JOSIP VANDOT: Romanje naše Jelice. Planinska pripovedka. 5. _¦ %* obiv*kobiv!« se je oglasil tisto jutro prvi kobilar s ^mA^JJ^^&T čistim, dlalekoseižnim glasom, Na visoki veji je ^'¦^^.^^^ sedel; mežikal je z očmi navzgar, kjer so se sipali "tKp|^^|1#% rumoni žarki jutranjega solnca in se igrali z zede* l|8jil§fe3|Ejl| nimi, drhtečimi listi. Svež veitrec je na lahko pošu* ^Bs^^^^B^ jneval skozi Širnii goad; prihajal je z vrfia skalnaite —"" ' gore, kjer ga je bilo prebudilo jutro ravno nad belim snegom, kl je sameval in se lesketal vrhu gore. In rosa se je svetila po gozdu in je curljala neslišno z vejevja. Veje pa so se stre* sale komaj vidno, kakor d'a bi sople vse vesele v radostnem jutru. In ptiči so prepevali širom okrog; prepevali, da se je človeku sme* jalo srce v prsih ... »Kobivskobiv!« je zapel kobilar drugič. In zapo* dila se je košata veverica z bukve; na trato je skočila; trikrat se je zasukala tam, pa je odbrzela kakor blisk v goščavo. Iz goščave se je priplazila dolga lisica; pretegnila se je leno na trati; prihuljeno se je ozrla iua vse strani in je neivšečno bevsknila. Potem pa je odšla počasi, počasi s trate in je izginila neslišno tam v grmovju ... »Kobiv* kobiv!« se je oglasil kobilair tretjič na bukvi. In pribrzel je na trato zajček. Ves zasopel se je ustavil kraj kupa suhega listja; migal je z dolgimi uhlji, z gobčkom in s kratkim repkom. Pa ni vedel, kaj in kako. Zato pa se je vzpel ob kupu suhega listja in je pričel vohati. A hipoima je neznansko adskočil, da se je skoro pTevrgel. Še enkrat je poiskočil — pa ga že ni bilo *več na trati. »Kohiv«koibiv!« se je oglaisil kobilar četrtič in se je smejal. In kup listja se je pričel gibati, kakor da je živ. Listje se je usipalo okrog kupa — in kar nagloma se je razdelilo na dvoje... »Kobivj kobiv!« se je oglasil kobilar še zadnjič in se je dvignil z veje in je odletel kdo ve kam v prostrani gozd. Iz listja pa je vatala Jelica. Z rokami si je brisala obraz iin je otepala z obleke suhe lističe. Ozrla 98 XXVI~5 in 6 .____________________________________________ZVONČEK se je po trati in je bridko vtzdihnila. Gledala je okrog sebe, a ni ve* dela, kaj bi počela. Zato pa je sedila na kainen in si je z roko podprla glavico. Pač je bila vesela, da je minila strašiua noč in se ji ni ničesar dogodilo. Vesela je bila jutra, ki se je izprehajalo po rosnem gozdu fn je prepevalo najlepše pesemee. A Jellica se je zavedala svoje ne* . sreče. Zato pa je bila žalostna, tako žalostna, da bi bila najrajša na glas zajokala. — »Tetica, tetica!« je goivorila. »Čemu sem prišla k vam iz mesta? Tu je tako hudo in strašno... O, mamica! Da bi ti vedela, kako trpi Jelica! O, jokala bi z menoj in bi 'bilai vsa z&a Io9tna ... O, mamica!« Pa je že silil Jelici jok iz težkega srčeca. A premagala je siloma jok in je zamaihnUa z ročico. Stopila je nazaj na trato in je pobrala nahrbtnik, ker je bila na vso moč lačna. Pa je hlastno pojedlla ostanek svinjine in kolačka. Splazila se je v grmovje, kjeT je čula curljati bister studenček. Napila se je vodice in se je umila. Potem pa je stopila na pot in je pomisMla, kam bi se olbrnila. In ,se je domislila zlatega rogljička in se je spoimaiila, da ne more prej domov, dokler ga ne najde. »Hm,« si je dejala Jeilica. »Pa kar pojdem in poiščem tisti zlati rogljiček. Tam gt>ri na trati se je bil izgubil in tam gori ga gotovo najdem... Pa pojdtem domoiv, tetica, nazaj k vam pridem« In Jelica se je res napotila po poti navkreber. Spočila se je bila ponoči popolnoina, in nožice je niso nič več bolele. Zato pa je sto« pala lahko in čvrsto navkrebejr in je bila vsa prepričana, da najde zlati rogljiček. »O, nekje med travo se je iskril zlati rogljiček,« je mislila Jelica spotoma. »Včeraj smo ga iskali, a ga nismo našli. A danes ga gotovo najdem. Iskala ga bom in se ne bom utrudSla, dokler ga resniono ne naj dem... Siromašni Kocelj! Tudi ti boš danes rešen iz čme ječe. Samo toliko še počakaj, da pridem na trato in najdeim zlati ragljiček. Pa se napotim k Vitrancu in potem bo veselje, hej, • veliko veselje!« Radost je zopet prišla mali deklici v drobno srčece. In Jelica je že prepevala, ko je stopala po strmi poti navzgor. Pozabila je na včerajšnji dan in na strašno noč, ki je bila zbežala pred današnjim radostnim jutrom. VSsoko je že bila gori v gozdu in je že iskala z očmi zeleno trato, kjer je bila včeraj srečala Anjo Panjo. In glej! Tam kraj pota je že zagledlala tisto trato. Še so ležali tam razmetani košoki slamnikai ki so ga bile včeraj veverice raztrgale Anji Patiji. Jelica je stekla na trato in je kar pričela iskati. Pokleknila je med trajvo in jo je razgrinjala in je tipala s prsti po zemlji in poi travi, da bi čimprej našla zlati rogljiček. Pa je govorila venomer: »Prikaži se, zlaiti rogljiček! O, zato se prikaži, da te ne bom iskala zaman... K tetici bi že rada. Saj me že od včeraj zjutraj ni bilo pri tetici. Pa tudi siromašni Kocelj bi rad iz črne ječe, ker je hudo v ječi in zato 99 ZVONČEK_______________________________________________XXVI—5 in 6 joče siromašni Kocelj — zato, ker je hudo v ječi... Ne bodi hudo* ben, zlati rogljiččk! Rajši se prikaži, ker me skrbi in bi že rada šla v vais k tetici...