35
VEČNI CVET Hermanii   Lienhard
Rože vise odcveto, samo ne rastlina, ki jo je veter vsejal kot seme v srce.
Zrasla pod tožnim je soncem,
ob grozi ipolnočni,
v razpeujenem ognju,
ob grožnji ledu.
Kazalo je, da se ospe kakor ostale. Toda skrivnostna, temna cvetela bo večno —
dotlej, ko ta veter
odneise njen pelod
pTeko' sveta
in še dalje: čez rob,
kjeir tzemlja se več ne dotakne
lahno razpršenega sina.