ki so v sproščenem pogovoru opisali svojo dejavnost, nanizali dosežene uspehe in probleme, ki jih ovirajo pri delu. Ime pove namen Že naslov Zveza prijateljev mladine nam pove, da so v tej družbeni organizaciji zbrane vse sile, ki skrbe predvsem za vzgojo in izobraževanje otrok. Pri tem ne mislim na tisto izobraževanje, ki nam ga da šola, temveč na znanje, ki ga pogosto od nas terja življenje __ . in ni nikjer zapisano. ZPM naše občine je samou- Akcijd Z3 ODStOJ P3CIIQ9 pravno združenje petnajstih društev prijateljev mladine, preko katerih se uresničujejo programske naloge, ki so bile sprejete na konferenci in so skupnega pomena za območje naše občine. Najvišji organ ZPM razstave likovnih del ter spisov na temo Domovina pod svobodnim soncem in za svoja dela prejeli številna priznanja. Čutiti je veliko aktivnost odredov na medsebojnih srečanjih v šahu in orientacijskih pohodih, ki se jih udeležijo v velikem številu. Posebno doživetje ob prenosu Pri letošnjem prenašanju Kurirčkove pošte sodeluje v naši občini 14 centralnih šol. Vsako leto sodelujejo pri prenosu pionirji drugih šol, tako da imajo vsi možnost aktivnega sodelovanja. Pri tej akciji sodeluje veliko število pionirjev, ki s svojimi deli in spisi ter s sloves nostmi ob spomenikih NOB dajo pravi spominski pečat tej akciji. Sodelujejo tudi predstavniki Zveze borcev, krajevni predstavniki SZDL in rezervnih vojaških starešin. Ti postavljajo pionirjem zasede, prepreke in tako omogočijo najmlajšim, da se resnično vživijo v delo svojih predhodnikov v NOB. Slavnosten zaključek letošnje akcije bo 14. maja 1977 v festivalni dvorani Pionirskega doma, od koder bodo vsi pionirji poslali čestitke tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan. Začelo se je leta 1964, ko je počitniško bazo za letovanje otrok dobila v upravljanje naša občina. Takrat skromne obstoječe objekte so s trudom obno- Stane Florjančič je skupščina, ki izvoli predsedstvo in izvršni odbor. Za širše delovanje pa skrbijo še: Klub vzgojiteljev. Svet zveze pionirjev, Svet za vzgojo predšolskih otrok. Svet za delo s starši, Svet za delo z društvi in kadri, Komisija za letovanje in Odbor za izgradnjo Pacuga. Svet zveze pionirjev je mentor pionirskih organizacij na vseh 34 odredih naše*občine in vključuje 6800 pionirjev. V svetu za delo s starši stremijo predvsem za boljšo povezanost med VVZ in starši ter kasneje šolami. Pomagajo tudi pri vzgoji sami v okviru družine in se povezujejo s socialno službo v KS. Pripravljajo tudi razna predavanja in seminarje ter vzgajajo lastni kader. Ta komisija razširja tudi vzgojno literaturo ter sodeluje z DPM, KS, občinsko konferenco ZSMS, šolami in VVZ. Komisija za vzgojo predšolskih otrok pa predvsem skrbi za tiste otrdke, ki niso v VVZ. Za te prireja ure pravljic, skupna enodnevna letovanja, pustovanja, praznovanje novega leta in podobno. Zlasti veliko zanimanje prevladuje za dnevna letovanja, ki so bila letos pozimi prvič, poleti pa so postala že tradicija. Pomsnjlonje kadrov Za tako široko razvejano dejavnost ZPM pogosto nastanejo težave z kadri, ki bi delo vodili. Še posebej se to pozna v izvenmestnem delu naše občine, kjer je aktivna mladina pogosto že preobremenjena z drugimi obveznostmi. Trenutno obstaja v 16 KS samostojno Društvo prijateljev mladine. Ta se predvsem pri svojem delu povezujejo s šolami, VVZ in vedno več tudi starši. V bodoče se bodo ta društva organizirala tudi v ostalih KS naše občine. Predvsem pa bo treba poleg šolskih pedagogov pritegniti k sodelovanju tudi mlade krajane in njihove starše. Poudarek pionirskim odredom V letošnjem programu ZPM nosijo glavno breme aktivnega dela pionirski odredi. Zlasti se bodo naši najmlajši vključevali v množične spominske pohode in razne