Iftseratl B« «prejemajo in veljA tristopna vrata: 8 kr., če ne tiska lkrat, ^ ,, o ii n - II n n n n ^ 'i pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša. Rokopis! so no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravui&tv • (administracija) in ekspedicija i u Statem trgn h. št. 16 Politltn lisi n sloraski narod. Po poiti prejeman velja: y.a eeio leto . 1!) gl. — kr. /.a pol Uta . n — , zh i'etrt leta . . 2 „ .VI V administraciji vel|a /.a i-elo leto . . «gl. kr. r.a pol leta l ,, 20 „ «a četrt leta . . „ 10 „ V Ljubljani na «lom pošiljfen velja 60 kr. več na leto. VredniMvo je nu Bregu hišna štev. 1«0. Izhaja po trikrat na teden m si torek, četrtek iu soboi 0 volitvah za starešinstvo ljubljansko. Zopet se bliža čas, ko bo klicala meščane dolžnost do sebe in someščanov, izbrati izmed sebe nekoliko mož ter poslati jih v mestno starešinstvo, kteremu je izročena skrb za blagor mesta in njegovih prebivalcev. Ta dolžnost je važna, trenutek, ko stopi volilec na javno mesto, da tam oddri, svoj glas, resnoben, zato treba se prej dobro pripraviti in premisliti, predno se odločiš za tega ali onega, ki se ti zdi vsega zaupanja vreden in kos nalogi, ktero ima prevzeti. Dandanes, ko je pri nas zbirati le med možmi priporočanimi po strankah, tako pripravljanje in premišljevanje ni ravno pretežko ; če poznaš stranko, poznaš tudi može, ktere ti priporoča ona ali ponuja. Spozna pa se človek po delih, tedaj tudi to spoznanje ni pretežko. V Ljubljani že več let gospodari z mestom nemčurska stranka, ki se pa sama usta-voversko ali liberalno imenuje. Kako je prišla na krmilo, to je nam vsem znano. Ko smo ji Slovenci prostovoljno prepustili mesto, na ktero dospeti je vse žile napenjala, storili smo to z namenom dati ji priliko, da se sama uniči. Ali je bil ta namen pravi, ali se dil opravičiti ali ne, — tega tu ne bomo pretresali. Vendar — kar smo nameravali, jelo se je goditi, nemčurska stranka jela je razjedati sama sebi podlago in njeno gospodarstvo je že mnogim oči odprlo, da so sprevideli sebične namene te stranke in njeno nesposobnost za gospodarstvo mesta, v kterem ne bivajo edino le nemčurji. Z mirno vestjo bi ji mi lahko še tudi dalje pustili gospodariti v njen pogin, ko bi pri tem občni blagor ne trpel škode; toda dereči sami v propad vlečejo nemčurji tudi druge za seboj, in ko bi po njih prišlo mesto popolnoma v nič, bila bi pomoč od naše strani zakasnjena, prepozna. Zato smo sklenili odslej pošiljati svojega zaupanja može med voljence one svojati, da, če že mestnega voza ne morejo ustaviti, vsaj še rešijo ž njega toliko, kolikor se da, predno se zvrne v propad. Da gre z mestom, kar je pod neinčurskim gospodarstvom, vedno in naglo le navzdol, to kaže kratek pogled na preteklo leto nazaj. Lani smo poslali vsaj štiri može med nje, ki so jim na prste gledali in ustavljaje se nekterim samovoljnim, neopravičenim sklepom pokazali, kako je ona svojat navajena skrbeti za blagor mesta. Po ugovorih teh naših možakov je prišlo marsikaj čuduega v javnost, kar se je prej prav ob kratkem, tako „entre nous" sklepalo in izvrševalo — mestu nikakor ne na korist, ampak le na kvar. Navedimo tu le nekoliko takih reči, ki jasno pričajo, kako ravna nemčurska skupščina z mestnim denarjem in premoženjem. Od prej je že znano, da zidanja mestne šole v Krakovem, ki je stala čez 70.000 gld., starešinstvo ni dalo g. Faleschini-ju, dasiravno je z enakim poroštvom hotel to delo prevzeti za celih 7000 gld. ceneje, ko „stavbna družba", ampak tej družbi. Zakaj? Tega ni težko uganiti, če se ve, da med starešinstvom je več deležnikov one družbe. Človek navadne pameti bi sodil, da bo „stavbna družba" ravno zarad tega prevzela delo še ceneje ko g. Faleschini, ker