« njo, če ne najde zlatega rogljička. Stresnila se je in bi bila že kmalu na glas zajokala. A vendar se je še opogumila in je iskala med grmov« jetn. »Saj mora biti nekje zlati rogljiček,« je premišljala. »O, v zemljo se ni udrl, in tudi Kocelj je rekel, da ga ni vzel in izgubil. Zato pa mora biti tukaj nekje ... Ovbe, kaj pa, če so ga vzele veverice? Pogra= bile so ga in so ga odnesle nekam med smrekove veje. A tam ga nikoli ne najdem. Ovbe, pa če bi tudi vedela, na kateri smreki je skrit zlati rogljiček. Ne mogla bi splezati na smreko. Pa če bi tudi splezala, bi nemara planile veverice name in bi me do krvi opraskale... Joj, oe so ga res odnesle veverice? Kaj bo potem z mano? In kaj bo šele s siromašnim Kocljem?« Ustrašila se je Jelica teh miisli, da je kar obstala. Srčece se ji je istisnilo v skrivni gTozi in ročice so se ji stresle. A vendar še ni obupala. Iskala je naprej in je govortila samia s isabo: »Tetica, tetica! Pa nočete priti, in uboga Jelica se vam prav nič ne smiii. Tudi hu= dabni Anji Panji se ne smilim. Smeje se mli in se mi roga. A jaz se bojim Anje Panje, tetica, tetica! Grda je in jaz vem, da bi me naj= rajša nabila s šibo. Pa bi mi bJilo hudo, ker mene ni še nihče tepel. Niti mamica ne, teta, tefcica!« Vse grmovje je bila Jelica že preteknila, za vsako vejico je že bila pogledala — a zlatega rogljička ni bilo nikjer. Jelica je bila že vsa utrujena in od neprestamega iskanja jo je bolel ves život. In zdaj je bila trdno prepričana, da zlatega rogljiička ne najde nikoli, pa če ga išče tudi sto let. Zdaj je vedela, da so ga resnično ukradle veverice in so ga skrile kdo ve kje med gostiini tsmrekoviimi vejami. ln Jelica je nehala iskati. Splazila se je nazaj na trato. Tam pa je sedla v travo in je bila vsa obupana. Jokala je na ves glas in je kli* 100 XXVI—5 in 6 ZVONČEK cala tetico, samo tetico. »Ovbe, avbe!« je jokala An klicala Jelica. »Umrjem — tu v gazdui umrjem od straihu in lafcote... Pa me nič ne slišite, tetica, tetica? Zakaj ste taki in me nimate prav nič radi? — Pa puistite zdaj, da uinrjem... Tetica, tetica!« A živega človeka ni bilo po prostornem gozdu, da bi jo slišal. Slišal jo je samo veseli in zadovoljni koibilair. Priletel je iz daljnega zagorskega loga; na vejo je sedel in je pogledal na trato. »Kobivs koibiv!« je zaklical in se je začudil. Pa isaj ni vedlel, čeonu joče tiista deklica tam spodaj na trati. Zato pa je gledal in se je priklanjal tam na veji in je čakal. Molčal je dolgo, dolgo. Naposled pa je dvignil veselo, gizdavo glavico. Ozrl se je okrog in okrtog; z nažice na nožico je stopil in je zaklical še enkrat: »Kobivjkobiv!« — Zasukal se je; vzplahutal je — in že ga ni bilo nikjer več. Jelica je ipa divignila glavo in je pogledala tja na pot. Po poti je pa počasi stopala samai Anja Panja. Bližala se je tratti in je obstala tam na obrcmku. Prihuljeno je gledala na jdkajočo deklico in je nes prestario mežikala z očmi. Stopila je na tnato in se je ustavila tam ob grmovju. Z roko je zaraahiiiia in se je poismejala: »No, no — ptičica! Pa si tukaj in iščeš prav pridno, kakor vidim... O, tako pač ne naijdeš mojega zlatega rogljička! Veš, v&e tvoje, solzice so pre= slabe, da ba ga prttJdicaJe iz skrivailišoa. Zato se pa nikar ne cmeri in rajša išči!« »O, vise sem že preiskala, vise!« je odvrnila Jelica med glasnim jokom. »Zlatega rogljička ni nikjer... Saj so ga ukradle veverice in so ga odtiesle s sabo. Pa ne vem, kam — ne vem, kam... O, teta Anja Panja! Usimilite se me in me puistite dbmov! Saj vise življenje ne najidem zlatejga rogljička.« »Glejte jo — o, glejte jo!« se je rogala Anja Panja. »Beži, beži, revše! Kaj se mli boš lagala, da ne moareš nikjer najti zlatega rog* ljička! Prelena si, da bi ga iskala. Kaj misliš, da ne vem, da se mi samjo hliniš? O, dobro si skrila zlati rogljiček! Tako dobro in lqpo si ga sikriia včeraj, da ga danes niti najti ne moreš... Beži, kaj mi govoriš o vevericah! Veverice iso preneumne, da bi šle kraist moj zlati rogljiček. Čemu bi jim pa tudi bil roigljiček? Kar išči, išoi! Če . ga do večera ne najdfeš, pa boš raorala zopet spati v gozdni postes ljici. Ali }e bilo lepo daines pattoči? Ali si se lepo naspančkala, kra= ljičica? Hehe, imela si posteljico, čedlno poisteljico...« In se je smejala Anja Panja, da je kar žvižgala. Jelica se je je pa bala in je zairadii tega naglo vistala. Pohitela je na drogi kraj trate in se je stisnila ob grinovje. Anja Panja je pa šla preko trate in je stopila k njej. »No, kraljičica?