125. številka. Ljubljana, četrtek 4. junija. VII. leto, 1874. Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pr. jenan, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gobi za pol leta 8 trold sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I ffold. 10 kr. Za pošiljanju na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel- leto 20 gold., za pol lota 10 Kohl. - Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake volja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejemaš ca četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Setiri. stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača št- nipoij za 30 kr Dopisi naj bo izvole fi.-udarati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši Hotel Kvropa" . ■avnistvo, na kat-ro naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi* Opra Še enkrat slovenski jezik pred porotniki. Glavna oseba je po našem menjcuji pri vsakem sodnijskem, porotnem ali neporotnem kazenskem obravnavanji zato ž ene c. Njemu gre včasih za glavo, vselej za svobt do, večidel pa za prihodnost celega življenja. Zatorej je postava za to skrbela, da bi se takemu nesrečnežu nobena krivica ne godila, liže stari kazenski postopnik, še bolj pa novi sta za to skrbela, da se zatoženec v ta namen z najboljšimi poroštvi obda. Prvo poroštvo je j avn o st pri glavnem obravnavanji; drugo imenitno poroštvo so porotniki, tretje gotovo najbolj veljavno sredstvo je pa to, da se celo obravnavanje od konca do kraja vodi v tintem jeziku, katerega obtoženec najbolje urnčje. (Artikel VI in £§. 100 in 228 novega kazenskega po-stopnika.) Kavno v zadujem t-mislu se pa Slovencem velika krivica godi, ker slovenski zatoženec nij v stanu skoro polovice tega razumeti, kar se v takih za njegovo celo življenje odločilnih trenotjih o njcin govori in razpravlja. Neugodno nas dirne ne samo t o (-tališča narodnosti, nego i sč stališča dobrega in zakonitega pravosodja prizor kakor je bil letos v Ljubljani 1. junija, ko je voditelj gla.ne obravnave le z zatožencfm in 8 pričami s kuhinjsko slovenščino govoril, sicer se je pa sploh posebno pa s porotuiki iz-ključivo in samo nemščine posluževal, — česar vsega zatoženec uiti besedice nij umel. Po §. 325 kaz. postopnika mora vodi ditelj obravnavanja na koncu obravnave v kratkem vse momente obravnave v kratkem ponoviti in to popolnem objektivuo, niti na zatoženčevo škodo, niti na njegovo korist. Voditelj ne sme v tem pouavljanji niti besedice izustiti, ki bi utegnila izdati njegovo menjenje o krivdi ali nekrivdi zatoženca. Končno mora voditelj porotnike v tem govoru natanko o njihovih dolžnostih podučiti. Ako se to nij do pičice tak > zgodilo, je cela obravnava po §. 344, točka 8. kaz postop. ničeva in neveljavna. Voditelj te obravnave gosp. Ka pr ec je pretečeni pondeljek ta silo važni govor samo v nemškem jeziku govoril. Zatoženec nij o vsem tem niti besedice razumel, on nij torej vedel, ali no govori morebiti predsednik na njegovo škodo, ali je res čisto objektiven, ali nij v svojem govoru katerega momenta izpustil, ki bi bil utegnil biti njemu pri porotnikih na veliko korist? Po §. 310 kaz. postop. mora predsednik pri sklepu dokazovanja porotnikom v; rašanja staviti. Sestava teh vprašanj je za zat.'žrnca gotovo najvažnejša t' Čka vse obravnavo. — Zatorej pravi tudi §. 3IG, da imajo stranke (tato-ženec, tožnik in obškod -vanec) pravico spremembe in dodatke k tem vprašanjem staviti, o Čemur ima potem sodišče odločiti. — Ta vprašanja je bral pretečeni pondeljek go.op. Kaprec porotnikom samo v nemškem jeziku. Kor uijsta zatoženec in obiko-dovanec niti besede o tem razumela, nijsta bila vsled tega v položaji kako predloge v tem smislu stavljati. — Zavoljo tega se tudi lehko po našem meujenji vloži zoper to razsodbo po 344. §. 4. točki piitožba zaradi ničevosti. Porotniki so vsi dobro s loven ski znali, a bilo jih je četvero jako slab' nemškega jezika zmožnih, dva pa skoro nič nemškega ne znata. — Za te nemški slabo ali celo ne umćče porotnike je bil predsednikov končni poduk bob ob steno. Ali bolje rekoč tem porotnikom nasprotni nij prvo^ed-nik po 32o. §. kaz. post. predpisanega poduka dal. — Tudi iz teh navedenih uzrokov vloži lehko obsojeni proti razsodbi pritožbo z voljo ničevosti po poprej navedenem §. 