so njeni udje v skupščini, ki ima skrbeti za blagor mesta in varovati denar v njegovi blagajnici. Tem ostreje se mora tedaj obsodi tako ravnanje. "A Kam je po slabem gospodarstvu prišlo mesto vkljub novemu davku od hišne najem-ščine, vkljub onim 100.000 gld., ktere je dal dunajski bankier Sothen kot poroštvo za izgo-tovljenje namerovanega posojila in ki jih je zapadel, ker ni spolnil obljube, — vkljub mnogim drugim pomnoženim mestnim dohodkom, in kak je denarni stan za tekoče leto? Ne le, da od vsega tega nič ni, da je ves denar pognan, treba bo za tekoče leto kupičiti na stare dolgove še novih, ker nemčurskim gospodarjem ue manjka nič manj, ko 15.000 gld. za navadne mestne potrebe, če nepričakovanih tudi nič k tem ne pride. To žalostno denarno stanje bi moralo pretresti nemčurske mestne očete in napeljati jih k premišljevanju, kje bi se dalo kaj — če tudi še tako malo — prihraniti, da bo mesto pomagalo si naprej brez novih dolgov; kajti le misliti na to, kako denar na posodo dobiti, ne pa na to, kako poplačati stare dolgove, se pravi po domače — zapravljati. Kako pa delajo ljubljanski mestni očetje navzlic temu žalostnemu stanju, vkljub več ko prazni mestni kasj? Ali si belijo modre glave s tem, da ugibajo in se posvetujejo, kje bi se dalo kaj prihraniti, ne da bi se dolžnosti do davke plačevajočih meščanov zanemarjale? Ali so prišli do spoznanja, da tam, kjer pri gospodarstvu kaj zmanjka, treba se stisniti, premisliti, kaj je zares potrebno, kaj le na videz, in zadnje popustiti? Odgovor na ta vprašanja je odločno: Nikakor ne! Pač pa se prav nasprotno godi. Dasiravno Omnibus. (Spisal Obadovič 1.1 Who steals iny purse, steals trash, 'tis somehing, notliing Twas mine, 'tis Iiis, and bas been the slawe to tbousands. But he that lilehes frum me my good name, Kobs me of that whicli not -enriches him, And mak?s me poor indeed. (Shakespeare ) Gospod Boris Miran se je v I. „Zvonovem" letniku pritožil britko, da mu nihče ue ugovarja, da njegove kritike ue nahajajo proti-kritik. Togi svoji je dal dušek v sledečih besedah: „Nekako čudno, neprijetno je bilo uredniku pri srci .. . Toliko pogovorov, pa niti enega ugovora, ali vsaj odgovora" (st. 157). Mislim, gospodu Borisu se letos ni pritoževati v tem oziru; zopet se je unkrat nekdo od Drave v „Slovencu" zaletel v „Zvon". In kaj vse očita kritikun! kako pertidno jemlje ured-uiku poštenje! Iu vendar je dobro ime največe bogastvo; in obrekovanje ne koristi obreko-valeu, kakor pravi Anglež: ,,Kdor mi ukrade dobro ime, ukrade mi to, kar njega ne obogati, in kar mene stori res revnega". ,,What should I do? kaj mi je storiti?" vprašam s Shakespearejem, da obranim „za-vratno" napadanega? Nikakor ne mislim z blatom ometavati „Zvon ', kakor se mi je že očitalo; saj je to tudi nemogoče, ker blata ni dobiti, ko bi ga iskal tudi z Diogenovo sve-tilnico. Snega imamo grozovito veliko; če bi kake kepe naredil in jih zarinil v „Zvon", menim, to ne bi škodovalo — kolikokrat sem se že kepal! — veliko prej bi koristilo. Pa moj namen ni kepati, ampak braniti zavratno napadanega reveža. Dravski kritikun večkrat globoko šavsne v rahlo „Zvonovo" meso. Poglejmo „Zvonove" rane, globoko in široko zevajoče, in vlijmo vanje hladečega zdravila! Prva rana. — Dravski kritikun se izpod-tika na besedah, s kterimi je Boris Miran končal I. letnik „Zvonov": „Ako bodo Slovenci res kedaj čutili potrebo literarnega lista, vedeli si ga bodo ustanoviti druzega, boljšega, brez mene! Kadar pride, prvi ga jaz se serčnim veseljem pozdravim." Na teh besedah se nihče ne more pohujševati, kdor je pameten. Vsi vemo, da so Slovenci vedeli brez Borisa ustanoviti literarni list „Zoro"; vemo tudi, da je marsikteri — jaz že — Borisa