Izliaja; 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje r>o 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & ’V o 1 j ta, : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upvavništvu ,,Mira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26 & Leto XVI. V Celovcu, 30. maja 1897. Štev. 15. Državni zbor. (Izvirno poročilo iz Dunaja.) Pomoč kmetom! (Nujni predlog posl. Lamb. Einspielerja.) V seji dné 18. maja je izročil g. poslauee Einspieler nujni predlog, v kterem opozarja vlado na veliko škodo, ktero je majnikov sneg napravil na polju, po vrtih, Sadnikih in po gozdih. Vlada se pozivlje, naj škodo prej ko mogoče preiskuje in poškodovanim kmetom podeli zdatno podporo. Predlog se glasi tako-le: „Ker je dné 2., 7. in 12. meseca majnika t. 1. močno snežilo, napravil je sneg v celovškem, ve-likovškem in beljaškem političnem okraju, zlasti v celej celovški okolici, po spodnjem in zgornjem Rožu, po podjunskej dolini na polju, na hišnih in sadnih vrtih ter po gorah zelò občutljivo in trajno škodo. Pozimno žito se je pri jako ugodnem vremenu letošnjo vigred razvilo močnejše in lepše kot druga leta, tako, da so se kmetje nadejali obilne žetve. A težka snežena odeja je prelepo žito vpog-nila, deloma do čistega potlačila in uničila vso nado do jesenske žetve. Sadja niti letos niti prihodnjega leta ni pričakovati, kajti sadna drevesa so na vrhovih in po vejah in vejicah močno pohabljena; njih obstanek in njih rast je v nevarnosti. Koliko škode je napravil po hišnih vrtovih in gredicah, to se sedaj oceniti ne dà. Občine, ki jih je zadela taka nesreča, že leta in leta sem neprestano tare in stiska revščina. Kar so kmetovalci morda še prihranili si črez zimo, to je sedaj povžito; ker je jesenska in spomladna setev po snegu uničena, potrebujejo kmetje prav nujno semen za poletno setev, potrebujejo pa tudi nujno živeža za vsakdanji kruh in priskrbeti si morajo i potrebne krme za živino. Gdedé na tako nesrečo in tako silne potrebščine je pač opravičeno, visoko c- kr. vlado opozarjati in prositi, da pride ponesrečenim in stiskanim kmetom prav kmalu in z izdatno podporo na pomoč. Podpisani usojajo si torej staviti ta-le nujni predlog : „Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada naj se poživlja, da takoj preiskuje vso škodo, ki jo je sneg v celovškem, velikov-škem in beljaškem okraju meseca majnika na polju, na vrtih in po gorah napravil, da poškodovanim posestnikom v smislu dotičnih postav ne le zniža davke, ampak tudi podaljša obrok za vplačevanje in da zbog tolike potrebe in revščine prizadetemu ljudstvu najhitreje in z izdatno podporo iz državne blagajnice priteče na pomoč. Ta predlog naj se obravnava kot nujni in naj se finančnemu odseku izroči, kteri ima o njem najprej ko mogoče poročati. Na Dunaju, 18. majnika 1897. (Sledijo podpisi.) Ministre so tožili pa ne obsodili. , . ; 10., 11. in 12. seji se je državna zborni« čai <Ìni .zaP?redoma (dné 6., 7. in 8. majnika) p i a.z Jezikovno uredbo za Češko in Mora sndii111 Z- ministri, ktere je zavoljo te določbe p< a nzaljena nemška manjšina na zatožno klo i h • iadi je bilo vse ležeče na tem, da se dolg* nnro PlePlr med Cehi in Nemci z lepa in postavi urni Vna’ - Nadeni je v ta namen sklical z: rol 6 m°je °^el1 strank v dogovor. Ko je bila ol avnava dognana, proglasila je vlada dné 5. apri pnatre^^Z^ovno uredbo za Češko in dné 22. ap d ni a.n 0 .k° za Moravsko. Glavno ravnilo oben vseb' ^ s^a ®eški in nemški jezik p voiaškilA U1^ah na beškem in Moravskem (razu obe uredbia fT enak°pravna. Ob enem določuje Češkem ali Moravi™ TSak uradnik’ ki 1 lija 1901. naPrer^,V CeSarsk° službo’ od Lj' jezika. Taka ddočba se0?oareiZno°ŽT ^ temeljnimi postavami naše Save^ ““t človek mora vladi