344. toč. 8. — Ako ne umeje zatoženec druzega nego slovenski, in ako uraejo vsi porotniki slovenski, morala bi biti cela obravnava od prve do zadnje besede izključivo v tem jeziku. — (lovoriti najpoprej nemški, potem pa spet taisto slovenski na pol prežvekovati, bila bi pri navedenih okoliščinah nco|irav-'jiva potrata časa in žaljenje slovenske narodnosti. Uže zdaj se po vseh časopisih, društvih in celo v državnem zboru dan za dnevom pritožbo kopičijo, kako velikansko pi časno avstrijske soduije delajo, katere se pa s tem izgovarjajo, da jim za brzo rcŠa-vanje vlog časa primanjkuje. Mi vprašamo, kakšno veljavo imajo taki izgovori, ako sodniki s tem dragi čas tratijo, da g'avno obravnavo, ki bi imela po priliki 3 ure trpet«, na o' ur raztegnejo s tem, da se — prav nikomur na korist — v prestavljanji nemščine vadijo, ko bi lehko brzo celo obravnavo v deželnem našem jeziku izveli, kakor postava od njih terja. Euaka ali še slabše za našo ravnopravnost kakor v Ljubljani bodo tudi v Cel ji, Novem mentu, Celovcu, Gorici. „Vigilantlbttt jura" — porotniki sami bi se morali tudi poteguiti za pravico svojega rodu! Celjski grof Hsrman II. Zgodovinski životopisni načrt. (Daljo.) Kralj Žiga se je pripravljal na veliko križarsko vojno proti Turkom. Cela zapadna Evropa je bila boja željna. O biukoštih so se zbirala krdela vitezov na Dunaji, da od tara gredo proti jugu; na dan sv. Janezu Krstuika so prišli Hurguudci pod poveljstvom sina Filipa pogumnega Ivaaa „brez strahu." — Mnogo Francozov je bilo na potu. — Herman je bil s svojimi vojniki prišel, za njegovo zastavo so šli Štajerci in Avstrijci. Tako se je okolo Nikopola na Uulgarskcni zbrala velika pisana vojska, ki je hrepenela meriti se s Turki. A krvavo se je motila. Velikansko pobito je bilo kristijanstvo. Kralj Žiga je s težavo ušel iz boja in bežal proti jugu do Uizanta, kjer se je na dvoru Palao- logov ustavil. Med malo onih spremljevalcev, ki so mu v boji zvesto na strani stali in ga na begu spremili, bere se tudi !m umorjenega Karla, padali 80 drugim upornikom v roko. A; rila meseca 1. 1401 je prišlo do viharne seje v ogerskem zboru; do javni obtožbe kralja in do njegovega Bftpora. Kraljevski državni ujetuik je bil izročen v varstvo sinov prejšnjega pala-lina Gara in na Siklosu je preživel dneve svojo ječo. Vidi so pa, kakor da bi bili Gara kralju prijazni ali pa yh je znal le-ta pridobiti. Naj si bode kakor hoče, mnogo zasluge za oproščenje Luksenbmžana si jc pridobil grtf Herman celjski. On je posredoval z Gara za oproščtnje Žige in pri tej priložnosti se je posvačenje s to rodovino napeljalo. — A še večji dobiček je celjskemu grofa prirastek Kralj Žiga, od leta 131» ~> udovec, Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. junija. .Voit volitve na Češkem za deželni zbor so razpisane«, ker se Čehi nečejo zborovanja udeleževati. Kmetske občine volijo 3. julija, mesta pa G. julija. Voliti je 84 poslancev. — Pri tej priliki se bode stari prepir med staročehi in med mladočehi zopet ponovil. it'.ihi Škofje so se zbrali 1. junija, da bi se posvetovali kako zadržati se nasproti konfesionalnim postavam. Ofjt'i'ski zbor bode baje nže 25. t. m. zaprt. Vlada bi rada, da bi zbor do tačas sklenil Se postavi o srednjih šolah in o volilni reformi. Ker sta to važna predmeta, a magjarska zgovornost tudi nij maj-hena, bode teško šlo. Viiiftiije držuro. Srbski knez se je vrnil fb svojega brezvspeSnega potovanja v Belgrad, kjer ga je ljudVtvo navdušeno sprejelo. „Rčpublique fraw9<*ni.teu konstatira, da je desni centrum in Brogliejeva politika v soboto bila potolčena, ker ministerstvo nij izreklo nijene misli, nego je z manjšino glasovalo. Omenjeni list vpraša, da-li misli mi-nisterstvo odstopiti, ter pravi, da je položje zbornice neprenesljivo in da je razpis novih volitev edino sredstvo. So Šp*inj.9k4'!itt se ne sliši dosta, posebno o Karlistih ne, in sicer to zato, ker so ti sveti bojevalci podrli veliko telegrafskih navodov. IV##.r 7.i ((icijozi molče sicer dozdaj o veliki novici, da jo nemška kandidatura za Spanjski prestol namenjena, a prav smo storili, ko smo precej v začetku neverno tresli glavo. „Ktilnische Zeitung" celo vest zove tolsto ča-niško raco, ki se je zletečala, ko je bil grof Hatzfeldt imenovan za poslanca v Madrid. Da je to korak k priznanju Spanjftke republike, to taji inspirirani „Pest. Llovd". Ravno