« se je smejala. »Pa se me bojiš? A čemu ®e me bojiš? Ali sem ti storila že kaj zlega? Ti, ti, kraljičiea! Ti si mi storila doisti zlega. Moj zlaii rogljiček si mi prikrila, kra« 101 ZVONČEK XXVI—5 in 6 ljičica! O, da sam jaz hudobna, s tmjevim glavnikom bi te počesala, z beliim peskom bi te iimila. Pa nisem hudobna. Zato pa te pustim v miru. A če mi ne najdeš do jutri zlatega rogljička, priidem pote. Na svoj dom te povedem. Koprive ti bom kuhala; s peskom te bom unniivala; s trmjem te bom česala. Pa saimo zaradi tega, ker si kra« ljičica, lepa kraljicica iz mesta ...« »Pustite me! Putstite rne!« je jokala Jelica v silnem strahu. »Nočem vas... Grdi ste in hudobni... Puistite me, ker ste grdi!« A Anja Panja se je smejala še huje. »Seveda, grda sem. I, kdaj sem pa še rekia, da sem lepa? Grda, grda sem... No, pa tudi td, kraljičica, boš tako lepa kakor sem jaz, ko te privedem na svoj dom. O, tako lepa boš, ko boš jedla koprivice in boš počešana s trnjem in uinita z drobnim peskom. Pa se boš čudila sama sebi, kraljičica! Čudila se boš in bos vsa zadovoljna. Hehe...« »Puistite me! Pustite me!« je zavpila Jelica in je odskocEa v stran, ker jo je Anja Pamja hotela prijeti za rok©. In Jelica se je zbala tako, da je zbežala v granovje. A tam se ni ustaivilla, amipak je hitela dalje po goščavi. Še je slišala za sabo glasni ismeh Anje Panje ini ker se je bala, da jo Anja Panja uiovi, je hitela vedno hitreje naprej. Ustra* šila se ni nobene goščave, pa tudi mislila ni, v katero stran beži. Dclgo, dolgo je hitela po goščavi in se je ustavila šele, ko ji je pošla vsa sapa. Tam pa se je zgrudila na mehki mah in si je pokrila vroče lice z tresočimii ročicami. »Tetica, tetica!« je pritajeno ihtela. »Zakaj mi ne pridete na pamoč? Glejte! Anja Panja me hoče. Na dom me povede. S tenjem me bo časala, s peskom me umivala — tetica, te« tica! Pa me ne dKiite in mi ne pomagate...« Jelica je ihtela zaman, ker je ni videl in slišal pač nihče. Pa dolgo ni sedela tam v goščavi, ker se je bala, da pride Anja Panja za njo. Ko se je nekoliko odsopla, se je dvigniila in je spela naprej. Preri= vala se je skozi goščavo; pležala je preko skal, ki so ji zastavljale na več mestih pot naprej. Bila je vsa upehana, utrujena in lačna, da se je le komaj še vlekla naprej. Noge so jo skelele in po členkih jo je zbaJdalo vedno huje. — »Tetica, tetica!« je govarila glasno in še sama ni vedela, da govori. »Nikoli vas ne vidim več... Umrjem — saj vem, da umTJeTn še dane;s v tem straštnem gazdu... Pa boš jokaia, uboga moja mamica, zaman me boš klicala... Umrjem, tetica, tetica! Umrjeatn...« Lakota ji je postala že tako silna, da so se ji delale pred očmi že drobne, migljajoče lučce. Nožice so se ji treslte in so ji bile tako slabe, da že ni mogla več prestopati. »Tetica, tetica! Samo košček kruhka mi prinesite!« je prosila s sklenjenimi rakami. »Saj ne morem več ... Naprej ne moTem — nazaj ne morem ... Samo košček kruhka, tetica! Lačna sem, tako jako lačna!« 102 XXVI—5 in 6_______________________________________________ZVONČEK Tedaj pa je prispela na trato, ki je bila vsa porasda z nizkim resjem. Med resjem pa se je rdečilo vse povisod^ kamor so oči pogle* dale. Debele, sočnate miočnice so poferivale vso trato in so se vab* Ijivo smehljale. Jelici so se zasvetile oči, ko je zagledala močnice. Kar spustila se je na trafo in je zobala, zdbala dolgo, vso uro... Za silo je potolažila strašno llakoto in se je napotila naprej. Sama ni več vedela, koliko časa že hodi. Pa tudi tega ni vedela, kam gre pravzaprav. Zdelo se ji je pač, da gre navzddl, sam Bog ve kaan. Zato pa je zavpila v veliki raidosti, ko je pnišla kar nenadama na gozdni parobek. Zakaj pod isaibo je zagledala zagorsko vas. Nedaleč tam doli je stala in se je kopala v zadtijiih žaitkih večemega solnca... »Tetica, tetica!« je zaklicala na glas. »Zdaj pa sem vendarle prišla k vam ... Tetica, tetica!« Že je mislila pohiiiteti čez šimi travnik, iki je segal od gozda pa prav doli do vasi. A tedaj je stopil ipred njo velik mož, kakor da je zrastel iz same zemlje. »Kam hočeš? Ali ti nisem rekel, da ne moreš in ne sineš iz gozda, dokler ne najdeš zilatqga ragljička? Ha, ali ti nisem rekel? Zato pa kar nazaj, deklica! Nazaj, od koder si prišla!« Jelica se je zdrznila od grozq, ko je zagledala tako nonadoma moža pred seboj. Spoznala ga je takoj — bil je Vitranec. Stopila je tri korake nazaj in je strmela na moža, ki je sital p-red njo in je imel roko dvignjeno. — »Puistite me — pustite me!« je zajecala. »Domov grem, k tetici grem ... Zato me pa pustite!« »Nikamor ne pojdeš!« je odvrnil Vitranec. »Saj še nisi našla zla* tega rogljička. Anja Panja te ne pusti nikaimior iz gozda. Zato pa pojdi nazaj, od koder si prišla!« 103 ZVONČEK XXVI—5 in 6 A Jelica se ni vdala, aimjpak je pričela prositi: »Usmilite se me! Ves dlam sem že iskala zlati rogljieek, pa ga niisem nikjer našla.- O, saij ga niikoli ne najdem! Na trati ga ni. Saj sem vse preiskala ... Zato me pa pustite domov k tetici! Umrjem v gozdu, resnično umrjem...