pripoznati nrl- VS?k paraetc določevati, ktere lastnosti naj imaj00’ ^“ki,0] iščejo cesarsko službo pri kakem uradu. Nemškemu narodu se po teh naredbah ne krati nobena pravica, se ne dela nikaka krivica. Tako tudi sodijo o tej stvari vsi pošteni in pravicoljubni Nemci. Nasprotnih misli pa so seveda nemško-liberalni in nacijonalni zagrizenci. Komaj je bila jezikovna uredba za Češko uradno proglašena, stavili so nujni predlog, da jo vlada takoj zopet prekliče in razveljavi. Ker je desnica ta napad na ravnopravnost odbila, dogovorile so se vse tri nem-ško-liberalne stranke, tožiti ministre, kteri so jezikovna ukaza podpisali, češ, da so s tem prelomili ustavno postavo. Dotične tri zatožne predloge so podpirali seveda tudi nemško-nacijonalni koroški zastopniki, pogrešamo pa podpis njih kolovodje dr. Steinwender-ja, kteri ni bil volje, take kolobocije se udeležiti. Kaj pa so nameravali tožitelji doseči? Ako bi dve tretjini državnih poslancev in gosposke zbornice obtožbi pritrdile, potem se morajo ministri izročiti posebnemu državnemu sodišču. Ako dve tretjini teh sodnikov razsodijo, da je obtoženi minister kršil ustavo, mora takoj odstopiti, pride ob vsako javno službo in zgubi druge politične pravice. Tako usodo so torej levičarji grofu Badeniju in njegovim tovarišem namenili. O zatožbi je zbornica obravnavala tri dni zaporedoma. Obravnava je bila prvi in drugi dan (6. in 7. t. m.) tako viharna, da hiša državnih poslancev burnejših sej še ni doživela nikdar. Predirò so prišli tožniki do besede, oglasil se je ministerski predsednik in zagovarjal proglašeno jezikovuo naredbo. Pravica, da sme vlada pri svojih uradih določevati o rabi deželnih jezikov, je ministrom zagotovljena v temeljnih postavah — tako je povdarjal grof Badeni in je tožnikom prav pikro in dovtipuo povedal, da so to, kar mu levičarji danes štejejo v toliko pregreho, že davno pred njim storili najliberalnejši ministri Giskra, Hassner, Herbst, Lasser, Glasser in Stremayer, ki so proglasili in podpirali enako jezikovno naredbo za Dalmacijo in Galicijo itd. On in njegovi zatoženi tovariši se ne bojijo preiskave, tudi ne zatožbe ter z mirnim srcem pričakuje razsodbe. Desnica je ploskala na te besede, levica pa sikala. Češki poslanci so zagovarjali vlado, drugi pa tožili nad strašnimi „krivicami“, ki se godijo ubogim zatiranim Nemcem ne le na Češkem, ampak tudi po drugih deželah. Izmed tožnikov je najgrši in najhujši razsajal prusaški poslanec Wolf. V svojej nemški strasti in zagrizenosti je imenoval slovanske nàrode „veliko manj vredne4, kakor so Nemci. S to nesramno psovko je vlil Wolf olje v ogenj. Vsi slovanski poslanci so bili po koncu, v zbornici nastane tak ropot in krik, da je moral podpredsednik sejo dvakrat pretrgati. Razgrajalca Wolfa je pokaral ter mu odtegnil besedo. Ko so se razburjeni duhovi polagoma nekoliko umirili, pride tretji tožnik in vodja nemških naprednjakov, posl. dr. Bunke, do besede ter po dolgem in širokem govoru izjavlja, da se razburjenost nemškega ljudstva zaradi jezikovne uredbe tako dolgo ne poleže, dokler vlada ne prekliče svoje določbe. Češki poslanec dr. Kajzl je predgovorniku stvarno in odločno odgovarjal. Iz zgodovine dokazuje, da se je do leta 1627. smelo na Češkem uradovati edino le v češkem jeziku; še-le kralj Ferdinand II. je vpeljal zraven češkega tudi nemški jezik v urade. Sedanja jezikovna naredba torej ne uvaja nič novega, temveč le iz nova potrjuje to, kar je veljalo že stoletja in kar zahteva vsakdanje življenje, da mora vsak uradnik biti zmožen deželnih jezikov. V imenu Mladočehov je predlagal, da zbornica o zatožbi preide na dnevni red. Tihar. Še ostudnejši škandal so napravili olikani nemško-liberalni zastopniki drugi dan (7. t. m.). Pravdosodni minister grof Gleispach, rojen Nemec iz Štajerske in po svojem mišljenju prijatelj in pristaš liberalne stranke, je najprej odgovarjal na razna vprašanja, potem pa začel kot veščak braniti in zagovarjati jezikovno naredbo. Koj v pričetku svojega zagovora je izustil besede: „Kot jurist smem dvomiti, da bi bila onim, ki tožijo ministre zavoljo jezikovne naredbe, obtožba v resnici resna stvar.