Rasodcta prilioiM, lo je prerokovanje 17 let ftare samaknjene deklize v meftu Marsejl na Franzofkim «<1 leta 1837 — 1868, sapifaiii in na snanje dane 6d njeniga ozlieta in Marsejlfkiga meftnjana Karola Difortn, in PREROKOVANJE Ti ari g-a poljrkiga mnilia od leta 18i8 do 2000. Is ftavih klofhterfkih bukev Oboje is nčmfkiga. V Ljubljani, 1848. Salosliii in na fvitlo dal A. IVeiinan na fiarirn tergu IVr. 150, /i s o -+ £ I. Prerokbe 17 Idt tftare devize is mefta Marsejl na Franzoskini. Na snanje dane od njeniga ozheta. -**> - Bkosdai fim imel ierden fklep, flede- zhe verftize polne fkrivnih opominov kakor drag saklad fam sa febe hraniti, ker, defiravno lim fvojo hzher po ozhe- tovfko ljubil in defiravno fo me sdrav- niki, ki fo v samaknjene vfe fvoje saupa- nje davili, profili, vunder nifim mogel neklerih dvomnih mifel fe vbraniti, tako de fim le bal, ljudje me bodo goljufa smerjali, zhe te prerokbe presgodaj med ljudi dam. t Srezlu fim hotel pre¬ poditi, alinej bi lifti na fkrivnim oftali, ali pa med ljudi fe poflali. 4 Bilo je poleti 1846, ko eniga dne nekaj po'Tvoji fhkrinji ifhera, in s h e nekoliko trohnjeno pifanje v roke do¬ bim. Soper mojo voljo fe ozhi nifo mogle od njega odtergati. Nekaj po- febniga me je gnalo, to pifanje pre¬ brati in pregledati, ali fo fe prerofhki govori moje samaknjene hzhere v kaki rezili take fkasali, de bi jih kolikaj ver¬ jetne imenovati mogli, llasveshem ta- daj pifanje. Po vezhih letih pregledam verftize, ktere fim v rasnih zhalih fam 1'pifal, kadar fia dva fpofhtovana sdrav- nika mojo bzher samaknila, in kadar je ta nam s mehkim glafam zliudne re¬ zili prerokovala. Nekaj pofebniga me je obfhlo, ko fim pri teh ali unih befedah obftal; sakaj fpomnil fim fe pri njih, de je eden sdravnikov ,mojo hzher prafhal: Ali fe pa tudi ne mo- tifh. In pokojno in terdno mu je od¬ govorila: Duh in natura mi pravita, de fe ne morem motiti. Sakaj kakor sdaj moj sliivot, iniso, ftole in vfe rezili v hifhi vidite, tako vidim jes vfe sgodbe vfih prihodnjih let, kako gi^jo po verfti raemo mene. Proti fe- verju vidim nesmerne borifha — bolj proti jugu fe vidi, kakor de bi fe dva rasne jesike govorezha naroda v eno farno filno veliko obzhino sedinila bila, ktero po verfti dva vojaka, dva delavza, dva rokodelza vladata in vo¬ dita. — Oj, kaj je pa tam proti is- hodu? je rekla naglo moja hzhi, ka¬ kor de bi fe bila farna nad prikasnijo savsela. — Samo fedem kraljev in kne- sov ali firfhtov je fhe v Evropi, in vun- der hozhejo she fpet trije fvoje deshele in pravize tej veliki obzhini odftopiti, ki na obeh ftraneh lepe reke ftanuje. Pa vunder fe nezhem prehititi in nizh pripovedovati, kar fe mi tako jaftio in raslozhno pred ozhi ftavi, ker fe bo vfe na papirju bralo. Dofti je tega, bral lun, kar je moja hzhi v letu 1836 od leta 1846 prerokovala, in glejte! savset in s zhudenjem fun fi mogel rezhi, de je bila v vfaki verfti gola refniza pifana. 