delovne akcije. Sodelovali so tudi pri prenašanju Kurirčkove pošte, ki pride na naše področje iz dveh koncev. Tudi letos se bodo naši ponirji udeležili Jugoslovanskih pionirskih iger, ki imajo skupni naslov Leto zdravja, narave in lepote. Vseh 34 pionirskih odredov letos sodeluje v teh igrah in zato lahko pričakujemo podobne uspehe kot ob koncu lanskoletnih iger. Naši pionirski odredi so zelo aktivni pri raznih solidarnostnih akcijah, kjer so med vodilnimi v Sloveniji in so za svoja dela prejeli posebno nagrado UNICEF. Kar 18 odredov je imelo akcije za ohranitev okolja, enako število pa sodelovalo pri akciji za ohranitev kmetij. Vsi pionirski odredi so imeli Drago Černoš peter Vrhunc vili in dogradili nove zmogljivosti, tako da danes v tem lepem končku naše obale letuje letno preko 1400 otrok. To so predvsem letovanja otrok, šole v naravi in zadnja leta tudi predšolski otroci. Kljub vsem naporom pri obnavljanju objektov se vedno bolj čuti potreba po izgradnji že vrsto let planiranega novega Pacuga. V ta namen je bil ustanovljen Koordinacijski odbor za izgradnjo, ki se pogosto srečuje z velikimi problemi, ki jih doslej še niso mogli dokončno rešiti. Poleg pomanjkanja finančnih sredstev za izgradnjo obstoja tudi problem z obalno občino, ki daje prednost komercialnemu turizmu. Tako se lahko zgodi, da obstoječi Pacug za vedno izgubimo in tako onemogočimo najmlajšim veselo gibanje in bivanje ob morju. Zato vse posameznike, delovne kolektive in družbene organizacije prosimo za pomoč pri ohranitvi naše počitniške baze. Pionirslo orgsnizscijs tudi ob jubileju uspešns Ves čas svojega ueiovauja, se pravi vseh 35 povojnih let, je pionirska organizacija v naši občini uspešno opravljala svoje poslanstvo. Danes deluje na vseh šolah, centralnih in podružničnih skupno 34 pionirskih odredov. Vsi se aktivno vključujejo v organizirane skupne akcije kot so npr. Jugoslovanske pionirske igre, razna tekmovanja in natečaji po posameznih interesnih dejavnostih. Odziv na vse te aktivnosti je velik in množičen, pa seveda tudi dobro pripravljen in organiziran, kar navsezadnje potrjujejo tudi dobri rezultati in nagrade, ki so jih prejeli naši pionirji. Ves čas je občinska organizacija Zveze prijateljev mladine skrbela za povezovanje z našimi pionirskimi odredi, tako je bilo delo pionirske organizacije enotno in usklajeno s samimi programi. Sevq njem i da omogoči slehernemu pionirju vključevanje v čim širši krog interesnih dejavnosti in aktivnosti, ki so ponekod prav zaradi nezadostnih pogojev in premalo usposobljenih mentorjev pionirskih odredov še omejene. Zato je povsem umesten predlog članice izvršnega odbora občinske Zveze prijateljev mladine Anice Slobodnik, ki se je o delu te organizacije tudi pogovarjala z nami, da bi prej ali slej morali organizirati dodatno strokovno izpopolnjevanje za mentorje, saj sama Pedagoška akademija prav v tej smeri svoje slušatelje premalo izobražuje in so tako ponekod kar preveč prepuščeni sami sebi. Vendar s skupnimi močmi in ob velikem razumevanju vodilnih kadrov v šolah uspevajo pri delu s pionirji. veda pa se želi ta organizacija pri svojem nadalj-i dnu še bolje usposobiti, predvsem z namenom. VOŠČILA NAJMLAJŠIH PRED SEDNIKU TITU ZA 85. ROJSTNI DAN Janko Kersnik, 6 let: Našemu Tilu bi podaril lep pokal. Matjaž Goltes, 6 let: Titu bi dal mercedesa. Larisa Skalarič, 6 let: Josip' Brozu bi podarila krožnik vazo. »emu komandantu bi prinesel ko|o čevlje. Petra Kamnikar, 6 let: Želim mu veliko sreče, prinesla pa mu podaril 14 steklenic viskija, bi hlače. Aleš Grozdnik, 6 let: Titu bi Andreja Brenčič, 6 let: Želim mu obilico zdravja in veliko hišo z vrtom. TITO, MLADOST, REV0LU CIJA, BRATSTVO, ENOTNOST, MIR Na temo »Tito, revolucija, mir« so