tako oporeka peštanjski list vesti, da je Nemška na Dunaji hotela pridobiti priznanja španjske republike od avstrijske strani. Nek parišk korešpondent pa piše: „ltes je, da vodeči krogi v Madridu trdno mislijo, da Be je treba vrniti h kraljestvu, a pri tem mislijo na kandidata Španj-skega rodu. K nemškemu cerkvenemu boju je omeniti, da je veliko silezijskih župniških kandidatov branilo se prevzeti župnije od vra-tislavskega škofa, ker nočejo, da bi jih vlada zaradi prelomljeoja ceikvenih postav preganjala. Končno naj bode še omenjeno, kako nltramontansko poljsko plemstvo agitira za don KavloBOVO stvar. ,. Žl uličici" nabirajo denar za Karlisto ter nosijo slavo „pobožnega", od „Bvetega očeta žegnanega pretendenta v najubožnejšo kočo." Tudi na iti t« j.tke nt je vlada začela popom zobe kazati. Se ve da so to budistični mračnjaki, ne rimski. V proklamaciji nekega provincijalnoga guvernerja se čita, da tam popi, kakor pri nas, šontajo ljudstvo k nepokorščini proti naredbam države, pri čemer se, kakor naši, na vsa usta lažejo. Ti budistični jezuviti so zato nže večkrat ..po plečih dobili." Guverner jim prepoveduje prodajati, pod kaznijo palic, vstopnice za nebesa; dalje ne pusti, da bi ženske, češ, da za svoje umrle molijo, cele noči preživele v „svetiščih." Dopisi. Tz Unca 30. maja. [Izv. dopis.] Naj mi bode dovoljeno nekaj o Uncu povedati, kar se še nikoli pripetilo nij, dokler nijsmo lepo in hvalevredno šolo zdelali z napisom: „Veri in omiki." Neutrudljivi prejšnji gospod fajmošter si je toliko prizadel, mladino nekoliko podučiti, da bi vendar tudi v tej vasici omikani ljudje postali. Ali ko so oko zatisnoli, se je vse prenareililo vse predru-gačilo, akoravno so vaščanje rekli, da bode vse bolje, ko bo novega „gospoda" dobili. Uganili so. Slov. prigovor pravi: da nova metla rada pometa, in to se je tudi zgodilo. Uže prvo nedeljo, ko smo priveli od vseh krajev poslušat novega „gospoda", nam je take pravil, da bi še kmalu cerkvenih vrat našli ne bili. Namesto razkladati sv. evangelij, je rekel, da še nij „tac'ga blata" steknil kakor je tukaj , da nijso nič vredni ljudje itd. Ubogi revež! kaj nij vedel kam je prišel? Ali je morebiti mislil, da se sprehajala po zvezdi v Ljubljani ali v kakem večjem mestu? Pa, ako bi ne bil k naši nesreči dež padal ravno tisti dan, ko se je ta sod k nam pripeljal, bil bi ves drugačen. Ali moremo mi za to? ali smo mi uzrok temu? Na deželi nij tU te navade, da bi ceste „f 1 aj-štrali", kakor v Ljubljani, ampak mi moramo trdo delati in se truditi, da si vsakdanji kruh zaslužimo, da živimo. Kadar dež pada, nij samo na Uncu grdo, ampak povsod, in kdor hoče, da si svitlih škornov pomazal ne bode, naj ostane doma in moli brevir. Tako gospodine, pa ne ljudstvo na Irci zmerjati in objedati, da vas le sram nij, taka reč se zbranim mož ćm povć, pa ne v cer kvi. Ako imate tako navado v Železnikih, ne vem, tukaj jo nemamo. V cerkvi se to povč, sklene najmlajšo hčer Celjanov, Barbaro, v zakon vzeti. Kmalu po Zigovem oproščenji je moralo biti zaročenje. Vendar je minilo de nekaj let, predno se je pri mladosti nevestini, moglo ženitovanje izvršiti. Na to se ima najbrž nanašati pripoved celjske kronike, da se je celjski grof ustavljal zvezi svoje bčere s kraljem ter da so ga tekar ogerski gospodje pregovorili. Nekaj prej, nego je bila Barbara zaročena, snubil je prvi jagelonski poljski kralj Vladislav hčer Vilhelmovo, umrlega bratranca Hermanovega in Piastovke Ane. Poljsko poslanstvo je bilo prišlo v Celje, novembra so delali ženitvanjska pisma in je bila nevesta od svojega strijca izročena kraljevim slom, V Krakovu se je imela najprej poljski jezik naučiti. O pustu 1. 