iskal med „Zorinimi" delavci; vsi vemo, da Boris za „Zoro" ni pisal ne jedne vrstice. Kako si imamo to razložiti? Čisto lahko. Boris Miran ni v navedenih vrsticah obljubil nov list podpirati s spisi, duševno; obljubil je le, pozdraviti ga s srčnim veseljem. In kar je obljubil, gotovo je tudi storil; laži si ne da od nikogar očitati. Ko se je „Zora" prikazala na slovenskem obnebju, zamaknil se je vanjo, pozdrav-Ijaje jo srčno: „Zora" —- dobro jutro! (Podgorski.) Tu bi kak modrijan „stare" modrosti vprašal: ,,Kaj pak je „Zori" pomagalo srčno pozdravljanje?" Mi, kolikor nas je „stare" modrosti, ne moremo tega razumeti jasno; le ugibati moremo. Ugibajmo! — Prvi uzrok, zakaj je bodočemu listu obljubil srčno pozdrav-Ijenje, je morebiti ta, da se ne bi „Zore" prijeli vroki; ko bi bil ,,hudo 1 pogledal novorojeno „Zoro", bila bi jo začela boleti glava, za njen obstanek bi bila nevarnost Kdor ima „hude" oči, pazi naj nanje, da ne bodo po svetu delale vrokov! Vsak ve, kaj ima storiti, ko zagleda novorojenega telička, žrebička ali prašička. — Drugi uzrok, ki ima veliko verjetnosti v sebi v mestni mošnji ni dosti denarja za gospodarstvo celega leta, dasiravno bo treba denarja na posodo vzeti, je vendar — čujte in strmite! — nemčursko starešinstvo tako velikodušno in kavalirsko, da daje celo darove — darove, kakoršne daje le bogatin, ki z denarjem ne ve kam, ali človek, ki je nenadoma v loteriji dobil. Tu ne mislimo onib daril ali „remuneracij", ki se dajo sem ter tje, pogostoma tudi mestnim uradnikom iu drugim osebam, ki so za to, kar store, že tako vsaj pošteno plačane, dasiravno bi tudi tu laliko po pravici zahtevali, da se take baže stroški ustavijo vsaj tako dolgo, dokler mestno kaso bole; mi imamo v mislih .'tli- neopravičena, nepotrebna darila, kakor je Onih 2üO gl. nemškemu gledišču, ki so se dovolili že letos, ko je bil proračun oziroma primankljej 15.000 gl. že znan. Pri tej priliki sta naša odbornika dr. K. Bleiweis in g. Potočnik glasno grajala tako ravnanje in rekla, da je to za pr a vlj i v o s t. In prav sta rekla. To darilo, dasiravno samo na sebi majhno in tudi za nemško gledišče le drobtinica, se vendar ue da nikakor opravičiti. Komur zmanjka za potrebne stroške lastnega gospodarstva — in to je ljubljansko mestno starešinstvo — ta ne more in ne sme nič darovati, tudi enega krajcarja ne. Vrh tega --komu je namenjeno darilo? Kakemu občega usmiljenja vrednemu siromaku, kteremu bi vsak, ki more, kaj dal? Komu, ki dela na korist mesta, ki je trudeč se za občni blagor prišel v nesrečo, ali komu, od kterega se je nadjati kake koristi za vse mesto (kajti iz vsega mesta se stekajo davki v mestno kaso)? Ali zavodu, ki je za mesto res potreben in kterega mora ohraniti si, če tudi z zadnjim krajcarjem? Ne! Starešinstvo ljubljanskega mesta dovoli dar zavodu, za kterega mara in se zmeni le majhna peščica, ne mara ga in ne zmeni pa se zii-nj velika večina ljubljanskih davkoplačevalcev, zavodu, ki ga hrani nemčurska stranka sebi — kratko: nemškemu gledišču, ki je pri vsem teui, da cgromna večina mesta za-nj ne mara, še v takem stanu, daje vse drugo prej, nego tempelj omike in umetnosti — če tudi le nemške. Ali se da, tako ravnanje z denarjem, ki se nabira iz davkov za splošne mestne potrebe namenjenih, opravičiti? Odgovor vsakega pametnega človeka bo: Nikakor ne! (Konec prih.) Politični preglsd. V Ljubljani, 21. februarija. Avstrijske dežele. Nkii|»ni proračun, ki se ima pri-hodnima delegacijama predložiti, je neki že dovršen; proračun vojnega ministra je po poročilu „Bud. Korr." veliko veči nego je bil i. I Mtitvoverci se z ministerstvom še zdaj niso prav sprijaznili in so ga v klubu levičnikov zopet hudo napadali, ker vedno