« A Vitranca niso genile solze iin tudi gorka prošnja ga ni genlila. Zamiahnil je z roko in je stopii do deklice. A Jelica se ga je zbala in je misliia, da jo Vitranee pograbi Zaito pa se je naglo obrnila in je zfoežala nazaj v gozd. Toda dolgo časa ni mogla bežati, ker so ji . noge odipovedale- Trudbma se je vleikla skozi goščavo in sama ni vedela več, kaj bi počela. Pa tudi jokala ni več, ker je bila zdaj pre* pričana, da ji tudi jok nič več ne pomaga. Omahovala je vedno bolj in že je spoznala, da ne pride danes nikamoir. Zato pa je sedla na trato. Čreveljčke si je isezula, keir so jo pekle noge in so ji bile vse zatekle. Snela si je nahnbtnik in ga je zvila. Na trato ga je položila in je naslonila nanj truidno glavo. Zleiknila se je in je strmela v zeieno listje, ki je podrhtevalo in šuštelo v večernem vetrcu. Temnilo se je po šiTnem gorskem gozdu. Kar vidoma se je nočilo, in Jelica že ni več razločevala zelenih listov nad sabo. Vedela je, da je prišla noč; a nocoj se je ni bala nič več. Še mar ji ni bilo, da miora premočevati na trdih tleh. O, pa saj je bila Jelica prepričana, dla nocoj umrje; umrje kar hipoma in se zjutraj nič več ne prebudi. Ponoči pride angel od nekod dialeč, kjer gore drobne zvezdice; tiho prebudi Jelico iz spanja; v naročje jo dvigine in poleti visoko tja gori, kjeir vabijo in migljajo nebeške zvezdice. »Mamica, mamica!« je govorila Jelica z zajprtkni očmi. »Nikoli več te ne vidim v daljnem mestu. Nocoj umrjein in nocoj pride angel pome... Tetica, tetica! Nikoli več mi ne spečete za godek sladkega kolačka, ker morain jaz noooj umreti. Pa tudi miška mi ne popravi ukradenega zobka. In brez zobka pojdem v nebesa. Pa saj angel ne bo hud zaradi tega? Miška je kriva, da nimam zobka. O, samo grda miška...« (Nastala je tema, črna teina, da se ni videlo nikamor. Tišina je legla na prostrara gozd, in niti listje na dlrevju se ni več genilo. Jelica je pa stiskala roke k obraz^ku in je težko sopla. A vendar je še na glas govorila: »Tetica, tetica! Pa nikar ne bodite žalostni, ker bom jaz umrla. Saj pridem k vam nazaj. Samo po nebesih se malo ogledam, pa se povmem, da vam oe bo huido in dolg čas. Prav nič me ne bo strah. Angela poprosim, da pojde z mano. Strašno daleč je od neibes do zemlje. Vi ne verjameite, tetica, kako daleč bom imela dio vas. Zato pa poprosdm angela, da pojde z mamo, ker je pot tako dolga. Pa pride z mano, tetica! Pa tudi k mamici pojde z mano v mesto. Zato pojde, ker bom jaz nocoj umrla in bo vam in mainici hudo ... Tetica, tetica ...« • m XXVI—5 in 6 ZVONČEK Sredi orne teme, sredi gluhega gozda je pričel lajati lisjak z za* teglim glasom. Vrhu drevesa se je svetlikalo nekaj srebrnega, ble« stečega. Bili so mesečni žarki, >ki so se igrali z zaispanimi bukoivimi listi. Jelica je odprla oči ki je zagledala tisto srebrno in blesteče, ki se je zibalo vrhu drervesa. In je mislila in je bila prepričana, da je že prišel angel im si ravno išče poti skozii gosito vejevje. Streisla se je; te! Že je tu, že je tu ...« DeMica je zamižala, ker so ji bile trepalnice težke kot kamen. Roke je prekrižala na prsdh m je težko, trudoma sopla. Čakala je, kdaij se je dotakne angel z mehko, zlato roko. Pa je čakala in ni pričakala božjega angela. Zakaj hipoma se je je polotil zaspanec in je zaspala ... 6. Jankav KoceJj se je jezil sain nase. Sedel je na nizki pograd, ki ga je bil otipal po dolgem času sredi ome teme. Pa se je jezil, da je na vso moč sopihal in se je gladil z rokami po razgreti glavi. »Hop* sasa!« se je jezil in govoril Kocelj na ves glas. »Na, pa sem resnično zaprt, zapd: v saini ječi! Raizbojniik sem in tat. Pa mogoče ni res? Saj so zaprti saino razbojniki in tatje. Oj, hopsasa! Zato pa sem tudi jaz tat ali pa nemara še celo rajz>bojnik... Ovbe, pa nisem! Po krivici s,o me zaprli semkaj. Kaj zato, če sem malo pomigal z rdečim pipcem! Nosu pa vendar še nisem odrezal tistemu grdogledemu pritlikavcu, ki je tak, da človeka dlani zasrbe, če ga zagleda. Pa saj bi tudi tistega nosu ne bilo prav nič škoda. Manjka se smrekovih storžev po gozdu! Pritlikavec si lahko prišije storž v obraz, pa bo še vedno lepši kakor pa s tistim nosom... Zato pa mislim, da vendarle še nisem razbojnik, a kaj šele tat! Neumen sem in bedast, hopsasa! Samo to je, samo to. Čeinu mi je bido treba hoditi s tisto Anjaro Panjaro? V miru naj bi jo bil pustil, pa bi bilo v-se dobro. Zdaj pa imam — hopsasa! Zdaj pa imam, kar sem iskal. O, stara mati me nabije, ko zve za mojo neumnost. Pa me naj le nabije! Samo, da bi mi že enkrat pamet vbila v noro glavo! Praiv nič bi ne rekel...« 105 Z VONČEK_______________________________________________XXVI—5 in 6 Iti Jatikov Kocelj je bil jezen in nevoljen sam nase. Trikrat se je udaril s pestjo po čelu, da ga je zabolelo. »Le tolci se — hopsasa!