UVELJAVLJANJE DELEGATSKIH
ODNOSOV V OBČINI
GLOBALNE CILJE V RAZVOJU NAŠE SOCIALISTlCNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE SMO POSTAVILI Z NOVO USTAVO IN PROGRAMI ZVEZE KOMUNISTOV TER DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ. V TEH DOKUMENTIH SO NAKAZANA TUDI POTA ZA DOSEGO POSTAVLJENIH CILJEV.
Razvoj delegatskih odnosov moramo gledati v procesu nji-hovega nastanjanja in razvoja. Ta pot pa ni in ne bo vedno ravna. Na tej poti se srečujemo in se bomo srečevali z različ-nimi ovirami subjektivnega in objektivnega  značaja. Od nas
vseh je odvisno, kako in kdaj bomo ovire premagali. Tudi naša družba ni imuna pred naj-različnejšimi deformacijami, ki izhajajo od včeraj ali danes, od zunaj in znotraj ter nosijo v sebi protislovja današnjega sveta. Ni-mamo   vzornikov   imamo   pa
ustvarjalne ljudi, ki so že v revo-luciji nakazali pot našega druž-benega razvoja. In to pot tudi bolj ali manj uspešno utiramo. Delegatski sistem je organiza-cijsko zaživel, moramo pa mu dati vsebino delegatskih odno-sov. Naredili smo prve korake v
uveljavljanju delegatskega si-stema in delegatskih odnosov. Ob tem pa ne smemo biti ne-strpni in se moramo zavedati, da to ni preprosto, saj gre za spreminjanje klasično ustaljenih odnosov v upravljanju državnfli zadev in za podružbljanje držav-
nih funkcij. Premagovati botno morali sami sebe in podrejati svoje ozke interese skupnim in-teresom ter nam vsem sprejem-Ijivim ciljem. V delegatskih od-nosfli moramo oblikovati od posameznih prek skupnih naše splošne interese. Metoda je dana v obliki dogovarjanja in sporazumevanja, prek katerega bomo morali zavestno usklaje-vati svoje interese na poti k za-
stavljenim ciljem.
Za nami je več kot leto dni delovanja skupščine občine in skupščin drugih družbenopoli-tičnih skupnosti po delegat-skem sistemu, ki je zamenjal klasično demokracijo in odbor-nika ter poslanca kot splošna politična predstavnika volilcev z delegacijami delovnih ljudi, organiziranih v temeljnfli samo-upravnih skupnostih. Delovni ljudje iz temeljnih samouprav-nih skupnosti se vse bolj vklju-čujejo v proces samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovaijanja in po potrebi oblastnega odločanja na osnovi v svoji temeljni samoupravni skupnosti spoznanih ia obfiko-vanih interesov. Vse bolj se de-lavčeva ustvarjalna djjanovst ob izvajanju delovnih nalog na de-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
lovnem mestu, aktivnosti delov-nih ljudi in občanov v krajevni dcupnosti in v družbenopolitič-nih organizacijah prenaša v poli-tiko ter sooblikovanje in spreje-manje družbenih odločitev. V deiegatskih odnosih se ob aktiv-ni udeležbi delovnih Ijudi in ob-čanov neposredno oblikuje vse-bina družbenih odločitev. Tam se samoupravni proizvodni od-nos kot temeljni družbeni od-nos razširja na vsa področja družbenega življenja. Delovni ljudje in občani bi naj vse bolj sodelovali v procesu dogovarja-nja in odločanja neposredno prek svojOi delegacij in dele-gatov v skladu s sprejetimi druž-benopolitičnimi in družbeno-ekonomskimi cilji.
Aktivnost in učinkovitost de-lovanja delegacij in delegatov pa sta pogojeni od razvitosti samo-upravljanja in samoupravnih od-nosov v temeljni samoupravni skupnosti. Mnogi še vedno no-čejo ali ne morejo razumeti, da so pri nas delovni ljudje edini nosilci oblasti, ne glede na to, na kateri ravni se o neki zadevi odloča. 0 vseh poinembnejših družbenih odločitvah bi morale delegacije dobiti verifikacijo svojih stališč pri delovnib lju-deh v temeljnfli samoupravnih skupnostih. Delovnim Ijudem in delegatom je nujno zagotoviti informacije o vseh področjih dmžbenega dela in življenja, če želimo, da se pri reševanju druž-benih problemov tvorno vklju-čujejo in iščejo najustreznejše rešitve.
V  delegatskem sistemu mo-ramo delovnim ljudem in obča-nom posredovati popolne, krat-ke, jasne, kritične informacije, ki naj dajejo ocene ter odkri-vajo vzroke negativnih pojavov, identificirajo  nosilce  odgovor-nosti in nakazujejo tnožne re-šitve.