6 Na enkrat tim bil preprizhan, de je moja samaknjena 17 let ftara hzhi pergodbe od leta 1837 do 1868, jaf- no, raslozlino in gotovo vidila, in fklenil fun, to pifanje na fvitlo dati, sakaj gotovo finem rezili, de vfak zhlo- vek s mano vred prihodnoft ve. Nek- terimu sna taka vednoft rezili, ktere imajo pri(,i, tudi fhe korilina biti; nek- ter fe vpokoji, potolashi in v Tvojih namenih vterdi. Tifti pa, kteri nad mogozliofijo samaknjenih , prihodnje re¬ zili vediti, fumijo, fe bodo po prerok¬ bah moje hzhere v Tvojih miflih fpre- obernili in preprizhali. S mano vred fe bodo tako nad fkrivno mozhjo nature kakor nad fkrivnim rasodenjem moje hzhere po pravizi zhudili. ( Sbe sili¬ va dva g o f p o d a s d r a v n i k a ft a v f a k o uro p e r p r a v 1j e n a, to, kar povem, f Tvojo prifego po- terditi. Rasun tega fhe opomnim, de fva jes in moja shena, rojena t Shpanjolka, ki je Tvojo mladoft v klofhtru preshive- 7 la, she drugo poroko obhajala, ko fva to hzher dobila. Najni sakon je bil do tiftihmal v najno shaloft nerodoviten, kakor je tudi po rojftvu te hzhere ne¬ rodoviten oftal, ki fe je v letu 1820 , na fvete Jederti dan rodila, in fizer ravno o polnozlu med faboto in nedeljo, kar fe mi pofeben pomenk sdi. ITmerla je she v fvojirn ofemnajftim letu, po¬ tem, ko nama je mnogo prerokovanj sapuftila, ktere fe od leta do leta od dne do dne bolj fpolnujejo. Nej sdej fvet rasfodi, ali imam prav ali ne, de te prerokovanja bres ftraha na fvitlo dam. Tudi to hozhem fhe povedati, de je imela moja hzhi she kar otrok pofebne glafne fanje, de je o polni luni doftikrat v fpanju vftala, okrog hodila in tiho go¬ vorila, bres de bi fe bila sbudilaj pa tega, kar je takrat govorila, nifim dalje porajtal. Po tem uvodu dam tukaj Zliudapoliic rasodonja moje hzhere farne. 8 V letu 1846 bodo ljudjd in shivali fkorej lakote merli. Proti is-hodu bodo neki ljudje kri in flamo jedli. — She bolj proti is-hodu kraljuje velik, mo- gozhen zefar, ki fe bo v tem letu po- febno prisadeval, fvoje sahodne fofede ftifkati in saterati. Pa vunder fe bo vi- dil primoraniga, to fhe tri leta odlo- shiti. Potem fhe le, ko bo v letu 1848 franzofki kralj po ftrafhnim klanju pre¬ gnan, ljudftvo v ftrafhne smefhnjave sapleteno in bo tako dolgo oftalo, ker prave fvobode ali frajofti, ktero sheli, ftifkano od bogalinzov, dofezhi ne mo¬ re, bo rufovfki zefar, *vef omikani fvet s nefhtetimi trumami obful. V jushnih in feverfkih deshelah bo¬ do smefhnjave vedno hujfhi. Od Do- nove fim bodo narodi s svijazhami opleteni. V letu 1847 bo velik potref. Gore fhvigajo ogenj in konzhajo tako okrog leshezho sernljo. To kaj vezh pomeni, kakor fo to ftari ljudje od tazih pri- kasin she davno vedili. Ta potref nam- 9 rezil bo pomenil, de fe bo filno huda vojfka od juga proti feverju vnela. Is Lafhkiga bodo vfi knesi in sapo vodniki pregnani do eniga. Papesh bo v letu 1848 veliko iinenitnoft dobil. Nehal bo papesh biti in kronali ga bodo kar rim- 1'kiga kralja. Mnogi od njegove okolize bodo od ljuddva umorjeni, ker fe bodo hotli papeshu soperftaviti. Potref bo tolikofhen, de fe bo fhe v . letu 1848 in 1849 posrialo, de je bil. Narodi bodo fhli vil navfkrish; na tav- shente ljudi bo seirdja posherla, in vfi troni fe majejo. V letu 1848 fe bo hotel vfak fam gofpodariti, in sdi fe, de fo kralji vfi ob pamet prifhli, ker nizh ne ltorijo, kar fo poprej filno ojftro delali. Prav pokojno namrezh gledajo, kako fe majh¬ ni in veliki, narodi soper mje puntajo, in poflufhajo mlazhno, kako pofamesni govorijo