bile letos razpisane naloge naših šolarjev. Najboljši spisi so bili nagrajeni in na teh dveh straneh objavljamo v celoti dva spisa, ostale pa v obliki odlomkov, ki izražajo ljubezen in predanost poti največjega sinu naše revolucije — tovariša Tita. Prav tako objavljamo nekaj misli o TITU šolarjev osnovne šole Vič. Končno je prišel maj leta 1945 in z njim svoboda. Okupator je bil pregnan iz naše dežele, a borb še ni bilo konca. Treba se je bilo boriti za obnovo porušene domovine, za utrditev naših meja, na katere so z vseh strani še vedno prežali sovražniki. Posebno na meji z Italijo je kmalu po osvboditvi prišlo do velike nevarnosti, vendar se je pod pametnim vodstvom tovariša Tita tudi to uredilo brez prelivanja krvi. Tito je vedel, da se majhne državice težko same borijo proti velesilam, zato je organiziral zvezo vseh neuvrščenih držav, da bi se skupno borile za mir in svobodo vseh ljudi. Tita spoštujejo po vsem svetu kot velikega državnika in politika ter velikega borca za mir. Imamo ga radi in mu ob 85. rojstnem dnevu kličemo: »Hvala ti za mir in svobodo, ki jo imamo po tvoji zaslugi, in ostani še dolgo med nami, dragi Tito!« FRANCI NAHTIGAL, 6. d. OŠ Oskar Kovačič Titova otroška leta in mladost je grenilo pomanjkanje kruha. A ni bil lačen samo on. Tudi drugi otroci so stradali, prav tako starši, kmetje, delavci. Ubog in lačen je bil tudi njihov učitelj. Tako lačen, da je moral mlad umreti. Mali Jože je premišljeval, zakaj je tako, zakaj ni kruha. Odgovora ni poznal. Šele pozneje, mnogo pozneje, ko je prehodil že dosti sveta, spoznal delavce v tovarnah po Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji. Češkoslovaški in Rusiji, prebral in preštudiral nešteto knjig, je našel odgovor na to vprašanje. Delovnemu človeku, njegovi borbi za kruh, je maršal Tito posvetil vse svoje življenje. MOJCA POZNE 4. razred OŠ Bičevje Za narode SFRJ je tov. Tito velik revolucionar in borec za mir in pravice ter borec proti vojnam in uniču- jemu orožju. Pod njegovim 'f®' stvom so naši narodi dosegli tis ■ česar so si že dolgo želeli: narodn enotnost in enakost, svobodo pravo ljudsko oblast. To so s šem Titom na čelu tudi dosegli- ^ Tito je last vseh tistih, ki jim je "l j | življenjska potreba. »Vsak zase ne mogeli obstajati, le združeni lan^ j obstajamo,« je rekel tov. neki priložnosti. In to so naši nat<\_ tudi doumeli, ko so se spomnili | kolov in drugih nevšečnosti, ki ogrozile enotnost med narodi Sj bf Revolucija je izpolnila zahteve druz bene in gospodarske osvoboditvi' MIRKO PR** OŠ Ljubo Šer<* 5. a razte® Ko so okupatorji zasedli •luSpS*j|, vi jo, je Tito stopil na čelo uspešno povedel naše narode v boj svobodo. Težka je bila naloga. ib*l.j|t je zadal, rešiti se zatiranja in ‘“.L, izkoriščevalcev. Vendar je s svO)^ zgledom in pripravljenostjo na uspel. Partizani so pod njv?0.,,. vodstvom po štirih letih uspeh P nati okupatorje in kapitaliste- i In sedaj smo svobodni. Mi h1, ^ breskrbno uživamo svobodo, K' j nam jo priborili Titovi Par"^,ja- j Maršal Tito uspešno vodi novo s listično Jugoslavijo. Čeprav bo dopolnil že 85 let, še vedno h j trudno dela. Sedaj, ko Jugos,0.( v uživamo mir, se on bori za & -j svetu. Mnogi narodi v Afriki in ^ ^ trpijo zaradi tujega nasilja. ^ v(f tudi med ustanovitelji zveze ne čenih držav. |t0 Ponosen sem, da živim v ča^^ nas vodi državniški uživa p° 1v„u„,j,cfii„8MijA2Mopl£ OŠ Trnovo, ur (Pi/Ui/ /iyrri/Q/tTi/ xt- /UAfi^y s<\sn/r\/ A^i/nji/riAL^v - /hsTujAst}/. Tito, beseda, ki jo PoZ.nxr|(ait'' pionir; ime, ki je z zlatimi vklesano v našo zgodovino; . ^ nost, ki jo cenijo v moško Kremlju, v Beli hiši, v palači Z nih narodov in v britanskem P mentu. f jCfj Leta 1937 je postal se'‘reiaizad!1 in s tem je v partijski or3a»gjil i* I zavel nov veter. Na tem polo* dočakal II, svetovno vojno. i Zagledamo ga v sivozelen' ^ -formi, sklanjajočega se nad 1 vid. Visoko čelo razodeva zn NA REPUBLIŠKO STVO V KVIZU NA TL ^ | »TITO — REVOLUCIJ* 77 MIR«, KI BO 13. MA^vT^ na5* ^ega v. ?ajo p0°Ve*ta’. °či mu mrzlično be-i» enRjev'du, odločna brada Jl”0 sr,^a80rcle8a obraza. Zamiš-,^roča. k, .sv'nčnik in išče pot iz ni laki a vrhovnega koman-sr,'nadomt, Je sP|oh Se možnost? te ^t že tr.rx 7uačnočel° razia-^■tev, . 