1401 se je praznovalo priležje, 1402 pak kronanje. Celjanka je umrla kot poljska kraljica 21. marca 1416. Kralj Žiga je bil, kakor rečeno, hva- ležen in skoro zapravljivo radodaren. Zato mu je pa tudi zmirom denarja manjkalo, katerega je moral dobiti z zastavljanjem kronskih posestev in kraljevskih zemljišč Oba ta momenta sta bila celjski rodovini, ki je imela mnogo gotovine, jako na korist Žiga je dal svojemu prihodnjemu tastu ban-stvo slovansko, pod čemer se ima razumeti denašnja slavonsko-hrvatska kraljevina; potrdil mu je prejšnje podaritve in mu je dal še Medjimurje s Čakavcem kot dedno za stavljenje za gotovo ne veliko, a tačas pri vsaki grofovski dobiti možno svoto 48.000 do 100.000 zlatih goldinarjev. Herman Celjski je odslej veljal za prvega in najuglednejega med posvetnimi magnati ogerske krone. Temu je dokaz, ker se njegovo ime nahaja med pričami na tedanjih pogodbenih pismih vedno prvo. (Daljo prih.) kar v cerkev spada, pa ne kar v občino ali gostilno, to nij prav. ■ k Konjic 2. junija. [Izv. dopis]. Rodoljubu žalosti poka srce, videčemu, kako tarejo in teptajo z nogami milo materinščino njeni lastni, žalibože sprideni sinovi; kako breznačajni kruhoborci laskajo se zagrizenim neprijateljem Slovenstva, ter se ponujajo na uslugo za njih zlobne namene; kako se po-penjajo breznačajniki više in više, a domoljub značajnik more se stiskati dati po svo-ih lastnih materi uneverjenih bratih; kako se napihuje nevednost, in zatira vednost; kako so nasprotnika dovoljena najnesram-nejša sredstva k potujČenju in uničevanju slovenskega naroda, ki ga preskrbuje s kruhom, a nam nijso dovoljena niti postavna, da bi se postavili jim na obran. Kako s e tu pri nas sistematično germanizuje, med tem, ko mora slovenščina na Rvojem ozemlji v kotu za pečjo se skrivati, dokler jo tudi od tam ne zapodć nje breznačajni, sprideni lastni sinovi. Nij li to sramota najgrše vrste ? Kako se li plačuje izdajalstvo svoje lastna domovine? — Pri nas imamo uže nad šest let sem četirirazredno ljudsko šolo. Da se je 'ta ustanovila, zahvaliti se imamo možem, ki so z izredno darežljivostjo i žrtvovanjem pripomogli, da se jo otvorila. Da so dobre šole, razumni učitelji prvi pogoj ljudskemu naobraženju i gotovi pot do boljše gmotne bodočnosti narodove, to je kazno vsacenm le količkaj naobraženemu. Da so Konjice središče in najvarnejše mesto na obrežji pod-dravinskem, ker je promet tu jako živahen, to jo kazalo tudi onim blagim [ustanoviteljem te šole. Da je glavni namen takove ljudske šole, iz katere se k večjemu kaki trije ali četiri učenci na leto podajo na srednja uČi-lišča, razve najpotrebnejših teoretičnih predmetov podučnje tudi v praktičnih, kakor so: vino-, sadje-, živinoreja itd., to bi vendar moral uvideti vsakateri. Nikakor nam torej ne gre v glavo, da se le nekaterim brez-umnikom na ljubo ta blag namen vsa leta ečm zgrešuje ter ravno nasprotno tega do-seza, kar bi se dosezati moralo. Takova šola mora vsacemu, ki mu je mar gmotna bodočnost kmeta neljuba i to tem bolje, ker nekateri mčnijo, da se morajo skoro vsi teoretični predmeti nemško učiti, a praktični radi pomanjkanja časa popolnem izpustiti. Pojdite se solit vi „afterpedagogi" s tacim podučevanjem! Da je takova šola velikej večini, ki s krvavo zasluženim denarjem šolo in učitelje vzdrževati mora, trn v peti, je lehko umljivo. Le zaradi nesramnih namer nekaterih strastnih nemčurjev bi moralo veliko stotin kmečkih otrok po šest let hoditi v šolo in se tam sč samo nemščino ukvarjati? To je vendar preveč! Mi sicer nikakor nijsmo za to, da bi se nemščina zna-biti popolnem izpustila, a za to smo, da se uči po razumnem, pčdagogičnem črtežu, ker smo uže davno uvideli resnico: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš." Da se pak ne damo nemčiti, to bi nas vender Če ne lastna skušnja vsaj zgodovina morala overiti, kar zbog tisočletnega napora krntih Nemcev nij se posrečilo ponemčiti nas in še stojimo t u, kot krepak, nadarjen, napredovalen narod, katerega bodočnost vi nikakor uničili ne budete sč vsemi vašimi silami in prizadevanjem. Skrbeli bodemo v prihodnje, da postanemo v svojej zemlji mi gospodje! I kdo mislite, da se najbolj prizadeva zrtovati našo mladino, bodočnost našo v ne nasitljivo žrelo germanskega moloha? To je rojen Slovenec, a sedaj hud germanizator Peter Capun (sram ga bodi še svojega imena pravilno pisati ne zna), nadučitelj in na vrh de šolski nadzornik tukajšnji. Prispel je do te časti, kakor se včasi primeri, da pride zajec k bobnu. Ignorant, da, kakor trde nekateri njegovi kolegi, niti v zveličavne) nemščini niti v materinščini niti stavka pravilno sestaviti ne zna, egoist, kakoršncga ne najdeš nikjer, če ga tudi iščeš z Diogenevo svetil-nico ob belem dnevu, pedant, da celo svojim kolegom prepoveduje, da se ne smejo na trg sprehajat hoditi, priliznenec, da bi najzad-njemu nemčurskemu tržann za mrvico pohvale pete oblizal. Ta Capun je eden naj-zlobnejših germanizatorjev, človek brez