in fvetu osnanujejo, de hozhe- jo kralje pregnati, trone podreti in sdaj farni s delavzi in rokodelzi kraljevati. Po simi med 1847 in 1848 vidim 10 tudi veliko svesdo v podobi sharezhiga mezha. To pomeni kervavo vojfko. Ta¬ krat bo kralj s fvojim kraljeftvam sginil. ( Shterji drugi rasdelijo njegovo deshele med-fe. Pri rasdelitvi fe pa popadejo ti fhterje med fabo in fe vname voj- fka po želim fvetu. Ta vojfka, ki fe v letu 1848 sazhne, bo ter- p e 1 a s m a j hnimiprenehi 4 0 let. Veliki narodi fe bodo v fhtevilu slo pomanjfhali. Nekteri kraji na Franzof- kim in Nemfhkim fo zhifto sapufheni, njive leshijo pufte, žele hifhe fe ku¬ pijo sa malo fronkov. V vafeh gofpo- darijo volkovi, tode to fe sgodi fhe le v letu 1868. Sato moram tako urno skosi zhaf hititi, ker leta tako hitro merno mene letijo. V letu 1849 obleshe nemfhko brod- nifhtvo vfo angleshko deshelo. Kakor pred to leto sgine tudi letaf sopet vezli kraljev in njih deshele pridejo • drugimu v laft, ki je zefar poftal, pa le malo zhafa zefar oflane. V Londonu prebiva vezh kraljev vkup v veliki hifhi. Dva lta fe pa she v Ameriko prefelila, kjer fta fi fveta nakupila in sdaj polje obdelujeta. S marfikterimi svijazhami, obljubami in s denarji, ktere fo v Evropi is narodov ismolsli, umijo tudi tukaj is Evrope preleljene narode okrog febe sbrati in v defetih letih fo tudi v Ameriki fpet kralji , kjer zhes nekaj nekadanjih tvo¬ jih narodov kraljujejo, ker narodi, ki fo v Evropi po vojfki fhe oftali, v velizih in fvobodnih drushbah in bra- tovfhinah shive in fe farni vladajo. Oh! Tukaj je moja hzhi slo in globoko sdihnila. Ko jo sdravnik vprafha, sa- kaj tako sdihuje, mu je odgovorila: Nafha lepa franzofka deshela fe ujeda v gerdiin shivljenju in sobavlja- nju, ker fvobode ne more terpeti. Nemzi pa tako frezhno shivijo. Vidim prigodbe leta 1850 pred fabo. NaFran- zofkim le nemfko govtfrijo. In kaj je pa to? Rufije ni vezh. Rufje ne pre¬ bivajo vezh tam, ki fo v letu 1849 v flrafhni vojfki savoljo flepe slobe in 12 predersnofti fvojih vodnikov fkorej vfi poginili. V Buliji prebiva polovi/,a Ncm- /,ov, poloviza pa rasnih asiafhkih naro¬ dov, ki Fe v letu 1849 s lilo in v nefhte- tim fhtevilu od is-hoda lira prefelijo. Turki pridejo 1849 poflednizh pred Dunaj, klero je s vfo Avftrijo vred is Ogerfkiga gofpodarjena. V letu 1851 ftopi na .Shpanjfkim proft mnih na noge, kteri v defetih letih fhpanjfki papesh poftane. Dva velika kralja fta pri njem kardinala. V feverni Ameriki fe naredijo v letu 1852 ref nove kraljeftva, tako de fe jim fhe Amerikam voljni in radi vdajo. V letu 1853 fe sazhne vojfka sgolj savoljo vere in je tako ker- v a v a, kakor fhe nobena poprej ni bila. 4 Starfhi, otrozi in shlahtniki fe bodo, od oflepljenih farjev raska- zheni, preganjali in morili. V letu 1854 bodo sazheli zerkve poderati in jih v hifhe sa uboge pre¬ delovati. 