V procesu uveljavijanja samo-puravnih   delegatskih odnosov vedno in povsod odločno nasto-pati proti vsem nesamouprav-nim težnjam. Skrbeti moramo za dosledno  uveljavljanje vse-bine   in duha ustave,  ki nas usmerja V podružbljanje najraz-ličnejših   področij  družbenega življenja in dela.
V  razgovoru z delegati in de-legacijami TOZD in OZD po posameznih konferencah dele-gacij smo spoznali mnoge nere-Šene  probleme,  s katerimi se srečujejo   pri  svojem delegat-skem delu. Če naj povzamemo njihova mnenja, ugotovimo na-slednje:
- Uveljavljanje delegatskega sistema in razvijanje delegatskfli odnosov ne more biti izključna naloga delagatov, ampak mo-rajo pri tem sodelovati vsi de-lovni ljudje in občani, organizi-rani v svojih temeljnih samo-upravnih skupnostih in druž-benopolitičnih organizacijah. Še vse prepogosto stoje delovni ljudje in občani pri reševanju posameznih problemov ob stra-ni in prepuščajo delegatom vlo-go ,,servisa", ki naj sam reši vse zadeve. Zato delegati velikokrat ne tnorejo zavzeti najbolj ustreznih stališč do nekaterih problemov, ker menijo, da niso sami poklicani odločati o zade-vah   širšega   in   skupnega   po-
mena. V vsebino delegatskega dela je zato nujno treba vklju-čiti čimširši krog delovnfli Ijudi in občanov, da jim bo tudi bolj približano delo delagacij.
—  Aktivnost delegacij, kon-ferenc delegacij in delegatovje pogojena   z   razvitostjo  samo-upravljavskih odnosov in samo-upravljanja v tistfli TOZD, OZD in tudi KS, iz katerih izhajajo. To pa pomeni,da si ne moremo predstavljati družbenega samo-upravljanja brez razvitega samo-upravljanja    temeljnih    samo-upravnih skupnosti.
—  Razvoju komuniciranja in informiranja v delegatskem si-stemu   moramo   posvetiti   vso skrb, kajti od njega je v polni meri odvisna vsebina stališč in odločitev.   Posebno  vlogo   pri tem imajo Naša skupnost in nje-na   Delegatska   tribuna   kakor tudi vsa glasila v OZD. Med de-legati in delovnimi ljudmi ter občani na eni ter z organi samo-upravljanja ter družbenopolitič-nimi  organizacijami  na drugi strani je treba vzpostaviti čim-bolj pristne in neposredne stike, izmenjavo   mnenj  in  posredo-vanje stališč, kar vse naj omo-goča večjo pristnost delovnfli ljudi   in   občanov   pri   spreje-manju dmžbenih odločitev.
—  Izobraževanju    delegatov in njihovemu usposabljanju za opravljanje delegatskih frinkcij je   treba posvetiti veliko  več &rbi. Rešiti je treba tudi pro-blem administrativnih del, ki so nujno potrebna za delo dele-gacij, še zlasti pri posredovanju stališč, mnenj in predlogov pa tudi   pri  obveščanju  delovnfli ljudi in občanov o vprašanjih, ki jih je delegacija obravnavala ter kakšna stalBča je zavzela.
lz vsega tega lahko zaklju-čimo, da delegati in delegacije povečini aktivno in z občut-kom odgovornosti obravnavajo svoje delo in delovanje delegat-skega sistema. Zlasti prizadeto obravnavajo graditev delegat-skih odnosov, ki naj resnično omogočijo čimširšemu krogu delovnfli ljudi in občanov sode-Iovanje pri nastajanju politike ter konkretnih odločitev o po-membnejših dmžbenih zadevah. Gre preprosto za to, da delov-nega človeka aktivneje vkijuči-mo v družbena dogajanja, da bolj upoštevamo njegovo voljo in stališča ter mu jasneje poka-žemo soodgovornost za stanje ter razvoj naše družbe. Poma-gati mu moramo spoznati, da je rešitev njegovih interesov le v reševanju interesov vseh delov-nih ljudi in celotne družbe. Na tem področju nas čaka temelji-to in odgovorno delo zlasti pri razvijanju boljših ter odgovor-nejših odnosov med ljudmi, ki naj rastejo v njih ob vsakodnev-nem strokovnem, družbenopoli-tičnem in samoupravnem delu. Skoz uveljavljanje delegatskih odnosov moramo uveljaviti samoupravljavsko socialistično moraio. K temu morajo dati svoj prispevek zlasti vse družbe-nopolitične organizacije na čelu z ZK kot idejnopolitično avant-gardo delavskega razreda. Za to pa so soodgovorni tudi vsi de-lovni Ijudje in občani, temeljne samoupravne skupnosti, druž-benopolitične skupnosti in nji-hovi samoupravni organi.
Z. TUŠAK