« se je posmehoval samemu sebi. »Kaj ti je treba delati neuronosti, če si pa prezabit, da bi se izmuznil iz zagate? Doma bi bil ostal, pa bi se učil od stare matere, kako se krpajo nogavice im tvoje raztr* gane hlače. Saj za drugega nisi na svetii in si še preneumen, da bi krave paisel... Z Anjaro Panjaro se hočeš meriti, Kocelj, z Anjaro Panjaro? Anjaro Panjaro sd hotel potegniti za nos, pa te je Anjara Panajara pošteno potegnila iscniikaj v ječo... In naša Jelica — aVbe, naša Jelica! Sirotioo so mogoče pognali v noč, da gre iskat zlati rogljiček. Pa kje naj ga najde naša Jelica ponoči, ko ga pa še jaz nisem našel podnevi? Ovbe, ovbe! Od strahu umrje naša Jelica in od žalosti. A njene snnTti si kriv -samo ti, Kocelj! Ti razbojnik — hapsasa!« In Kocelj je skočil s pograda, in od straihu so se mu lasje kar naježili. Stnmel je v temlo, pa niti vedel ni, kaj bi napraiviil. Groza inu je istisnila srce že pri sami misli, da so pognali Jelico iz votline v črno noč in v strašni gozd. Kam se bo oibmila sirotica? Kje bo prenočevala? Pač ni divjih zveri v gozdu; a ponoči se klatijo oudni strahovi in pošasti po gozdu. Pa pograbijo sirotno Jelieo in jo umore in jo odlnesejo kdo ve kam v črno diirvjiiino. Na strahave in pošasti pa je verjel Kocelj v svojem srcu. Saj mu je pripovedovala stara mati vsak večer o strahovih; zato pa je Kocelj trdino veroval vanje. — »Jojmene — hopsasa!« je zdaj sopel v ailnem strahu. »Kaj sem na= pravil? Kaj sem napravil sirotnii Jelici? Še nocoj umre, še nocoj zarajdi moje neumnosti... Kdo ji naj pomaga, kdo? Ko pa sem jaz zaprt v ječi — oj, hopsasa, zaprt kot divji raizbojiuik?« A hiipoma sta ga pograbila jezica in togota. Z bosimi nogaini je pričel cepetati po trdili tleh in je vpil tako, da je skoro sam oglušil: »O, razbojniki! O, hudobci! Izpustite me — hopsasa, vam rečem! Ali mislite, da sem tak razbojnik kot vi? — Če me takoj ne izpuistite, poderem vašo bajto in jo zažgem, pa 5e je stokrat kame* nita! Ali me sJišite?« Nihče mu ni odgovoril. To pa je Koclja še bolj razjezilo. Tipal je okrog sebe in je nazadnje otipal kamenite duri. In Kocelj se jih je kar polotil. Z noganli, z nokanii, s hrbtom je pričel obdelovati duri, da je strašno odmevallo po podzeimskera svetu. A Kocelj ni samo butal in razbijal — o, Kocelj je tudi vpdl, da je pastal naposled ves hripav. Vpil pa je takole: »Prlidite, stric Vitranec, hoipsasa — le pridite! Pa tudi ti, pritlikaivec s storžastim nosom, pridi! Pa vama pokažem, da bosta poiniMla, kdaj sta zaprla Koclja v jeoo! O, c&> rovnica, kii sem zaradi tebe zdaj4e tu> v ječi! Počakaj samo še do jutra! Pa te bodo veverice česale s svojimi kremiplji, in sršeni te bodo umivaJi... Pridite, pridite, razbojniki! Kocelj vas čaka. Samo 106 XXVl-5 in 6__________________________________________ZVONČEK za mezinec me pograbite! Hopsasa — če se upate!... Pridiite, ker vam bo drugače gorje na tem svetu!« A nihče ni prišel, pa naj je Kocelj še tako razgrajal in razbijal po durih. Nazaidnje pa je sam onemogel, da ni mogel nič več kri* čati in butati. Splazil se je nazaj do pograda iin je legel. Hotel je razmišljati, kako bi se mogel izinuzniti iz ječe. Toda tudi razmišljanje mu ni šlo. Zato pa se je obrail ves nevcdjen v steno. Klobuček je potegnil globoko na oči. Zasopel je trikrat na vso moč. Še enkrat je zažugal s stisnjeno pestjo in je zamrmral: »Počakajte samo še do jutri! Jutri pa vidimo — hopsasa!« — A že je zaprl oči in je že zaspal... In spal je dolgo. Prebudilo ga je šele glasno škrtpetanje tam ob dunih. Kocelj je skočii na noge in je poislušal. Pesti so ise mu skrčile same od sebe, in zagodnnjal je prav nevšečno: »Pa je le prišel tiati sodnik, ki je menda krajše pameti nego Kocelj. Mogoče pa je tisti pritlikavec, ki ima tako lep nos? O, da bi bil! Mu že pokažem, kdo je Jankav Kocelj — hopsaisa!... Škrpeta pri vratih — resnično, prav čudno škrpeta. Zdaj, zdaj ,se odpro duri... Hopsasa, Koeelj! Zdaj pa le pokaži, kaj znaš! Paglavci na vasi se ti bodo posmehovali in te mifcastili, če se danes pošteno ne izkažeš. Pipec imaš v žepu — hopsajsa, Kocelj! Pipec imaš v žepu. Zato pa se kar pokaži!« Kocelj se je posmejal in je segel v ^_ žep po rdeči pipec. Neslišno se je splazil flMKJKMHHHMBHBMHttg ob steni in se je ustavil v kotu ob durih. ^B^^HHH^^^^^^H Duri pa so zaškripale, težko so zaškris |^^^H IS^^^^B pale, in rdeča svetloba je šinila hipoma ^^^^B| I»^^^^B v ozko podzemsko celico. V celico pa je ^^^^H [fl^^^^^B stopil pritlikavec Brincelj. V levici je ^^^^H ^I^BI^BPp držal svetilnico, a v desnici je nosil velik ^^H? ¦^t^l^r^ * vrč. Previdno je stopil preko praga, je ^^^^V ^^^^['*i «* tam obstal in svetil okrog sebe. — »Ko* I^^^B! Š^^W^am^iH celj, oj, Koceljček!