naj-imenitniše predloge zbornici predlaga, ko se bliža konec zborovanja, da poslanci nimajo časa jih dobro preštudirati. Da bi se ministerstvo tega odvadilo, bilo je mnogo poslancev te misli, da uaj se vsi tisti predlogi zavržejo, ki se vladi zde najbolj važni. — Minister Lasser je zopet ozdravel in je 18. t. m. prvikrat po svoji bolezni prišel v državni zbor. Tržaški mestni proračun za leto 1876. Dohodkov: 1,450.591 gld.; stroškov: 1,890.079, namreč: za centralno administracijo 234.127 gld., za posebno občinsko premoženje 258.441 ld., za poduk in šolstvo 351.811 gld., za dobrodelne naprave 392.388 gld., za lokalno policijo 251.605 gld., za vodo 187.132 gld., za ceste 147.521 gld., za vojaštvo 25 975 gld., za bogočastje 29.593 gld., za praznovanja in veselice 2.716 gld., za gledišče 9.370 gld. — Primanjkljeja za leto 1876 se kaže 440.088 gld., in če se k temu prištejejo obresti mestnega dolga, znaša ves deficit 875.088 gld. Oj£Ci*Mki ministri imajo v četrtek zopet na Dunaj priti, da nadaljujejo obravnavo z vlado dunajsko. Meseca junija se državni zbor boje zopet snide. iu bode skoro gotovo že obravnaval dotičue vladine predloge. Vnanje države. ]¥a .jiift'»nlwvi«iiMkt;aii bojišči« vojska ene dni sem miruje, tem marljivejše pa dela diplomacija. Iz Dubrovnika se poroča, da je turška vlada tje poslala veliko žita, ki se ima razdeliti med hercegovinske na avstrijski zemlji bivajoče begune, če se povrnejo v svojo domovino. Ob enem se z Dunaja naznanja, da vlada avstrijska ne bode več skrbela za te pribegle reveže in jih na ta način prisilila vrniti se domu. Ob enem si vlade močno prizadevajo pomiriti Črnogorce in pripraviti jih, da bi vstanka ne podpirali. Ker turški poobla- ščenci v Cetinju niso nič opravili, prevzele so to nalogo vlade, ki so podpisale pogodbo pariško. Taki sili se knez Nikica, se ve da, ne bo mogel ustaviti, a v Črnogori dobro vedo, da se turška ne bo mogla dolgo obraniti, če se tudi rešitev vprašanja vzhodnjega za zdaj nekoliko zavleče. ItiimiiiiMka zbornica je sprejela novo vojaško postavo. Šgtanjski kralj Alfons se je podal na severno bojišče, kjer se obe armadi pripravljate na odločilne boje. Don Karlos je poln zaupanja na Boga, kakor to priča prelepo pismo, ki ga je nedavno pisal svoji v Gradcu bivajoči materi, kteri priporoča, da naj iskreno za nj moli. i\'a {■ršknti se je pretekli tedeu pričela sodnijska obravnava proti bivšema ministroma Nicolopulosu in Valassapulosu pa proti razkolniškim (ne katoliškim) škofom, kterim sta škofije prodajala. Sodnija obstoji iz 12 sodnikov, tožnikov je 5, zagovornikov 34. Tožniki imajo 105 prič, zatoženci 117. Vse je radovedno, kako se bo ta pravda izšla. Izvirni dopisi. Ik |»r«*9gl. 73 kr. in sicer 1442 gl. 22 kr. pri duhovnih in 1027 gl. 51 kr. pri svetnih čestiteljih pokojnega škofa. Latinski napis je zložil znani okoliški poslanec dr. Lozer, gimnazijski ravnatelj v pokoji in sedaj zač. okrajni šolski nadzornik. Najimenitniši osobi, o kterih sedaj ves Trst govori in ki se po vseh tukajšnjih listih imenujete, ste gotovo Mihec in Jakec. Da se pa njima slava razmeri vsaj nekoliko čez meje tržaške dežele (ker je znano, da Trst z okolico je za-se posebna dežela s svojim deželnim zborom) iu da Slovenci zunaj Trsta, ki so ua-ročeni ua naš list „Edinost", razumejo v njem „pogovor na magistratovi višavi", naj ju tudi jaz v tem dopisu omenjam, kar mi zdaj pred-pustom nihče ne bo za zlo vzel. Mihec in Jakec (tako ju imenujejo tudi Lahi, samo da pišejo Mikez in Jakez) ste dve moški podobi ali statvi, ki bijete uro na mestnej hiši. Lahon-skemu svetovalstvu in magistratu gotovo ni všeč, da je ljudstvo jima dalo taki slovenski imeni, pa pomagati si ne more. Slišal sem, da so že zaprli