13 Tu Ji preganjanje Judov, ktero fe je slie v letu 1849 sazhelo, bo v tem letu. V letu 185 4 fe bo prajsovfki kralj v Jerusalem prefelil, in bo tam novo kraljeftvo ofnoval. Veliko bogatinzov in pregnanih Ju¬ dov ga fpremi. V letu 1855 fe sazhne ftrafhno pre¬ ganjanje bogatinzov. Ker vojafhkih ar¬ mad she od leta 1850 fkoraj nizh vezh ni, in farno gradjani vojafhko flushbo opravljajo, nimajo bogatinzi nikjer po- mozhi. Denarje fpravljajo v nekdanjih zerkvah na kupe in jih rasdele enako med vfe, tako, de imajo delavzi in ubogi she sdaj dober zhaf. V letu 1856 fe naredi v Evropi nova vera, ktero je she v letu 1846 nesnan zhlovek ofnoval. Tega zhloveka takrat zlo nizh nifo obrajtali, Po tej veri ne zhaftijo Boga .v zerkvah, am¬ pak pod milim neham. Pa vunder fhe ne obhajajo te vere, savoljo vojfke. 1 14 V letu 1857 neha angleshko kra- Ijeftvo famoftojno kraljeftvo hiti. Vladar ? ki beliga konja jaha, je namenjen po fklepu boshje previdnofti, gofpod žele Evrope biti, tode po fpravi in blagovoljnofti narodov. V letu 1858 fo mnoge velike mefta, kakor Pariš, Dunaj, Hamburg velike fvoje imenitnofti sgubile, tako, de je teshko jih fhe posnati. Turki vdarijo v letu 1859 po morji na Lafhko. Pofainesni narodi, Nemzi ? in Franzosi na Rajni fi naredijo pervi fvobodne obzidne. Ljudje fo fe umerili, potem ko je bilo ftrafhno veliko kervi prelite. Po podpihovanji pregnanih kraljev fe is Amerike vname ftrafhna vojfka na morji s Evropo, ktera fe pa sa Evropo frezhno iside. V letu 18G0 je she vezhi del ljudi po¬ ginilo. Žele polja fo s grobmi pofejane. Na fvetu fo le otrozi fhe in ftarzhki. V letu 1861 fe poverne pozhafi mir nasaj, Ljudftva, ki fo fhe oftale, fo 15 she vojfke in n ep o ko j a lite, vojfka pa vunder fhe dalje terpi fkosi 20 let, tako de fe bo ta vojfka prihodnje 401etna imenovala. Zerkve in klofhtri fo le na jShpanjfkim fhe viditi, kjer duhovni prebivajo in gofpodarijo. V letu 1861 fe fkashe bolj in bolj, de fo vfi bogatinzi is fveta sginili, in de fo denarji vezHŠel enako med ljudi rasdeljeni. Delovez fi saflushi ta zhaf fkorej ravno toliko, kakor nar vezhi kupzhevavez, pervi ravno tako dobro je kakor ta. V letu 1861 fe jih prefeli veliko s fvojimi denarji v Asio, ker v Evropi ne dobijo vezli sheljene pokorfhine in poftreshbe. Neki kralj, ki je bil 1849 is de- shele in trona fegnan, umerje to leto vjfhpitalu, v ktcrim gaje, zhifto obo- shaniga, ljudftvo preshivilo. V letu 1862 sgin^jo fhe poflednji kralji, kteri fo fe dolgo in s trudam prisadevali, ohraniti fe. Nesmoshni fo 16 na dufhi in na telefu, kakor fo bili poflednji rimfki zefarji. V letu 1864 fe rasfhiri mir in po¬ ko) od sahoda proti is-hodu bolj in bolj zhes vfo semljo, potem, ko je fhe poprej to leto fploh huda Idtina in la¬ kota bila. Tudi male vojfke vtihnejo s letam 1866 fkorej popolnoma. V letu 1868 ni v vfi Evropi, sunaj Lafhkiga, kjer papesh kraljuje, in su¬ naj .Shpanjfkiga, kjer nov papesh kra¬ ljuje, nobeniga kralja. V t Shvedii in JVorvegii gofpoduje rufovfki zefar, tode po volji Ijudftva. 4 Sizer je povfod re¬ publika, in ljudje shive frezhno, kakor fhe nifo poprej nikolj shiveli. 17 II. Prerokovanje ftariga poljfltiga nmilia, najdeno v ftarih klofhterfkih bukvah. -SJ-O-HS- imenovanih bukvah ftoje prerokbe od imenovaniga mniha od leta 1790 do . leta 2000, v kteriin letu prerokuje ko- nez fveta. Kar fe je do leta 1848 pre¬ rokovalo, fmo tukaj opuftili in sazhnemo le prerokbe od leta 1848 dalje. .Stari mnih prerokuje: V letu 1848 fe bo ftrafhen punt zhes vfo Evropo rasfhiril. Kralji in zefarji bodo fvoje trone popuftili. 