« je dejal s sladkim, ^^^^Hl §mwKE^K^KM boječim glasotn. »Vodice sem ti prinesel, ^^^^H j^^^^^^^^H da si malo pohladiš žejo in hudo krvco, ^^^^H ^^K^^^^^l ki ti je sinoči tako neznansko zavrela. I^^^^Bjl.......M IimB^^^^^B Ali slišiš, Kocelj, Koceljček? Vodice ti j^^^^HHHHlH^^^^B prinašam in te prosim, da vržeš v stran ^^^^^^^^^a^^^^^H tisti rdeči pipec, ki je hud kakor God« ¦¦¦¦jjjj^^^^^^^H^^H čev puranček na vasi. Purančka se pa yggg//KKKttKKKKBSm/m bojim — jojmene! Trikrat se je že za« kadil vame in mi je hotel odkavsniti nosek, moj lepi nosek! Pomisli malo, Koceljček, kako strašno sem moral bežati iz vasi! Zato pa glej, da vržeš proč tisti pipec! Ali pa ga podari meni! Ali slišiš, Koceljček, ljubi moj Koceljcek? Vodice sem ti prinesel...« 107 t ZVONČEK ¦ XXVI—5 in 6 • »Slišim, slišiim,« je odvrinil Kocelj. »Hopsasa — prav tebe sem čakail!« — In Kocelj se je posmejal na ves glais. Naprej je skočil; pritlikarvca je sunil v strain, da se je siromašni Brincelj opotekal in bi bil padel po tleh, da se ni prijel za pograd. — »Ojojmene!« je za* vrisniil pritlikavec BrinceLj. »Kocelijcek, ti si hujši kot Godičev pu* ranček... O, imej uismiljenje do mene! Ubij me, Ijubi Koceljček! Zadavi me ali pa me zakolji s strašnim pipcem! Ničesar ti ne po* rečem •.. Samo nosek mi pusti, moj lepi nosek!« A Kocelj je že zaloputnil težke duri, da se je stresel nizki strop. Skočil je do pograda k pritlikavcu in mu je iztrtgal svetilnico iz mk. Posvetil je pritlikavcu naravnost v preplašeni obraz in je zavpii: »Kaj se treseš, pokveka pritlikava? Čemu hodiš semkaj, 6e te je strah vsakega piščanca? Kaj misliš, da sem jaz piščanec — hopsasa? Ali pa še celo puran z Godčevega dvorišča? — O, čakal sem te, čakal vso noč in sem te. zdajsle ptričakal. Pipec že držim v roki, a diržal bom v roki tudi storž, ki mu ti praviš nosek. Samo z roko okrenem, pa boš brez nosa — hopsasa! Pa saj ga ni škoda. Manjka se borovih in smrekovih češarkov po gozdu ...« »Ojojimene, Koceljček!« je zatarnal pritlikavec Brincelj. Po= begnil je v kot in se je stisnil tam k steni. »Ne režd mi noska! Mojega lepega noiska mi ne reži! Ali slišiš, Koceljček? Vitranec me pošilja k tebi •.. Vodice ti prinašam — vodice, da si z njo ohladiš hudo krvco...« % ^__________________________________ A Kocelj je bil B^^^^^H^^^HHHHHpF^^^HjHHH tako jezen, da je kar ^^I^^^^^^^^^^^HRpF M^^^H S0Pihal. Skočil je k ^^HpP^^^^^H^Hj^^ '^, H^^^H Pritlikavcu in je za^ ^H^ ' J^t/Br^f1 ' jBft tm^H rJu^: »Poštenega člo^ ^Kfe^? mBIŠj—jd -^™ '^^H veka zaPirati v Ječo — ^^B^]^^^HH3MkJ|^^MRL ^vfi^^^M poštenega, hopsasa! - ^^H^^^^^^EffiHRKM^liff JlH^^H Po^a^em ti vodico, da ^^^^^^^^^^^^^^/IPjmM^^^A ]& boš imel za vseleJ ^^^BBJHH^^^ip^flHi^^M zadosti.« — In Kocelj ^^^^^h&^^HHpvImH^^^H se ni prav ni5 poniiš" ^^^^^^HHHJ^^HU?jK|nl^^^^^^H ljal. Zagrabil je vrč; ^^^B^^^^B^^^^^^HBpiPjHi^^^^^^^^^B dvignil ga je in je ^^VIVHI^HH|HHil^^l^^^^^^^H pljusknil vsovodo pri-^^r S^H^B^^^^^^H tlikavcu Brinclju v ^^^^H^K^^HHKiiKjMH^^H^^^I obraz. Hudo je briz^ ^^^^^^^^^^^*^^^^^^^^^^^^ gnila na obraz; pritli« kavec je zazijal in je lovil sapo kakor postrv, če jo vržeš na suho. Curljala mu je voda z obraza; z obleke mu je curljala in pritlikavec Brincelj je bil moker, da jojmene! Že je mislil, da je utonil, ker ni ' 108 XXVI—5 in 6 ZVONČEK mogel niti dihati več. Roke je iztegnil in je povesil glavo. Povesil se mu je tudi nosek, tisti lepi nosek in se je namrdnil v silnem strahu. In pritlikavec Brincelj tudi misliti ni hotel več, ker je bil trdno pre= pričan, da je utonil in umrl. »Ha, ali vidiš, razbojmk — hopsasa!« je vpil razjarjeni Kocelj in je vihtel tik pred pritlikavčevim obrazom svoj pipec. »Namoeil sem te že pošteno, da ne boš zlepa tako kmalu suh. A zdaj pride na vrsto tvoj piškavi nos. Prlimi se zanj — hapsaisa! Za svoj piškavi nosek se primi in ga otiplji, da boš vedel, kakšen je bil nekoč. Ali si slišal? Poglej moj pipec in se primi še enkrat za nos!« Pritlikavec Brincelj se je zganil na vso moč. Zdaj šele je spoznal, da ni uitonil. Zdaj šele je spoznal, da imiu preti še večja nevairnost. Poizkuisil je, da bi pabegnil; toda ni se mogel ipremakniti z mesta, ker mu je bila vsa obleka težka kot svinec. Samo usta je odprl in je pričel ječati, da ga je Kocelj koraaj razumel: »Koceljček, pusti moj lepi nosek! Pusti strašni pipec! Vse napravim, kar hočeš... Samo moj lepi nosek pusti! Pipec mi iprodaj, da ga zakopljem v zemljo in se ga ne bom bal nič več... Ali slišiš, Koceljček? Pusti mi nosek — moj lepi nosek mi puisti!« A v Kocljevem srcu se še vedtio ni polegla huda jezica. S pipcem je mahal okrog sebe, da je pritlikavec Brincelj neprestano mežikal s prestrašenrmi očmi taim za ogromnimi naooniki. — »Ha, kaj klepetaš, Brincelj?« je zavpil Kocelj. »Ali misliš, da te kdo posluša? O, hop? sasa — ob tvojem tamanju se ne zgane niti miška, ki je ukradla naši Jelici lepi zobek. Zato pa bodi tiho in mi povej, kaj ste napravili z našo Jelico? Ali ste jo res pognali sinoči v gozd? — O, pipec mi že kar sam brca v rpki, ker bi rad pograbiil tvoj nosek. Zato pa kar hitro povej, kje je naša Jelica! Hopsaisa — povej, ti rečem!