'olikokrm je spet našel na v/' ln ranienci se bodo k?aga, rno; izoblikuje se še ena 1|* zniagi 8a’ ^ Ismeni stopničko dela razlik razlik, prijatelj je 8 poznajo, ljubijo in spoš- tujejo. Hvala ti,Tito! Hvala za vse lepo, kar imamo, za svobodo, za mir, za spoštovanje, ki ga uživa Jugoslavija v svetu, za kruh, za knjige, za našo domovino. Hvala! BRANKA SOTOŠEK, 8.b OŠ Brezovica Bila je pomlad, cvetje, sonce... Toda ne samo to. Bila je tudi svoboda in z njo veselje, zastave, petje. To ni bila navrdna pomlad, ko sc prebuja narava in vzbrsti cvetje. Z rJA- | Jože Marolt, 8. a OŠ I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul (Med borbo) OB 10. URI V MESTU, SO SE IZ OBČINE UVRSTILI SLEDNJI UČENCI: ✓ 1. MOJCA KAVČIL OSNOVNA ŠOLA HOKJ ^ 2. DARJA ZOVC OSNOVNA ŠOLA VlC ^ 3. GREGA PEČAJVA OSNOVNA ŠOLA DOB* x 4. NIKO MOLE p OSNOVNA ŠOLA HOK ^ 5. PRIMOŽ ŠKUIJ^ OSNOVNA ŠOLA LAŠČE majem, najlepš im mesecem v letu, jubileju, 85. rojstnem dnevu, iskrene se je rodilo tudi novo življenje na- čestitke z najlepšimi željami za šega naroda. zdravje v upanju, da bo še dolgo Takrat se mesec maj še ni imeno- vodil našo domovino. Kajti Tito je val mesec mladosti. V njem čutimo iz naš najvišji ideal, mi mladi pa smo leta v leto več, nekaj bolj slovesnega, bodočnost našega naroda, kajti mesec maj je tudi rojstni mesec velikega človeka, borca za mir in Tito je naš, mi smo njegovi! svobodo vseh narodov, našega mar- ZALKA VIRANT, šala Tita. 8. a razred Zato izrekamo našemu dragemu OŠ Primoža Trubarja, maršalu Titu ob njegovem visokem Velike Lašče Tovariš lito je sonce, ki nam je svetilo tudi v najtemnejših dneh JELA, 8. razred ^•ttarič, 5 let, VVZ Trnovo (Ranj eni partizan) Tovariš Tito ima rad pionirje MARTINA, 1. razred Titove besede, preproste, neposredne in iskrene, čudovito razsvetljujejo njegovo življenje in cilje BOJAN, 6. razred Tovariš Tito hoče. da bi pionirji velko znali in da bi dobro živeli PIONIR, 2. razred Tito je trdna vez med narodi Ne zamenjam Tita za noben zaklad! Želim mu še dolgo življenje! MOJCA, 5. razred MILAN, 3. razred VIŠKI PIONIR STANKO ŠTEMBERGER »VOŠČIL BOM TOVARIŠU TITU!« Pravkar je zvonilo, ko sem vstopil v poslopje osnovne šole Bičevje. Trenutek tišine in hip nato me je pozdravil živahen vrvež učencev, ki je normalen za vsak šolski pouk. Vstopil sem v šolsko pisarno in tovarišici Anici Slobodnik povedal namen mojega obiska. Medtem ko sva čakala na Stanka Štembergerja, učenca 7. d razreda, ki bo s slovensko delegacijo pionirjev obiskal in čestital predsedniku Titu za njegov visoki jubilej, sem si zapisoval podatke o njegovem delu v pionirski organizaciji na šoli. »Star je trinajst let in kot pravijo njegovi sošolci, iskren tovariš, vedno pripravljen pomagati in je zelo priljubljen med njimi. Dosega tudi odlične uspehe pri učenju, tako je letos prvak »Vesele šole« za razrede in prvak tekmovanja »Tito, revolucija in mir«. Udeležuje se vseh akcij na šoli, rad igra košarko in harmoniko. Že dve leti pa je tudi predsednik pionirskega odreda »Franc Lesko šek-Luka«. »Skratka, aktiven na vseh področjih!