1856 fe bodo Benetke v eni nozhi pogresnile, tako de ne bo nihzhe od- fhel, ampak vfi bodo potonili. 18 Leta 1860 do 1865 bodo vib Italio tako ftrafhni potrcfi obifkali, de fe je bo velik kof popolnama pogresnil. Gore fe bodo is medsemeljfkiga morja vsdig- nile, in zvetezhe polja bodo globoke reke in ribe bodo tam ftanovale. V letu 1870 fe bota papesh in avftrianfki, zefar rasperla, in po ker- vavih bojih bo papesh premagan, in ne bo vezh, kakor od zefarja plazhan pridigar. Vfa lafhka deshela fe pod- vershe to leto zefarju. Poljfka deshela, od nekedaj fedesli prepera in needinofti profil v letu 1883 prajsovfkiga kralja, deshelo v fvoje po- feltvo vseti, de v varftvu in vodbi nje¬ govih poftav pokoj vshivati more. Brod- nifhtvo, kakorfhniga fhe fvet ni vidil, bodo na Prajsovfkim in v Frisii na¬ pravili, ki fe bo s vfakim drugim fkufilo in tako bodo Prajsi na fuhim in na morji vojfkovali fe. 1889 fe bo kuga v zeli Evropi rasfhirila, ktera bo ftotavsbente ljudi pomorila. Veliko tavshent ljudi bo v 19 daljne kraje beshalo in tako bo Evropa prašna oftala. V jushni Ameriki fe bodo pa nove kraljeftva naredile, ktere bo¬ do, kar red, vero in vfe druge rezhi sadene, evropejfke daljezh prefegle. Dvajfeto ftoletje bo med vfimi nar bolj fpominja vredno in v duhu she vidim nefrezhe in ftifke, ki bodo ta zhaf ljudi sadele, Vfe, kar fe le ftrafhniga in grosniga mifliti da, bo v tem fto- letji ljudi sadelo. V sazhetku leta 1900 fe bodo v mnogih deshelah prinzi soper ozhete, podloshni soper fvoje gofpofke, otrozi soper ftarfhe in vef zhlovefhki rod med fabo fpuntal, in to bo ter- pelo do leta 1938, ko bo fplofhna vojfka, ker bo zhlovek soper zhlove- ka farno na moritev miflil, ftvarjenje vkonzhati shugala. Ras dj arij e in preku- zije bodo žele deshele sadele, in nar vezhi in nar imenitnifhi mefta bodo pulte, prasne in rasdjane. V letu 1986 bo sopet pokoj in mir, tode malo let potem bo vera tako, kakor igrazho vfak drugazhe rabi, od 20 vfaziga drugazh obhajana. Malo jih bo, ki bodo fveto pismo, kakor pravo be- fedo boshjo , zhiflali in Jesnfovo vero zhifto uzhili verovati. V leta 1988 fe bo ftrafhna svesda na nebu prikasala in s fvojim nemilim pritifkanjem na semljo vodo is morja gnala in zhes deshele raslila. V letu 1996 bo fplofhni potref vef fvet omajal, in vfo Jtalio, Neapel, Sizi- lio, Portugal in Hifbpanio vezimo po¬ grešil il. Nasadnje pride v letu 2000 poflednji dan Gofpodov, v kterim bo fodil shive in mertve. Svesde bodo od neba padle in s groinam semljo unele, in tako bo ta semlja prefhla, ki je od ftvarjenja 6000 let ftala. ,Sodba fe sazhenja — vefela pravizhnim, in ftrafhna grefh- nikam. t Sodnik fveta, ufmili fe naf in vfaziga! Ljubi bravzi! to fim vam hotel is ftarih bukev vediti dati. Bukve fo sdaj 70 let ftare in ker fe je she 21 toliko fpolnilo, jc tudi verjčti, de fe bo tudi vfe drugo isfhlo. Kadar tadaj poflednje berete, hvalite Boga, de val' ni dal ob zhafu roditi fe, ko bi mogli vfo ftrahota viditi in zhutiti. Zhaftite vfelej boshjo befedo in ljubiti fvojiga blishnjiga, in treba vam ne bo, kli- zati: O vd gore, padite na naf, in vi grizhi, sakrite naf, ampak hvala, zhaft in flava bodi Bogu, ( Sinu in fvetimu Duhu! Amen. Natifnil Joshef Safenbcrg.