« Pritlikajvec Brincelj se je stresnil še huje in je zajokal. Roke je dvigiiil in je prosil: »Nikar, Koceljček, nikar! Skrij strašni pipec ali pa ga zakoplji v zemljo, da me ne bo strah! Saj ti pcwem — vse ti pavem o naši Jelici. Vitranec jo je zapodil sinoči v gozd, da poišče zlati rogljiček. Saino Vitranec, ki je jezen iin strašno hud. Pa se je bala naša Jelica, o, tako jako se je bala! A meni se je smilila. Pa sem jo spremil pod rnilo nebo. Najlepše pesemce seim jii zapel in zasviral, da bi je ne bilo strah. In je odšla, a vmiila se še ni... Oj, Koceljček! Ne jezi se name, ker jaz nisem ničesar kriv! AH hočeš, da ti zasvi= ram na piščalko miilo pesemco, da se ti ohladi jezna krvca in se tudi hudi pipec potolaži? Ali hočeš, ljubi Koceljček?« »Tiho, razbojnik — hopsasa!« mu je odvrnil Kocelj v svoji jezici. »Jaz ti hočem zasvirati taiko, da te bo miniilo vise veselje do pi> ščalke... Razbojnik, kaj, če je siroonašna Jelica umrla v gozdu od samega istrahu? Kaj porečeš k temu, razbojnik? — O, kar pripravi se! . 109 ŽVONČEK XXVI—5 in 6 Zdaj grem v gozd, pa poiščem našo Jelioo. Ko jo najdem, se pa vmem in potem gorje tebi in Vitrancu. Ves, jaz se ne bojim. nikogar, a še naijmanj takih razbojnikav, kakor si ti in tvoj Vitranec. Takoj ini pokažeš pot iz ječe, takoj, ti rečem — hopsasa!« A pritlikavec Brincelj se je prijel za glavo in je rekel ves pre» strašen: »Kaj goivoriš, Koceljček? Iz ječe ihočeš pobegtniti? Pa še jaz naij ti pomagam? Za Boga! Ali ne veš, da te Vitranec niti ne izpusti? Pa če pobegneš in ti jaz pomagain, je nama obema zapisana smrt. Ne poznaš še Vitranca. Strašen je, ti rečem. Naju oba ubije, če pobegneš... Semkaj me je poslai, da ti prineseim vodice. O, kako sem se branil, ker se bojim hudega pipca. Pa me je pograbil, da mi je skono nos odtrgal. In sem moral k teibi... Daj, ljubi Koceljček! Ne imiiisli takih misli, ker me je strah, jojmene, tako strah!« A Kocelj je zavihtel odprti pipec, da se je kar zasvetilo. »Hop* sasa!« je zavpil. »Kaj meni mar Vitranec in tvoj strah! Takoj hočein oditi iz ječe! Ali si slišal? Takoj! Ker pa ne znain poti in nočem, da bi me videl zda.j4e Vitranec, zato pa hočein, da greš z mano... Kaj? Nočeš?« je vzrojil, ko je videl, da pritlikavec odkimava z glavo. »Semkaj z nosom — hopsasa! Semkaj, da ti prišijemo namesto nosa snurekov strož v obraz! Semkaj z nosoin — hopsasa!« In Kocelj je že ^^^Xl*^^3^r~l^^^^r^ jn pritHkavec Brincelj je vreščal, tako jako je vreščal, da se je KoCelj zbal in mislil, da zdaj pa zdaj prihiti Vitranec pritlikavcu na pomoč. A Kocelj ni hotel tega. Zato pa je izpustil nos in je potihoina rekel: »Pst, Brincelj, pst — hopsasa! Ne deri se tako, kakor bi te že deval iz kože! Tiho bodi in ne vrešči! Pomeniva se in se lahko v miru pobotava zaradi tvojega noska... Tiho bodi — hopsasa! In poslušaj me, dokler me zopet ne 110 XXVI—5 in 6 ZVONČEK pograbi moja strašna jezica. Glej, saj tudi pipec nič več ne razgraja ... Pa se zato v miru pobotajva zastran tvojega noska!« Pritlikavec Brincelj je uimolknil in je gledal ves osupel na Koclja. »Kaj?« se je čudil. »Huda krvca se ti je polegla? In tudi hudabni pipec se je potolažlil, ker se rnu smili mioij lepi noisek? Ojojmene, moj siromašni nosek, ki je prišel zdajsle skoro ob življemje...« In pritlikavec si je mel mokre roke, da mu je z rokava kar cur* ljalo. A Kocelj ga ni poslušal, Kocelij je pričel hoditi po ozki celici gori in doli. In je razmišljal: »Iz grda ga pač ne pridobim. Hopsasa — kaj zato, če mu odrežem nots! Poti iz ječe mi ne pokaže in bo samo vreščal tako dolgo, da pride Vitrainec. No, potem pa bi bilo prebito slabo zaine... Pa kaj naj istx5riim, da zibežim iz ječe in grem pomagat sirotni Jelici? Kaj naj storira? Hm... O, pa saj vem, da razmišljam zamain. Pretrde glaive sem in prekratke pameti — hopsasa! Gorje menli, da sein tako bedast in si ne morem iziniisliti pametne stvari! Zato pa bom moral sedeti v tej neumsni ječi do^ samega sodnega doe — oj, samo zaradi sivoje neumne pameti, ki si ne more domisliti nis česar. Pa imam tako lepo priliko — zdajle, ko sem oblil strahopetnejga pritlikavca kakor murna z vodo... Pa si ne domislim ničesar. Ovbe, ti pamet, d'a moraš biti tako kratka — hopsasa, tako kratka!« Kocelj je mahal nevšečno z rokaimi in je godrnjal in se ga je že zopet loteivala huda jeizica. F^ritlikavec Briincelj ga je gledal. Zopet je bil ves prestrašen in si je zatiskal nos s tresočo roko. »Oj, Kocelj* ček! Pusti krvco, pusti jo!« je prosil. »Pipec mi podari, da bom imel tnir zastran svojega lepega noska... Ali slišiš, Koceljček? Pipec mi podiari, pa se lahko v m!iru pobotava zaradi rruojega noiska. Ne bodi tak, Koceljček! Lepo te prosim, Koceljček!« Kocelj je obstal pred pritlikavcem Brincljem. Tedaj pa mu je vendar šinila v debelo glavo lepa in prava misel. In Kocelj se je razveselil te inisli, da je kair vzdahnil v velikem veselju. Zgrabil je pritlikavca Brinclja za ramo in ga je pošteno potresel. »Kaj praviš, Brincelj?