nektere, ki so peli pesem „Mihec in Jakec", pa menda le za to, ker se v nji žali župau in svetovalstvo, meni niste novi, ampak nosila sta ji že prednika sedanjih „automatov", ki sta na nekdanjem mestnem stolpu ravno tako4 službo opravljala in sta bila leta 1747 odpravljeua. Ker sta imela prva Mihec in Jakec slovensko ime, to nam je priča, da je morala v tistem času slovenščina biti bolje znana in spoštovana v Trstu, nego dan-denes. Pri velikih vratih magistratskih pa so postavili dve ženski podobi, ki držite svetilnici in ljudstvo ji je tudi že, kot družici dveh možakov na vrhu, krstilo v Tinco in Marijanco. Časopisi, tudi resni, kakor n. pr. vladna „Adria", ali kat. društvo „Ancora", govorili so že in govorijo še vsi o Mihcu in Jakcu, pesniki in skladatelji zložili so že pod tema imenoma Oče Slavelj vzdihne strmeč o tolikem blagoslovu. Meta pa moli ter konča tako: „In ti sveti križ in sveti les iu sveti žeblji in sulica presveta iu vse relikvije in sveti ostanki, upijte na glas, da gledajo nebesa na ta novi ud udov svete cerkve z največim do-padajenjem." „Sedaj pa še zarotenje", reče in povzdigne glas: „In ti „cercerulus", pogini, „cercerulus!'' Tako se konča ta prekrepka molitvica, polna cvetoče pobožnosti in najlepšega duha, kakor jih je več med narodom slovenskim. — Vse to sečita v letošnjem „Zvonu" st. 4G. Emil! Emil! Sundečič poje: „Visoko je slava, a k njoj staža mučna!" ti pa si ubral najlepšo stezo, najkrajšo pot do slave. Le vrlo smeši! Čem bolj smešiš, tem gotoveje, tem hitreje dosežeš slavo! Pomisli, koliko je trpel Janežič, koliko trpita Miklošič in Terstenjak s tistimi korenikami in končnicami! Tebi ni treba takega truda; v enem skoku dosežeš, za kar so drugi potrebovali leta in leta in desetletja. Modus acquirendi nionumentuni pereune est multiplex. In kdo more ali sme komu braniti, da ne bi do slave prispel po najkrajšem potu?! pesmi in napeve, posebno polko*) itd.; sploh ni drugega slišati po Trstu, nego Mihec, Jakec — Tinea, Marijauca. Za te vsi dobro vedo veliko bolje, nego za politične osobe, kakor n. p. Andrassy, Auersperg, Stremayer itd. Trža-čani so veseli ljudje — pričajo to v sedanjem času tudi njih plesi in veselice brez konca in kraja ter vedno polne krčme. Iu vendar britko tožijo, da kupčija gre v nič, da ni zaslužka in — da je preveč praznikov! Bog jih razumevaj! Cerknice „ 18. febr. „Kdor pod stekleno streho biva, naj ne luča kamnja na sosedovo hišo", pravi narodni pregovor. Isto bi si bil moral pač misliti „Narodov" dopisun, ki ga že poznate zaradi rodoljubja in gorečnosti za banko „Slovenijo", za ktero si je v našem okraji pridobil toliko zaslug, da mu je morala naposled tožbo napovedati, in pa njegov matador, nadučitelj Dermelj, preden sta skovala dopis o cerkniškem g. dekanu, v št. 24 „SI. Nar.", v kterem hočeta dokazati, da je g. dekan ravnal zoper „naučni načrt", in bi bil moral prej prositi gospoda „šolmaštra" dovoljenja, če je hotel izpraševati v šolskej sobi za velikonočno spoved. Pač ni vredno veliko besedi zgubljati z „Narod." dopisunom, je tudi, kakor skušnja kaže, brez vspeha; povedati pa vendar le moram, kako točno se v našej šoli izpolnuje tisti učni načrt, na kterega se sklicuje predsednik krajnega šolskega sveta g. Ant. Krašovic v svojem „razglasu" do g. dekana. Opomniti gre pa še prej, da je ta razglas „samovoljno delo" omenjenih šolskih prijateljev (?), kajti krajni šol. svet za-nj še vedel ni, vsaj g. dekan kot nadzornik in ud krajnega šolskega sveta nikakor ni bil avi-ziran, da bo kedaj kaka seja. Toda glej mogočnost predsednikovo, v ponedeljek (24. jan.) ob 9. uri dopoldne izroči se g. dekanu „strahoviti razglas", da ob 10. uri še ne sme biti izpraševanja v sobi II. razreda, ker