« je zaključila tovarišica Slo-bodnikova. V tistem hipu je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je droban fant — Stanko Štemberger. O svoji poti k Titu je povedal: »Slovenska 10-članska delegacija odpotuje 16. maja v Zagreb, kjer se bomo sestali z delegacijami ostalih republik in avtonomnih pokrajin. Iz Zagreba nato odidemo v Kumrovec in kraje, kjer je tovariš Tito delal in živel. Na njegov rojstni dan, 25. maja, pa nas bo sprejel v Beogradu. Če bi mi dali veliko časa, da bi lahko povedal vse, kar želim, bi mu najprej povedal o delu naše pionirske in tudi mladinske organizacije na šoli, kako imamo razvito samoupravljanje na šoli, da se z veseljem udeležujemo vseh akcij in da še z večjim veseljem sledimo njemu in njegovim idejam. Želim, da bi nas tovariš Tito še dolgo vodil, da bi bil zdrav in s takim uspehom kot doslej vodil nas in našo samoupravno socialistično Jugoslavijo. Naj povem še to, da sem si dolgo želel, da bi Tita videl od blizu, bi ga lahko pozdravil, mu podal roko ter se pogovarjal z njim. Vendar se mi je ta želja zdela tako daleč. Nisem si mislil, da se mi bo kdaj uresničila. Zato sem sedaj toliko bolj vesel in srečen ter komaj čakam trenutek, ko bom našemu ljubljenemu Titu lahko podal roko!« je ob koncu dejal Stanko. Ob slovesu pa nam je obljubil, da nam bo ob vrnitvi povedal kaj več o vtisih, o poti in o srečanju s Titom. IGOR KREVL Veronika Snoj, 7 lel, VVZ Sonja Vidmar (Kurirčkova pot) IR IZ STRAN NASA KOMUNA XIII/5 • 16. MAJ 1977 VESTI IZ NAŠIH KRAJEV PRISPEVKI NAŠIH KRAJANOV NEKAJ O DELU PLANINSKEGA DRUŠTVA IG Dne 4. maja bo minilo letc\odkar je bilo na Igu na pobudo ljubiteljev gora ustanovljeno planinsko društvo. Z ustanovitvijo se je za nas planince pričelo trdo delo, ki nas je spremljalo skozi vse leto, vendar so se ob tem pokazali uspešni rezultati. Tako smo v lanskem letu organizirali več visokogorskih izletov, ob dnevu slovenskih planincev 12. septembru pa smo prirejali v Mladinskem domu vsako soboto ples. Za leto 1977 imamo bogat program nizkogorskih, visokogorskih in avtobusnih izletov ter akcij in pohodov. Dne 24. aprila se bomo udeležili orientacijskega tekmovanja za pokal »Jelovica 77«, ki ga organizira PD Radovljica. Ob praznovanju krajevnega praznika bomo 14. maja na Igu organizirali področno orientacijsko tekmovanje v okviru republiškega prvenstva. Titov 85. rojstni dan in 40. letnico ustanovnega kongresa KPS bomo praznovali skupaj z drugimi planinskimi društvi 22. maja na Krimu. Z upanjem pričakujemo, da bomo dobili še nove člane, mladince in pionirje v naše društvo. Prav tako si prizadevamo, da bomo s svojim delom v društvu dosegli lepe uspehe. D. PONIKVAR DOKAZ VOLJE IN PRIZADEVNOSTI Redki so primeri v kulturi in umetnosti, ko zgolj volja in sla po ustvarjanju ohranja kulturno življenje v nekem kraju. To bi — nemara prej kot za katerokoli drugo kulturmo organizacijo ali sredino — veljalo za KUD »Ivan Cankar« iz Šentjošta, skupino zagnanih in prizadevnih kulturnih ustvarjalcev, ki je NAGRADE KRIŽANKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Na naslov našega uredništva je do vključno 30. aprila prispelo 292 rešitev nagradne križanke. Tri enakovredne nagrade v višini 500 din prejmejo: 1. MARIJA DACAR, Rožna dolina, cesta X-18 2. MITJA KRŽIN, Ižanska 42 3. NATAŠA SIRK, Koseskega 30 Vsem nagrajencem, ki bodo nagrade prejeli po pošti, iskreno čestitamo! 27. APRIL '47.‘ L -I' ;s: | 'c.'." k: K. ; A G j CIME K L o M DMA., . E J '««* K. I <* TSlfc T , S! <,TO * asi k.' I ’m’ .... , - „ A E i T tSIft T T >" D A R C “v P O rr t f T E L F E VE R.R o v T SAVO — o O R £ V DACAR I V_ • - wJ ^j'aVa T.S:: s^r S fc O R A s :§?j š M A R T «" M OKO T R;SW ot E M A;C ItSiS p _ S T -zn-g-m M; K S STATI 10 M l p-v | C - s L A V O R R A ^ A COST Sattavi: Jolt J PtMin Namah Cmku Kovači wr C O Š Č Pl ™ DEČEK ■ REKA Glasilo občinske konference S/.DI. I.jubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet — častni predsednik dr. Josip V idmar — in uredniški odbor: in/. Jane/ Centu/ar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič (odgovorita urednica), in/. Aloj/ Habjan, Jane/ Jagodic, Stane Florjančič, Ivo Zalar. Tehnični urednik Ivan Žitko. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7-1, tel. 23-381, int. 26. tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tisk tiskarna l judske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini hre/plač- Prizor iz »Skupnega stanovanja« v izvedbi KUD »Ivan Cankar« iz Šentjošta nedavno v komajda pokritem domu družbenih organizacij v svojem kraju uspešno izvedla predstavitev najnovejšega dramskega dela — komedije »Skupno stanovanje« Dragotina Dobričanina (delo je režiral Marko Kavčič). Predstava je, čeprav ob ne ravno dovolj uigrani igralski skupini, v celoti gledano zaslužila priznanje, tembolj, ker je potekala v prostoru s še nedodelano odrsko opremo in sploh brez osnovnih gledaliških potrebščin. A kar je še bolj nenavadno: dvorano je po sili razmer »ogreval« pravi kres, okoli katerega so se nagnetli premraženi, toda v vseh ozirih kulture željni krajani. Uspela postavitev »Skupnega stanovanja« je tako ponovno potrdila neuklonljivo voljo šent-joških kulturnikov in njihovo neizmerno željo po nadaljnjem, še aktivnejšem kulturnem udejstvovanju. BRANKO VRHOVEC NA LAVRICI KUD ZOPET OŽIVEL 16. aprila so si krajani Lavrice v polnem številu ogledali gledališko predstavo v odlomkih del slovenskih in tujih pisateljev. S to predstavo so se vključili v praznovanje 40-letnice ZKS in 85. obletnice rojstva tovariša Tita. Ne morem mimo tega, da ne omenim, da je KUD Lavrica prav tega dne praznovalo 25 let neumornega dela in svojo dejavnost predstavilo tudi v drugih krajih naše občine. Izvajanje amaterskih gledališčnikov je bilo tako pristno posebno pri odlomku »Desetega brata«, da krajani še želijo videti več tovrstnih predstav, posebno v gledaliških kostumih Vinka Železnika, Tatjane Blažič in Vilija Gerjola. Seveda ne moremo mimo Eme Blažič, ki je vložila mnogo truda, da smo gledalci uživali res pristno dogajanje v odlomkih posameznih prizorov. Povedati moram, da je Blažičeva požela od krajanov velik aplavz kot priznanje za svoje delo. VIKTOR KONCILJA VESTI IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV VIČ Minilo je prvo četrtletje. Delo v društvu se je odvijalo po že ustaljenih tirih — reševanje tekočih in drugih zadev, močno pa je narasel tudi obisk članov, ki so prihajali, da bi poravnali svoje obveznosti do društva. Do 2().aprila je plačalo članarino 1135 članov, prispevek za posmrtnino pa 898 članov, to je nekaj več kot lansko leto v istem času. To kaže na večjo zavzetost članov samih. Iz lanskega leta je ostalo nekaj neplačanih članarin in neplačanih prispevkov za posmrtnino, nekaj pa je še starejših, vendar bomo vse to poskušali tudi urediti. Pri pregledu članske kartoteke smo videli, da se ti zaostanki nanašajo največ na starejše člane, ki so v letih prej redno plačevali svoje obveznosti. Posmrtnina znaša poslej 106.000 starih dinarjev in bf bilo zares škoda zanemariti plačilo, kajti brez plačila tudi ne bo izplačila, na kar starejše člane in njihove svojce še posebej opozarjamo. Do 20. aprila, na ta čas se nanašajo naši podatki, je na novo pristopilo 49 članov, umilo jih je 36, priselilo 5, odselilo 7, odstopilo pa 6 članov. Tako je nastal do 20. aprila letos skromen prirastek 13 članov, kar je pri dejstvu, da je v društvu organizirana komaj dobra tretjina upokojencev v občini,bolj malo. Zato izkoriščamo tudi to priliko za prijazno vabilo k sodelovanju še ostalim tovarišem upokojencem. V okviru društvene izletniške dejavnosti skrbimo za kulturno in