vsake pedagogične olike. Človeku se smilijo otroci slovenske krvi, če vidi, s kako navdušenostjo jih muči i jim v glavo vtepa svojo tevtonščino. Prašali boste, kako jo bilo mogoče, da je postal šolski nadzornik? To je res zastavica a se da lehko ugeniti. Da smo ga Konjičani sprejeli za učitelja, ko je bil od nekod iz-poden, to smo le iz zgolj usmiljenja storili nadjaje se, da je le zaradi svoje značajnosti si prišel navskriž z ljudmi, kjer je služboval poprej. Da je pak postal nadzornik, to si lehko raztolmači vsak, kdor pozna Capunove razmere i njega lastnosti, i sistem kateri zatira značajnost in rednost, a povišuje brez značajnost i glupost. — Ce bode treba bo-demo tega gospoda še malo bolj natančneje osvetili. Domače stvari. — (Veliki juristi naše deželne sod nije.) Naša ljubljanska tiskovna sod-nijo prav rada kontiskacije slovenskih novin potrjuje. V naglosti še njeno juristično znanje po vodi splava. Zadnja konfiskacija „Slovenskega Naroda" se je v vseh treh številkah uradnega lista naravnost ne postavu o oznanjevala. Dolži nas namreč zločina proti javnemu redu po §. 300 k. zak. — a vsak pošten avskultant dobro ve, da ta paragraf določuje nekaj vse druzega, namreč samo prestopek „podšuntovanja". — Torej minimum je, da so se visoki gospodje svetovalci itd. majheno blamirali. Drugod take pomote oproščamo, justicija je pa baje bolj resna stvar. — (Prav tako!) Pri porotnem obravnavanji v sredo zarad hudodelstva goljufije, o katerej poročamo prihodnjič, je začel znani „oberadvokat" Brolich, potem ko se je vsa obravnava vršila slovensko, in je tudi prvosednik in državni pravdnik slovensko govoril, svoj zagovorni govor zopet nemško, z uvodom: Weil ohnehin alle Herren Ge-schvvorenen deutsch kennen, vverde ich deutsch sprechen ! Na to vstane porotnik g. Andrej Vidmar po domače Matćnec iz Begunj na Notranjskem in zahteva v imenu porotnikov, naj zagovornik slovensko govori, ker je to postavno in tudi vsi porotniki nemško ne znajo. „Oberadvokat" Brolich se izgovarja, da stoji zapisano, da vsi porotniki nemško znajo, da on nemško bolje govori, da pa bo uže potem ko bo nemško govoril tudi „po kranjsko" povedal, kar je tudi storil. — Gospoda Vidmarja pa moramo za njegovo možato odločnost javno pohvaliti. Ko bi se povsod možje našli, ki bi terjali, kar nam v narodnem obziru po zakonu gre, ne bi stari birokratje z našim jezikom delali kakor se jim ljubi. —o— — (Sokolov8ki večer) bode v soboto C. junija zvečer ob 8. uri v steklenem salonu čitalnične restavracije, s zanimivim programom. Sodeluje pevski zbor in vojaška godba. Dohodek loterije, ki je tudi v programu je namenjen fondu dram. drušva. Nadejamo se, da bode večer dobro obiskan, in da tudi donese kaj navedenemu namenu. — (Iz Vipave) 1. junija se nam piše: Je-li res št. 122 samo za Vipavo konfiscirana : V St. Vid, Goče in Poddraga vemo da so naročniki Bvoje liste prejeli. Pravijo, da je nek dopis iz Vipave v omenjeni štev. in za to da je nekje konfisciran. Saj slavno opravništvo ga je tudi v Vipavo poslalo? (Gotovo. In prosimo, da se vsak oglasi kdor lista nij prejel. One, ki hočejo Grabrijanom in drugim fanatikarjem klerikalne policaje predstavljati, bomo uže učili kaj je moje in tvoje. Ur.) — (V Slavini) na Notranjskem so 27. maja neko uže 9 mesecev v zemlji zakopano ženo, ker je bila na sumu, da jo je mož ostrupil, izkopali. — (Toča.) Z Dolenjskega se nam piše: V Mirnskej i št. Ruperškej župniji je 1. jun. okolo 4. ure popoldan skoro 10 minut, kot lešnjiki debela toča sipala i precej škodo napravila. To se je v tem okraji letos uže v drugo pripetilo. Ker je mraz silno škodoval so bode naša nada na dobro letino razkadila, a mi bodemo čem dalje v tem hujšo revščino zabredli. — (Šol in učiteljev po vsem Slovenskem) je na slov. Štajerskem 196 ljudskih šol in 292 učiteljev, na slov. Koroškem 76 ljud. šol in 97 uč., na Kranjskem 312 Ijnd. šol in 257 uč., na Goriškem 127 ljud. šol in 134 uč., v tržaški okolici 10 ljud. šol in 20 uč., v Istri 37 ljud. šol in 31 uč., na slov. Ogerskem 22 ljudskih Šol in 22 učiteljev. Po vsem Slovenskem torej 018 ljud. šol in 835 učiteljev. — (Iz Ljutomera) se nam piše: Čudno naključje je to, da imamo pri nas skoro vsikdar takrat kakov požar, kadar se naša „Feuervvehr" kje zabava. Tako je tudi 25. pr. m. naredila izlet v bližnji gozdič „Babji