je to zoper učni načrt, ki veleva imeti ta dan šolo do 11. ure. Prašam omikanega človeka, bi ne bil g. Krašovic, če je on res „faktotum" in če repre-sentira odbor kr. š. sveta, ravnal pošteno, ko je slišal v cerkvi (??) oznanjati izpraševanje, da bi bil precej načečkal tistih par besed in jih poslal gospodu dekanu z opombo, naj se tako ali tako preoznani pri popoldanskej službi božjej ? *) Tudi slovensko pesem sem slišal, da se napravlja. Vred. Slavo si sme vsak pridobiti; pot do nje si sme vsak sam izbrati. Vsak naj se proslavi po svoje. Herostrat se je po svoje; Efialt po svoje; Aleksander Veliki po svoje; Peter Veliki po svoje; Napoleon I. po svoje. Modus multiplex. Zakaj si ne bi kdo pridobil slave s tem, da smeši to, kar je drugim sveto?! Dravskemu kritikunu gotovo še po hrbtu visi cof starih časov, da se ne more vmisliti in vživeti v novo modrost. Smrtno uro lahko morebiti poreče s Fontenellom: „100 let sem živel, in imam to tolažbo, da nikdar nisem najmanjše čednosti najmanj smešil," — na ta način bode imel smrtno uro mirno vest, ki mu pa ne more pripraviti „monumentum perenne". — Morebiti je dravski kritikun nevošljiv novim modrijanom, ki si venec slave pletö na najložji način, s tem, da smešijo, kar je drugim sveto. Črna zavist! Mi vemo, da se novi modrijani hote poslaviti na ta način — veri in pobožnosti ne mislijo škodovati — imajo dober namen; ker pa namen posvečuje posredek, zato jim radi vse odpuščamo. „Tout eomprendre c'est tout pardonuer". Kmetje so se res silno jezili,, toda ne nad g. dekanom, ampak nad samovoljnim in trmoglavim ravnanjem onih dveh faktorjev, ker bilo je res zelo mraz. „V cerkev, so rekli, hodimo ob nedeljah, spraševanje pa je bilo zmirom v šoli, odkar smo jo zidali, jo vzdržujemo iu odrajtujemo pošteno drva za kurjavo, akoravno ue vidimo nobenega sadu pri otrocih, kajti eni hodijo že 4 do 6 let v šolo, iu še vseh črk ne poznajo!!" Glejte, glejte, ravno te 2 uri bi se bilo to nadomestilo!!! Toda zopet je tu „učni načrt", kterega naš g. šolmašter tako točno izpolnuje! Poglejmo malo, če res. Prvega oktobra (na petek) p. 1. bil je pogreb, g. „nadšolmašter", ki je tudi organist,, je bil do konca pričujoč. Kdo je skrbel za „učni načrt" to dopoldne, vsaj od 8—10. ure? 14. febr. t. 1. ob 10. uri je bila neka poroka. Zoper vednost g. dekanovo se prikaže g. organist na koru, ali ker je to zoper „učni načrt", moral je z dolgim nosom pobrati kopita od orgelj in storiti kar se mu je ravno prav zdelo. Ali pa i5. febr., ko so zopet orgije od 8.— '/„9. ure bučale, kaj je rekel „učni uačrt?-1 Res ima izgovor: „Bom pa poteui nadomestil', tudi bi mu tega za zelo ne jemali, je pa tudi prašanje, ali res nadomesti, in bi li ne bil mogel tudi nadomestiti enako onih dveh ur, da bi ljudstvo ne bilo še nič vedelo, kaj se godi s tistim „učnim načrtom" in se ne jezno vračalo domu? To so fakta, kterih ne more tajiti, in kako trpi pri našej šoli tisti „ljubeznjivi učni načrt", le še en dokaz. 6 febr. napravili so Cerkničanje svoj „bal." Drugi dan gg. „šol-maštra" nista bila prav dobre volje in šole n i b i 1 o v nobenem razredu celo dopoldne, otroci pa so domu grede pripovedovali, da zato ni šole, ker „je šolmaštra glava bolela." To je lep zgled, to se pravi omiko razširjati, srca otrokom blažiti, po vsem tem pa še „aut'hauat", da sem jo mu pokazal. Prašam, je li šola v Begunjah, posebno pri sedanjem vremeni, kaj trpela zavoljo tega, če je miroljubni, pošteni, skoz in skoz zna-čajni gosp. učitelj mesto sredo dopoldne, imel šolo v četrtek dopoldne, ako se pomisli, da ima pravico toliko spremeniti „učni načrt." Gg. učitelji, posnemajte cerkniškega in videli boste, kako boste „aufgeklärt, liberal, frei von der