“ — S to izjavo je dregnil minister v sršeno gnjezdo. Levičarji planejo kvišku, kričijo, teptajo, razbijajo in pretijo s pestmi. Grof Gleispach hoče nadaljevati svoj govor, toda levičarji prekričijo vsako besedo. Bled ko stena opazuje minister ta zares divji prizor v nemškem taboru, pobere svoje listine in odide iz zbornice. Za njim odidejo drugi ministri in predsednik prekine sejo za dve uri. Ko je hotel potem minister Gleispach nadaljevati svoj govor, kričali so liberalci vnovič tako, da ni bilo mogoče ministra razumeti. Levičarji so silili v njega, da ali prekliče svoje besede ali pa neha govoriti. Slovanski poslanci so s pestmi in ramami odrinili razsajajoče Nemce, da je minister, seveda le za stenografe, končal svoj govor. Desnica mu je ploskala, levica pa nedostojno ropotala. Proti jezikovni določbi sta govorila še nemški naprednjak dr. Pergelt in dr. Hohenburger od nemško nacijonalne stranke. V imenu poljskega kluba je načelnik dr. Jaworski in vimenu čeških konservativnih veleposestnikov grof Palffy izjavil, da bodo glasovali za to, da se o obtožbi preide na dnevni red, ker jezikovna naredba nikakor ne nasprotuje zakonom in ker le potrjuje stare pravice češkega nàroda. V 12. seji dné 8. t. m. je bila končana obtožna borba proti vladi. V imenu levice so proti naredbi in zoper ministre govorili kot tožitelji: dr. Gross, grof Dubsky, dr. Menger, in kot glavni govornik: dr. Kindermann. Vsi so zapretili vladi, da se bodo Nemci posluževali vseh sredstev zoper tako rainisterstvo in da bodo ministre prisilili, da odstopijo. Kot generalni govornik konservativnih Nemcev je izborno govoril grof Falkenhayn. Navdušeno je branil jezikovno določbo, rekoč, da imajo tudi slovanski narodi v Avstriji enake pravice, kakor Nemci. Pokaral je levičarje, ker se v zbornici vedejo tako nedostojno ; med velikim krikom oponaša liberalcem, da hodijo v Draždane prodajat svoje nemštvo, kar se ne ujema s pravo ljubeznijo do avstrijske domovine. Kot načelnik slovanske krščansko - nàrodne zveze je dr. Šušteršič izjavil, da mi Slovenci, Hrvatje in Rusini pozdravljamo z zadoščenjem vladine določbe o rabi deželnih jezikov na Češkem in Moravskem. Tudi mi zahtevamo od vlade, da vstraja na potu, ki ga je nastopila tako srčno in odločno, in posebno terjamo, da podeli dejansko veljavo ravnopravnosti po XIX. členu temeljnega zakona tudi v tistih deželah, kjer prebivajo Slovenci, Hrvatje in Rusini, zahtevamo torej popolno in jednako nàrodno pravico za vse nàrode naše domovine. „H koncu —• pravi g. govornik — izra-,.žarno svoje posebno zadoščenje zato, da se je z Jezikovnimi naredbami češkemu bratskemu nà-„rodu dala drobtinica njegovega dobrega prava. „Mi bomo glasovali, da se o obtožbi preide na „dnevni red.“ O treh zatožnih predlogih se je glasovalo seveda zopet po imenu. Z večino 40 glasov so bili ministri obtožbe oproščeni; 203 poslanci so jezikovno naredbo odobravali, 163 poslancev pa ž njo in z vlado Badenijevo ni zadovoljnih. Ministre so rešili: Slovani in večji del Nemcev od katoliške ljudske stranke ; proti vladi so glasovali tožniki levičarji, nemški veleposestniki, Lahi in antisemitje. Na desnici so se nekteri Tirolci in Avstrijanci glasovanju odtegnili. Žalostne razmere na Primorskem. Y istej seji (dné 8. t. m.) se je proti večeru še le pričela razprava o nujnih