prijetno rekreacijo članov in prijateljev društva. Po letošnjem programu, nekaj izvodov je še ostalo v pisarni in jih je moč dobiti, smo priredili že tri izlete. Za pusta smo bili v Moravčah, za dan žena smo se vozili v Piran, si ogledali pod strokovnim vodstvom počitniško naselje Bernardin, končali pa smo v Ajdovščini, kjer smo počastili spomin na žene, padle v borbi za svobodo, naše izletnice pa skromno obdarovali. Tretji izlet je bil v aprilu; obiskali smo lepo pokrajino za Čav-nom-Col, Predmeja in Novo Gorico, kjer smo si med drugim ogledali tudi lep, moderen dom upokojencev. V maju bomo priredili poleg programiranega izleta okoli Gorjancev še posebej izlet v Dražgoše, da bomo tako tudi mi počastili letošnje pomembne obletnice. Posebej vabimo še na izlet v juniju, od 10. do 12. VI. k slapovom Krke, ob Jadranski obali, mimo Zadra, Šibenika do Splita. Prijaviti se je treba najkasneje do 15. maja. Vse podrobnosti dobite v društveni pisarni in na običajnih mestih. Na številna vprašanja glede gradnje »Doma upokojencev« v Koleziji lahko odgovorimo, da so sedaj izpolnjeni vsi pogoji gradnje. Skupščina občine Vič je lokacijo že odobrila, tudi je že sprejet projekt gradnje. Občinska skupščina je že imenovala gradbeni odbor, v katerega je društvo naknadno predlagalo svojega zastopnika. Z gradnjo bodo začeli že letos jeseni, najkasneje pa spomladi prihodnjega leta. LOIZE ČATAR OBVESTILO Društvo upokojencev Dobrova obvešča vse člane, da se udeležijo letne konference, ki bo 19. maja 1977 ob 14.30 v Zadružnem domu na Dobrovi. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBROVA DRUŠTVO SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV LJUBLJANA VIČ-RUDNIK DELUJE ŽE LETO DNI Na ustanovnem občnem zboru obrtnikov naše občine, dne 30. 3. 1976 je bil sprejet sklep o ustanovitvi Društva samostojnih obrtnikov, ki združuje vse občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo samostojno obrtno dejavnost. Na občnem zboru so si viški obrtniki zadali tudi zelo ambiciozne naloge in malokdo je takrat verjel, da so jih sposobni v tako kratkem času uresničiti. Društvo samostojnih obrtnikov se je brez pomišljanja vključilo v družbene tokove in sodelovalo, čeprav organizacijsko še šibko, v pomembnih družbenih akcijah, če sem vštejemo samo udeležbo na referendumu za samoprispevek II. in obrtniške športne igre v Manbo-ru, ki se jih je udeležilo 7 popolnih športnih ekip naših obrtnikov, predvsem pa so se izkazali v akciji za pomoč potresnemu območju v Posočju. Viški obrtniki so, zavedajoč se načela, da »kdor hitro da, dvakrat da«, po prvem potresu prispevali vsi določen znesek, ker pa se je izkazalo po drugem potresu, ki je prizadel Posočje, da bo ta pomoč odločno premajhna, so poslali na potresno območje osem tovornjakov s prekucniki, ki so v treh dneh opravili 274 delovnih ur (4 milijoni dinj, kar je bila v tistem času zelo dragocena pomoč prizadetim. Vendar pa viški obrtniki niso ostali samo pri tem. Sklenili so, da z lastnimi sredstvi in po svojih močeh obnovijo stanovanjsko poslopje ostarelemu udeležencu NOB vVoljčahpri Tolminu, ki je ostal brez svojcev in bolehen. Kljub temu, da je bila to zelo zahtevna naloga, saj je bilo poslopje stat in po potresu močno poškodovano, so zastavljeno nalogo v pičlih dve mesecih opravili. Izvršena gradbena in obnovitvena dela so sami obrt niki financirali iz posebnih namenskih sredstev, ki so jih zbirali v namen. Prav je, da na tem mestu omenimo tovariše, ki so se takoj m nesebično odzvali vabilu za sodelovanje v tej solidarnostni akciji- Ste- neseoteno oozvail vaouu za soueiovanjc v ICJ sonuanioMm aikv-ij,’ -fan Poredoš je izvajal zidarska in sanacijska dela ter pripravil ustrezn načrte. Vodovodno inštalacijo je prevzel