Pfaffenherrschaft"; kako pa vas bo ljudstvo spoštovalo, vam zaupalo, vas ljubilo, koliko vspeha boste imeli pri svojem trudu. Sami sebi tla spodkopavate in trda vam bo šla, če prav iz kase svoj „gehalt" dobivate; kajti niste in ne boste se odrekli svojej „člo-veškej naturi", kakor nekdo priliznjeno v „Narodu" trdi, da mora duhoven to večkrat storiti. Še neko prašanje. G. predsednik, kedaj bo pa zopet kaka seja krajnega šolskega sveta, ktere že zdaj skoraj celo leto ni bilo? Se tako malo brigate za izvršitev od svitlega cesarja potrjenih postav, ki to velevajo vsak mesec storiti? Se morda bojite zvedeti resnico, kterej se izogibljete? Dopisunoma „Nar." pa, ki sta tako vneta za učni načrt, svetujem, preden kaj pišeta, premisliti, kaj pišeta, ker pregovor je znan, „da dober premislek je bolji ko dan hoda". — Resnica sicer oči kolje, pa brez zamere, vsak se sme braniti, če hočete, znamo vas v drugič pa od druge strani nekoliko opisati. Domače novice. V Ljubljani, 22. februarija. (Mestni očetje nemčurski) so v zadnji skupščini na „rotovžu" v posebni seji po predlogu „župana" Lažana pogovarjali se, kako bi Ljubljana obhajala 75letnico grofa Antona Auer-sperga (Anastasius Griinn). Predlogu temu pa se je v imenu slovenskih odbornikov ustavil gosp. Fr. Potočnik, po vsi pravici povdar-jaje, da Slovenci pesnika Anastazija Griinna pač spoštujejo, nikakoršnega vzroka pa nimajo proslavljati p o 1 i t i k a r j a grofa Antona Auer-sperga, ker je strasten pristaš nasprotne stranke. Tedaj se slovenski odborniki ne bodo vdele-ževali nobenega posvetovanja o tej zadevi. Te besede so padle med nemčurje kakor iskra v smodnik; kakor sršeni so zarojili najhujši uemčurski matadorji razkačeni, da se sploh kdo upa ugovarjati temu, kar oni nameravajo. In vendar je imel gospod Potočnik prav, ker grof Auersperg ni le hud nasprotnik Slovauov, ampak tudi njegova svobodoljubnost je vsa troliljena, o čemur bi nekdanji podložnik grofa Auersperga vedeli več povedati. Kdo bo tedaj takega moža kot politikarja slavil? (Prostovoljec Mejiič,) kterega so Turki brž v začetku vstaje v Bosni vjeli, je sedaj v Se-rajevem in sicer, kakor izvemo po dopisu tamošnjega avstrijskega konsula do ljubljanskega magistrata, za pet let v težko ječo ob-sojeu, po kaki pravici in zakaj, tega ne vemo. Čudno pa je na vsak način tako ravnanje z Avstrijancem, ki je vrh tega še avstrijsk vojak. V omenjenem pismu konsulovem je tudi želja izrečena, da bi se revežu poslal včasih kak mili dar, da se mu težka osoda v turški ječi vsaj nekoiiko zboljša. Taka darila mu je pa mogoče le po konsulovi roki dobiti, kamor jih lahko pošlje vsak. (Porotniki) so mizarja Ilnikarja, ki je v Božnih ulicah v Ljubljani svojo ženo z „zaj cem" ubil, krivega spoznali in sodnija ga je kaznovala s težko ječo šestih let. (Predpustne veselice) se v Ljubljani druga za drugo vedno vrste, tikoro vsako društvo napravi svojim udom kaj, toda plesi so mnogo revnejši od drugih let. V uedeljo je bil v čital niči zadnji predpustni ples, — ne posebno dobro obiskan. Tem krasuejša pa bo po vsem, kar slišimo o pripravah, „Sokolova" maskerada pustni večer, ki je bila vsako leto ena naj-krasnejših veselic v Ljubljani. Razne reči. — Duhovske spremembe. V ljublj. škofiji: Č. g. Miha Bore, za misj. Pircem naj starejši duhoven, je 8. t. m. umrl. R. I. P. V tržaški škofiji: Novomašuik g. Marin Šumberac-Sote je postavljen za duh. poni. Žminju; ravno tako uovom. g. Jožef Skrl v Jelšanah. Tako so tedaj postavljeni v službo vsi lanski novoposvečenci. — K a t o 1. tiskovno društvo v Mariboru obhaja z ozirom ua §§ Iti.