ložič'* ; komaj se je tu malo odpočila, uže začne v nasprotni Stročjivesi goreti. Dasi-ravno je na pomoč hitela, vendar je 7 hiš zgorelo in škode je okoli 6000 gld. Izpred porotnega sodišča. Ljubljana, 1. junija. Sodišče je sestavljeno : Predsednik: višje sodnije svetovalec g. Kaprec, gg. Perko in Jevnikar. Zapisnikar avskultant g. Skerlj. — Državni pravdnik g. Zupančič, zagovornik dr. Razlag. — Porotniki so gg.: Ahčin Karel, Mohar Blaž, Maurer Henrik, Drašler France, Kržič Jožef, Lavrenčič Andrej, Zitterer Janez, Pirnat Tomaž, Perdan Janez, Milavec Matija, Ilorak Janez in Žc-leznikar Anton. — Na zatožni klopi sedi Janez Duhovnik zatožen hudodelstva uboja. Iz zatožnega spisa posnemljemo: Po noči od 11. na 12. febr. 1874 ob eni po polnoči hoteli so iti gostaški sin Tom. Kavčič iz Pnngerta in gruntarska sina Janez Zboljšak iz Drage in Jož. Kalan iz Goate-čega v hišo Pleščevo v Sori, ker se je ravno neko ženitovanje obhajalo. Gredoč mimo vrta gruntarja Podrcpca v Sori, srečajo dva fanta, katera sta jim nasproti prišla. — Večji teh dveh fantov napade precej brez kakega prejšnjega prepira Tom. Kavčiča, kakor bi hotel z njim kak pretep začeti, ter ga vbode z nožem enkrat v hrbet. Na to se jo Tom. Kavčič z begom otel daljnega poškodovanja, ter se splazil s težavo še do nekega kakih 100 korakov oddaljenega skednja, se tam v nezavesti zgrudil in tako pod milim nebom prenočil. — Drugo jutro se je počutil nekaj bolje in je skušal iti domov, prišel je pa le do Gostečega, kjer ga je Jakob Lnšina pod streho vzel. — 17. febr. 1874 ob V« 10 uri dop. so ga sodnijski zdravniki preiskali in našli, da je dobil Tomaž Kavčič na desni strani hrbta, pol palca od gornjega plečnega kota eno en palec dolgo od zgoraj navzdol držečo 1 l/> črte globoko rano. Vendar nijso mogli z gotovostjo izreči, da rana v prsno votlino seže, ker se je, kakor se pri takih poškodbah rado primeri, muskulatura premaknila. Našli so pa zdravniki, da ima poškodovani pljuča nevarno vneta, ter izrekli, da sledi ta bolezen iz poškodbe, in da jo rana toraj teška in za življenje nevarna. — Se tisti dan pa, to je 17. februarja 1874. leta ob 10. zvečer je umrl Tom. Kavčič. — Truplo njegovo se je po sodnijskih zdravnikih razparalo in našlo se je, da je omenjena rana pol palca globoko v pljuča segla, ter pljuča na dveh krajeh prasnila. Zdravniki so izrekli, da se je nož v rani obrnil in da je torej ta poškodba odločno smrtna in da je morala po njeni splošni naturi ne glede na druge uzroke iz nje smrt slediti. — To dejanje vstanovi, ker je storilec brez dvoma v sovražnem namenu ravnal, pa se vendar namen usmrtenja Tom. Kavčiča iz okolnosti ne more sklepati, hudodelstvo uboja po §§. 140 in 142 kazen, zakona. Tega hudodelstva je silno sumljiv neoženjen gruntarski sin Janez Duhovnik iz Gornje senice. On sam sicer dejanje taji, vendar pa pritrdi, da je omenjeno noč o polnoči grede v družbi z Jož. Čarmanom od hiše PlešČeve v Sori proti Starmanovi gostilnici, stanil se na Podrepčevemu vrtu s 3 neznanimi fanti ter da se je z njimi v prepir spustil. — Nadalje obstane on, da je bil oni večer v posesti noža, kateri se je pozneje pri sodnijskem preiskavanji njegovega stanovanja našel in o katerem sodnijski zdravniki z največjo verjetnostjo izreko, da je ta nož orodje, b katerim je bil Tom. Kavčič zaboden. — Jan. Duhovnik sicer trdi, da je ta nož malo pred prepirom na Podrepčevem vrtu Jož. Čar-manu posodil ter ga še le Črez tri dni od njega nazaj dobil, toda ta izgovor je laž-njiv, ker Jož. Carman trdi, da je on ta nož v jutro po Kavčičevi poškodbi v isti postelji dobil, kjer je preteklo noč v družbi z Jan. spal, Jan. Duhovnik je moral nož v postelji izgubiti, ter ga je drugi dan od Carmana nazaj dobil. Proti Jan. Duhovniku govore naslednje obtožeče okolnosti: Poškodovani Tom. Kavčič ga je pri svoji sodni j. izpovedbi 2 dni pred smrtjo pod prisego kot storilca zaznamoval, in v soglasji z njim sta tudi njegova spremljevalca Jan. Zboljšak in Jož. Kalan izrekla, da je bil fant, ki je T« m. Kavčiča napadel po podobi enak Jan. Duhovniku. — Nadalje je njegov lasten tovaiiš J. Carman izrekel, da jc Duhovnik planil u-t napn ti piislc fante, da je dobil od enega udarec na glavo, da je vsied tega na tla padel, da je on (pri*.