in brezhibno opravil Vink^ Vidic,medtem ko je Jože Govekar izvedel in prenovil električno nape Ijavo, Anton Mušič in Ljubiša Veljkovič pa sta poskrbela za oblaganj« sten in tal s keramičnimi ploščicami in pleskanjem cele stavbe. Vsa dela so izvršena v razmeroma kratkem času in v zelo težktl1 vremenskih pogojih (decembra 1976 in januarja 1977)fvrednost izvršenih del pa je ca. 175.000 ND. Priznanje za nesebično pomoč V znak priznanja za takojšnjo in nesebično pomoč, ki so jo višje obrtniki samoiniciativno nudili prebivalcem prizadetega Posočja, j« Skupščina občine Tolmin na posebni svečanosti dne 12.4. 1977 j lila posebno listino Društvu samostojnih obrtnikov Ljubljana V> Rudnik, kot priznanje za napore, ki jih je vlagalo v obnovo Posočja, k je vsekakor najdragoccnejše priznanje samostojnim obrtnikom na občine. Prav je, da se na tem mestu zahvalimo vsem sodelujočim v tej mani akciji za nesebično in tovariško pomoč in da pri tem med tisti®« ki so prispevali denarno pomoč za to akcijo omenimo tudi ^a1r?,. ki so prispevali denarno pomoč za to akcijo omenimo tudi Ivana, ki je prispeval v sklad za financiranje obnove stanovanjske ni ostarelega borca NOV 50.000 ND. azo®0 Samostojni obrtniki naše občine so na ta način najbolj naz pokazali, da se hočejo vključiti v vse sodobne tokove naše samoupravne družbe. Zavedajoč se, da je program, ki si ga je zadalo Društvo v svojih p ^ vilih obsežen in zahtevenje IO sklenil, da kupi ustrezne Prostorj.v.| Tržaški c. 15, jih obnovi ter usposobi za delovne prostore E>r samostojnih obrtnikov in knjigovods ko-administrativnega sery' ’ Obnovitvena dela, ki se že bližajo koncu, se finansirajo iz 0,5 %, ki jih viški obrtniki prispevajo za razvoj in delovanje Društva njegovih ustanov . Nakup in obnova teh prostorov bo predvideno . Ijala 560.000 ND, do sedaj pa je bilo v ta namen porabljenih 450 din. Obstajajo vsi izgledi, da bodo koncem maja prostori že vseljiv1' j pa bo zopet nov in velik uspeh požrtvovalnih članov — obrtnikov. N društveni prostori bodo omogočili normalno in bogato društve®1 organizacijsko delovanje, saj bodo obrtniki imeli svoje prosl v.,| kamor bodo vsak čas prihajali po pomoč in nasvete, ker bo tam dc'd ni tudi knjigovodsko-administrativni servis, ki bo na razpolago vse obrtnikom in bo izvrševal vsa knjigovodsko-administrativna opf*1 onnniKom m do i/.vrNCVtii vNd Kiiji^uvuusKu-cUjiiiiiiiMTuuviia časa, ki bi ga lahko koristneje uporabili. Zanimanje za tovrstne ježe sedaj precejšnje in čas bo pokazal, da je bila investicija upravi in da se bo kmalu močno obrestovala. hči1"; V Vsekakor pa lahko ob koncu ugotovimo, da so obrtniki naše ol- , proti pričakovanjem pokazali veliko zagnanosti in volje ter da ^ kratkem času obstoja veliko naredili in postavili soliden temelj za g. daljnji razvoj in delovanje društva in vseh obrtnikov v naši sam pravni družbi. OBVESTILO BRALCEM - spf Bralec obveščamo, da smo v mestnih krajevnih skupnostih * • ^ dosedaj neurejene distribucije našega glasila — organizirali Naše komune do slehernega gospodinjstva preko raznašalcev< nam jih dodelile krajevne skupnosti. pt Tako bo odslej naprej Naša komuna prihajala v vaše d01"!^ ||;k. območju krajevnih skupnosti: Brdo, Kozarje, Vrhovci, Milan U >); Malči Belič, Trnovo, Kolezija, Rožna dolina, Vič in Krim-*'11 nenaslovljena. . ja' Vse spremembe oziroma morebitne pomanjkljivosti v zveZ.t|j(il4 stavo sporočite na sedež krajevne skupnosti, kjer živite. S tem ^pjl omogočiti slehernemu gospodinjstvu oziroma občanu prijetno in informiranje preko našega občinskega glasila. ^ 11. JUNIJA V ZAPOTOKU da,n<»' Udeležimo se proslave ob 35-letnici ustanovitve prvega » ^ pit proletarskega bataljona T oneta Tomšiča, ki bo 11. junija ob dopoldne v Zapotoku.