« je dejal. »Da se pobotajva zastran tvojega lepega noska? No, pa se dajva — hopsasa! Ker si ravno ti, Brincelj, pa naj bo! Pobotajva se, in to bo še najbolj pametno za mene in za tebe... Zato pa te vprašaim, Brincelj — hopsasa, tako*le te vprašain: Kaj mi daš, če ti za vselej podarim svoj pipec? Seveda, težko ti ga dam, ker je pipec edino moje imetje. Ničesar niinam nia svetu; siromak setm. Samo pipec imam, in če izgubiim še pipec, pa res nimaim ničesar več. Zato ga pa dam težko od sebe. Saino za našo Jelico bi ga dal, če ji morem z njim kaj pomagati... Zato pa premisli vse, Brincelj! Hopsasa, pa mi povej, kaj mi daš, če ti podarim zdajle pipec?« »Ojojmene!« se je razveselil pritlikavec Brincelj in je tleisknil z rokami. »Pa mi ga daš, resinično mi ga daš? Da ga zakopljeva v črno 111 ZVONČEK_______________________________________________XXVI—5 in 6 zemljo in bo imel poslej mir moj ubogi, lepi nosek! — O, Koceljček! Pet rumenib. cefkinov ti odstejem taikoj, če zakoplješ pipec. Pa boš bogat, Koceljček, bogat, kakor tri noben paglavec na vasi« A Kocelj je zamahnil z roko iti je odvmil: »Nočem cekinov — hopsasa, nočem jih! Pa tudi pipca ne maram zakopati v čmo zemljo. Tebi ga podarim, da bo tvoj in ga boš lahko nosil v žepu. Pomisli, Brincelj, hopsasa — le malo pomisli! Če imaš pipec, boš lahko drugim rezal nosove, in visi se te bodo bali, kakor se ti zdaj mene bojiš. Pre» misli malo, Brincelj, kako bi bilo to lepo — hopsasa, tako lepol Ali hočeš moj pipec, Brincelj?« Pritldkavcu Brinclju so se za zelenimi naočniki zasvetile oči. Z ustmi je mlasknil in je poskočil, da so vodne kapljice brizgnile daleč okrog njega. Posmejal se je na ves glas in je rekel: »Hočem, hočem tvoj pjpec. Kar sem mi ga dasj! To me bodo gledali in vsi se bodo bali pritlikavca Brinclja, ki ima tako srašen pipec... Ojojmene, pa bom junak, da ga pod solncem ni večjega. Skril se bb pred mano sam Vitranec. No, če nli bo pa hotel kaj hudega, zamahnem s pipcem. In Vitranec se bo zamao tapal po obrazu in bo iskal mesta, kjer je stal . nekoč njegov nos... Ojojinene, Kocelj"ček! Daj mi pipec — svoj strašni pipec mi daj! Mavro ti dam zanj; svoja očala ti dam zainj; prgišče cekinov ti dam zanj. Samo svojega lepega noska ti ne dam zanj... Daj mi pipec, daj, Koceljčekl« »Saij ti ga dam,« je odlgovoril Kocelj. »Rekel sem ti, da ti ga dam-In če jaz reoem, pa je beseda kakor pribita. Dam ti ga, če ine povedeš iz te črne ječe, da grem naši Jelici na pomoč. Saj ti bo lahko zdaj, ko iboš imel moj pipec... Ali me povedeš iz ječe? Hopsasa — ali me povedeš?« Pritlikaivec Brincelj se je popraskail za ušesom. »Prebita reč, joj? mene, prebita reč!« je govoril in sknbelo ga je. »Težko pojde, ti rečem, Koceljček! Ves dan sedi Vitranec tam v izbi in se niti ne gane iz nje. A skozi tisto izbo moTava, ker druge poti ni pod zeinljo... Pr&bita reč, stokrat prebita! Da mora biti tako! — A mislil bom in se ne bom nič več bal. Saj bom držal v roki pipec. Oj, zajčki bodo bežali pred mano in jih. bo strah zaradi nosov... Daj mi pipec, Ko celjček! Pa grem in premislkn, kako naj te povedetn pod milo solnce. Daij mi pipec!« »O, kajpak! O, seveda — hopsasa!« se je zatsmejal Kocelj in je potis.nil pipec v žep. »Tako se pa nisva pobotala, ljufei Brinceljček! Najprvo me povedeš iz ječe, potean pa dobiš pipec. Tam v Črni lopi ti ga šele dam... Ta bi bila lepa, da bi ti dal že zdaj4e pipec! Pa bi mi ti odrezal nos in bi pobegnil in se mi smejal, ker si me tako lepo prekanil... Pa ne boš — hopsasa, ne boš! Res sem sicer nekaj be^ 112 XXVI—5 in 6_______________________________________________ZVONČEK dasf, a vendar ne tako, da bi me prekanila taka smet, kot si ti. Le počakaj, Brincelj. Le malo še počakaj!« Pritlikavec Brincelj se je zopet prestrašil, da se je kar potuhnil. »Potiači hudo krvco, Koceljček, potlači hudo krvco!« je prosil. »Saj storim vse taiko, kakor zahtevaš... Nočem zdaj pipea. Mi ga že daš, ko bova pod milim nebom ... Puisti me zdaj, da grem. Pa premislim vse, česar tTeba, da te povedem iz ječe. Opoldne ti prinesem kruha, da ne boš lačen. Pa ti pavem, kar si bom izmislil... Ojojmene, da bom jaz zdaj tak junak! Ti Ijubi, lepi moj nosek! Zdaj boš imel kraisme dni in se boš odpočil od vednega silnega strahu. Pa se boš muzal in mi boš lepo svetlil, ko bom jaz s hudim pipcem rezal druge nosove... O, da bo moj tisti hudi pipec! Že danes bo moj — ojoj= mene, že danes ...« In pritlikavec Brincelj se je zasukal na petah. Pograbil je sve= tilnico in prazni vrč; zasukal se je še enkrat in se niti zmenil ni, da je njegova obleka vsa mokra in težka kot kamen. Zdrvel je čez prag; vrata je zaprl in jih zaklenil s težkim ključem. A še zunaj se je tris krat zasmejal; zasmejal se je na ves glas in je stekel po ozkem, črnem hodniku.