—19. dr. prav. svoj letni občni zbor dne 7. marca ob 10. uri pred poldnem v stolnofarni duhovnišnici, h kteremu so vsi čč. gg. družbeniki vljudno povabljeni. Nepričujoči smejo vsled § 19. po pooblaščenih glasovati in voliti. — Družba duhovnikov lavantinske škofije obhaja vsled §§ 20. —23. dr. prav. iu § 9. oprav, reda svoj letni občni zbor dne marca ob dveh popoldne v kn. šk. pisarni, h kteremu se vsi čč. gg. družbeniki vljudno povabijo. Nepričujoči smejo po § 15. dr. pr. za volitev novega odbora svoj glas pismeno poslati občnemu zboru. — Mil. gospod knez in škof lavant. bodo v tem letu v braslovški, celjski, šmarski in mariborski dekaniji (ob levem dravskem bregu) zakrament sv. birme delili, in sicer v mariborski dekaniji naslednje dni: 19. aprila v Zgornji Kungoti, 20. pri sv. Marjeti na Pesnici, 23. pri sv. Petru pri Mariboru, 24. pri sv. Martinu pri Vurmbergu, 25. pri sv. Barbari pri Vurmbergu, 27. v Selnici in 29. v Kamci. Za druge imenovane dekanije se bodo posamezni dnevi pozneje naznanili. — Pastirski list se častiti duhovščini, kakor slišimo, ta teden razpošlje po pošti. — Sneg jako hitro kopni; vsled tega v mnogih krajih, kakor na Dunaju, v Pragi, v Budjevicah, Draždanih, Lipskem, Niirnbergu, Bambersu itd. nastajajo silne povodnji, ki ljudem prizadevajo veliko škode. — Najlepše p r e d s t v o. Veliko vojakov bilo je zarad upora k večletnemu zaporu na trdnjavi obsojenih; bili so zelo nesrečni, objokovali so svoj pregrešek. ki je bil tako trdo kaznovan. Ko je Friderik Viljem III. prišel na trdnjavo, zvedel je njihov pregrešek in kazen, pa tudi njih žalost in nesrečo. Sam je šel toraj k njim in ko so ga na kolenih prosili odpuščanja, rekel je: „Vsi ste prosti!" Zdaj jokali so samega veselja in kralj sam bil je ginjen do solza; pozneje je rekel: „Resnišno, najlepše predstvo kraljevo je: poiniloščevati." EkseKutivn«* dražbe. 24. febr. 3. Jan. Godnov-o (2804 gl.) v Tržiču. — 3. Fr. Susterjevo iz Morave (174 gl.) v Kočevji. — 3. Jan. Vidie-evo iz Trožčine (3700 gl.) v Zatični. — 3. Ježe Bavdek-ovo (1200 gi.) v Laščah. — 2. Jurij Šusteršičevo iz Spodnjega loga (505 gi.) v Kočevji. - 25 febr. 3. Jan. Jurič-evo (500 gi.) na Brdu. — 3. Jan. Blut-ovo iz Omote (2657 g\.) v Metliki. — 3. Ant. Tekavc-evo iz Prigorice (555 gl.) v Ribnici. 3. Andr. Beden ovo iz Krtine (1660 gi.) na Brdu. — 2. Jože Mikolič-evo iz Preske (2279 gl.). — 2. Marije Razpotuik-ove iz Šenčurja (732 gi.). — 2. Matej Vrtačuik ovo (2000 gl.), vse v Litiji. — 2. Ivo Žnidriič-evo iz Curila (1995 gl.) v Metliki. — Telctcrnfienc dt-nariie cene 21. februailja. Papirna renta GS-05 Srebrna r»nta 72 80 — ISfiOletno državno posojilo 111 90 — Kankinn akciie 890 — Kreditu • akcije 178-70 — London 114 40 — Srebro 108-20 — Ces. kr. cekiui 5-37 -- 20Napoleon 9 15. «Jos. Svoboda, lekarničar „pri zlatem orlu", tik železnega mosta v l.juhljnni. priporoča toliko priljubljena salicilna zdravila, ki so 1. Salicilna voda za izplakovauje ust pri grlobolenji (difteritis). (74—22) 2. Salicillii zobni prah za snaženje zob. Izmed vsih do zdaj znanili prahov najboljši. 3. Salicilna iilllivalna voda zoper vse kožue izpuSaje. 4- Salicilna štlipa zoper neprijetno potenje nög. zlatar v Celji (v gosposkih ulicah hiš. št. 21) se priporoča preč. duhovščini in farnim predstojnikom za izdelovanje pozlatar-skili del, prenovljeuje oltarjev, ta-bernakeljcv, lec (prižnic), okvirov in različnih podob. Tudi iz novega se vsa ta dela izgotovljajo v vsakem slogu prav okusno, dolgotrajno in po nizki ceni. Vsa naročila se vestno izpolnujejo. Spričevala imam od prvih mojstrov v Beču in znamenitih drugih, pri kterih sem mnogo let delal. Tudi od preč. gosp. župnikov, pri kterih sem že kaj zgotovil, zamorem ugodna spričala skazati. Tudi se izgotovljajo cerkveni venci, šopki ali pnšeljci za sveče in vsa druga pod to področje spadajoča dela. (9—2)