-, na to pobegnil, da je pa kmalu potem Duh. zopet k njemu prišel, t^-r mu povedal, da je on^ga kateri ga je s krogljo udaril majhno sunil. Kakor je ubiti Tom. Kavčič, ko je bolan pri Lušinu ležal, okrog ste ječim in posebno dekli Mici Hiček pravil, se je on proti Duhovniku z svinčeno krogljo branil, katera mu je pa pri prvem udarcu na svijega nasprotnika odpadla. — Kakor dalje Jakob Do-lirar po domače Podrcpčev spiičuje, je on našel nekaj dni po Kavčičevi poškodbi na svojem vrtu eno svinčeno kroglo, katero je sodniji izročil. — Potem je Jurij Vilfan pod prisego potrdil, da mu je Duhovnik, s katerim se je dnn po Tom. Kavčičevi poškodbi sešel, na vprašanje, od kod ima rano na glavi odgovoril: Jožo Jamnik me je s krogljo enkrat po glavi udaril, tako da sem na tla padel, potem sem pa po koncu skočil in sem ga enkrat z nožem sunil." — To je treba opomniti, da se v obče rahli, in da tudi več okoliščin za to govori, da je Duhovnik uc Kavčiča ampak Ji /. Kalana, po domače Jamnikovega poškodovati hotel, da je pa v temi svojega nasprotnika zgrešil ter Kavčiča za Kalana initl, in torej še drugi dan, ko je z Jurij Vilfanom govoril, mislil, da je Kalana vbodel. — Ta sum se opira na dogodbo, da je Kalau Dnhovnika zasačil neko noč pri svoji sestri, 8 katero je imel neko ljubezen, da ga je pretepel in da je od takrat Duhovnik na Kalana srd gojil. — Toda Duhovnik tudi s Kavčičem nij živel v prijateljski razmeri, ker ga je, kakor je Kavčič pod prisego izrekel, še leta 1873 enkrat s sekiro po glavi udaril. — Mogoče je torej, da je Duhovnik veudar-le Kavčiča raniti namenil in potem le v temi mislil, da ga je Kalan s krogljo udari), in tako proti Kalanu z nožem sunil. — Krčmar Jož. Ju-štrik pravi nadalje, da je omenjeno noč neki fant mimo njegove gostiInice proti gostilnici po domače Crogeljuovi tekel, v kateri so »Sen.ški fantje pili, ter kričal: „Fantje, če ste za kaj, le ven, jaz sem bil tepen in sem tepel;" Juštrik je po glasa sodil, da je kri-čalec moral biti Jau. Duhovnik. — Končno popiše občinski predstojnik Janeza Duhovnika kot ponočnjaka. — Z ozirom na vse te osumbe moral se je Janez Duhovnik tme-njenega hudodelstva zutožiti. Janez Duhovnik tudi pri obravnavi taji, da je on kriv hudodelstva. Porotniki so na vprašanje 1. Ali je zatožen! Janez Duhovnik sploh Polkar kriv, da je po noči od 11. na 12. svečana 1874 na vrtu sploh Podrepčevem v Sori Tomaža Kavčiča iz Puugerta, sicer ne z namenim, ga vsmrtiti, vendar pa v drugem sovražnem namenu, z nožem v hi bet tako vbodel, da je po vboden *mrt Tomaža Kavčiča nastopila? odgovorili z 11 proti enemu glasu „da" in vsied tega jo bil Janez Duhovnik obsojen po §. 142 kaz. zakon, na tri leta te&k;j ječe poostreno z enim pontom vsak mesec. —o— Razne vesti. * (Umor.) Iz Sigetvara na Ogerskeni se piše: „19. pr. m. se je v santogojskem kotnltAtn v občini Mereuje zgodil strašan um let stari sin udaii očeta štiiikrat ■€ sekiro po glavi. Delavci, ki so bili blizu v ceki z.damci, so slišali stokanje, pritekli ho zraven, a oče je bil nže izdilinii dušo. Zverinski sin je nbežal, a vjeli so ga še Ihti dan. 2'«niano. Vama bolnim moč In zdravja brej leka in 7>rex stroškov po izvrstni BevalesGiere M Baru Izvrstno zdravilo Kevalosi iero tlu I>arry odstrani vse bolezni, ki so luku zopcrstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pljuf-ali, jetrah, žlezah, na sliznici, v diišnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, atiiico, naduho, kašelj, neprebavljivo« t, zapor, drisko, nespečnost, shibost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico, in ldjevanje krvi tudi ob času nosečosti, soaltio silo, otožnost, sušenje, revinatizem, protin, bledico. — I/.pisek iz 75.000 spričeval O ozdravljenji, ki so vsem Ickoin kljuho\ ala : Spričevalo tit. OS.471. 1' rnnetto pri Mondovi, 26. oktobra 1H(3«J. Moj gotpod! Moreni vas zagotoviti, cla odkar Čudovito Revalesciere du Barry rabim, to je ođ dveh let, niti nadležnosti svojo starosti, niti teže svojih HI let već ne čutim. Moje noge so zopet šibke postale, moj pogled je tako dober, da no potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil HO let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridipijeni, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin oevrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo u i lani Abbe I* e t e r C a 31 e 11 i, Bach-es-Theol. in župnik v rrunettu, Dkrog Mondovi. Spričevalo «t. 75.705. Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871. Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Revalesciere pri meni napravila Trpel aein namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo. L. G r o s m a n n. TečnejSi kot meso, prihrani Revalesciere pn odraSienih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdrav:la. V pleliastih pušicah po pol iiinta 1 gold. 50 kr., L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta i gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3t> gold., — Hevaiesciere-Biscuiten v puSicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — RevaleBciere-Gbocolatee v prahu •n v ploščicah za 12 ta* 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., -i« t as -i gold. 50 kr., v prahu za 120 ta.' 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na I»n-naji, tViftllflsohKKMse št. d, v JLJubljuui Ed. M .v h r, v Uradcl bnitje O be r auzinovr, v lun-brnim Diechtl A Frank, v €elovci P. Birn-bachur, v l.ouei Ludvig Mtillcr, v Narilioru F. Kolotoik. a, 'J. Meni, v -tlerara« J. Stookhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih Io-karjih m špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dumj-skahiia ua VN kraje po postnih nakaznicah ali povsatjih (Jiurli t JLJutolJuiil od 25*. maja do 1. junija. Valentin Klinsček, sodar. star 50 let, za pljučno sušico. — .Jožo Skala, uiašinski vodja, star 49 let, ti pljučnim osUbjenjeni. — Frančiška Slibar,-zasobnica, stara 49 let, za pljučnim oslabljenjem. — Toaul Oadei, dninar, 75 let star, za oslabjenjem. — Ji /.i- Potokar, mlinarski otrok, star 7 tednov, ža spi iili-njeni krvi. — Giintor .Maindl, čevljar, star 68 !ct, /a pljučnim eili/.nioni. — Andrej Kerlort, ■-uk-ujar. st. 7U let, za-oslab'jenji ni. — A.berr Obocskv, sin čevljarja, star 4 leta 2 meseca, v mestu št. J4., na krvnem toku. Tujci. 2. j u n i j a : Pri Slonu: Pantz, agent iz Huda-Pešte. — Paulič z Dunaja. — Vilhclm, trgovec iz Maribora. — Rosenberjrer li Gradca — Pihlor z Dunaja — Kos iz Krajna. — Rus iz Litije. — Paiti iz Ugerskega. — Lah i/. Trsta. Pri Malici: Perlep iz Badlm-Peite. — So-rave hjs Udiua. — Baron, potnik iz Kaniže. — Kreil-šein, Suiicer, Ott, potnik z Dunaja. — Tyrok iz Brna. — TeutVl potnik z Dunaja. — Baysa iz Reke. Pri Zamorci: Bizjak, Supan iz Gradca; Zaradi današnjega praznika izidt* prihodnji list v soboto. Wa> i v z* t j ai«' srečke. Na Dunaj i 81. maja: 39. 54. 0. 18. 49. V (Jradcu 81. maja: 8. G8. 59. G. 53. Dunajska borza 3 junija. (Izvirno telegraflčno poročilo.) ESnotni drž. d'dg v bankovcih . 69 gld. 45 Enotni drž. dol# v srebra . . 74 r M"» 1860 drž. posojilo.....106 „ 50 Akcijo narodne banke . . 983 „ — Kreditne akcijo .... 220 „ 25 London........ni „ 45 Napol..........8 „ 9J C. k. cekini.......— „ — Srebro.........1(6 „10 kr. lila j nov ejiSO sSovoii«.he F. Clijerianove „Pesni" f obsegajoče 274 strani mali 8 0 se po «SO Iti*, dobivajo v sledečih bukvarnah : v Ljubljani Kleinmayr & Hainlier-g. tiiontini, K le it, herelier, Till, ,',\ai'odna tiskarna"; v Gorici: K, Sochar; v Oolovcu: Kil. biegel; v Trstu: ft. II. Schimpl'; v Ptujem: W. lila nke: v C olj i: K. Soeliar; v Mariboru: „Narodna tiskarna1'. (118—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ IB pošilja na frankirana vprašanja*) (5 kr. porto) profesor matematike vitez Oi*licre, Berlin, VVil-holmatrasse 185, svoj najnovejši I .2 zapisnik dobitkov * ... za leto a-ST-^b ■S 9 za leto ^LSrr-lt s pojasnili o svojih instrukcija!), ki so znanstveno priznane in sploh kot srečonosue znane. *i Tako poprašan;e jo tem bolj priporočiti, ker soje tudi v našom listu več zahvalnih iu pri-znavalnih pisi-m objavilo, kakor tudi za to, ker se loterija tfo-toVo kmalu odpravi. O. (i28—2) jffjr^ Zaradi uovo prlllih zverin, iu ker jc cua t;grovka mlade vrgla ostaDC PassoD-ova velika menažerija še :i : ihto tako ae producira jifiMliaiislii .slon. ki so no sme zamenjati z indiskim »Ionom, kakoišui so bili uže večkrat tukaj videni in iu:ajo ves drugačen Život. Kace od 0 do 20 komolcev dolge od raznh delov svet« (137—6) i Vaia is<<>i>nili iiK'si: I. ine-to 40 kr. II. mceto 20 kr Tudi se risi, volkovi, medvedje itd. hočejo kupiti. SpoStovanjem ■*.isso; Izdatelj in za uredništvo odgovoren : Ivan Semen. Lastnina m tibk -Karodne tiskumeu.