predlogih dr. Gregorčiča in dr. L agi nje o krivicah, ki jih trpijo Slovenci in Hrvatje na Goriškem in na Primorskem od Lahov. Predlog se glasi: Visoka zbornica naj sklene: 1. C. kr. vlada se opozarja na nepravilne razmere na Primorskem in se pozivlje, da v oni deželi uresniči v državnih temeljnih zakonih zagotovljene pravice in zlasti najstrožje preišče, ali je bilo postavno, nujno primerno, da so se v drugi polo- ®^- X^aroéajte in razšii^jajte vici meseca sušca 1897 v poreškem (oziroma v goriškem) okraju in v tržaški okolici trumoma zapirali tamošnji prebivalci. 2. Ta predlog se mora obravnavati z vsemi okrajšavami, ki jih dopušča opravilni red. Goriški zastopnik dr. Gregorčič utemeljuje nujnost svojega predloga, na drobno opisuje iu dokazuje neznosne razmere na Primorskem, posebno na Goriškem, koder vlada v javnem političnem življenju lahonska kruta sila. Lahi v Gorici proslavljajo može, ki očitno rogovilijo zoper Avstrijo in cesarja ter so navdušeni le za Garibaldija, kralja Humberta in laško kraljestvo. Iu taki protiavstrijski rogovileži zapeljujejo sedanjo mladino, ki se vzgaja v laškem duhu. Lahi vedno predrznejše polahujejo slovensko Gorico, skušajo odpraviti slovenske pridige iu pesmi; slovenskih porotnikov nočejo in vse obravnave se morajo vršili v laščini. Ako tedaj Slovenec toži, pred laškimi porotniki gotovo propade, in ako je tožen, je gotovo tudi obsojen! Ako se Slovenci le ganejo, že jih ovajajo lahoni, da dražijo in izzivajo. Nasproti pa oni dražijo in počenjajo, kar jim pride na misel. In deželna vlada se je najtesneje zvezala z lahonsko vladajočo stranko in jej dela vsako uslugo. Govornik je navajal posamezne take slučaje, a ker je govoril že poldrugo uro, zaključil je predsednik dr. Kathrein sejo, ki je ta dan itak trajala 8 ur. Trinajsta seja dné 10. t. m. je veljala razgovoru o trgovinski pogodbi, ktero je sklenila naša država z Bolgarijo. Zbornica je pogodbo odobrila. — V 14. seji dué 11. t. m. je ministerski predsednik grof Badeni odgovarjal na vprašanje laškega poslanca Malfatij-a gledé izgredov na Primorskem povodom zadnjih volitev in na vprašanje poslanca Sp in čič a o napadih in izgredih proti slovanskim pripravnikom v Kopru. Iz ust grofa Badenija smo slišali staro pesem : Slovenci so vedno le volkovi, ki trgajo pohlevna in nedolžna laška jagnjeta. Kriv je Lah, kriv še bolj Slovenec, vlada, ki jih miri in zapira, pa je storila svojo dolžnost. — Četrtek dné 13. t. m. se je vršila 15. seja, v kterej se je nadaljevala razprava o Primorskih razmerah. Vsi govorniki naše zveze: Sp in čič, dr. Žitnik, Bi a n kini, dr. Ferjančič in dr. La-ginja so rešili svojo nalogo povsem izvrstno. Prepričali so nepristranske poslance, da so zares razmere na Primorskem vsled vladne popustljivosti postale neznosne. Vsi govorniki so stvarno in navdušeno zagovarjali nujnost obeh predlogov in prepričali zbornico, da so pritožbe zoper Lahe in zoper vladno postopanje opravičene. Skoro vsa zbornica je po glasovanju pritrdila, da je treba, prej ko mogoče pritožbe o neznosnih razmerah slovanskega prebivalstva na Goriškem, Tržaškem in Primorskem nepristransko preiskovati in krivice odstraniti. O stvari sami bode zbornica konečno razpravljala in sklepala v enej prihodnjih sej, kedar manjšina preneha od svoje bedaste obstrukcije. Dolžnost osrednje dunajske vlade je torej, da takoj odpravi na Goriškem in Primorskem škodljivi sistem ter Slovencem in Hrvatom dà, pravico in brambo proti laškemu nasilstvu. Žal Bogu, da so grofu Badeniju po trodržavni pogodbi kakor se vidi, zavezane roke ; on ne more in ne sme po-poseči v lahonsko primorsko gnjezdo, ker tega ne pusti in ne sme dovoliti minister zunanjih zadev — grof Goluhovski. Pa če bi tudi ne imel zavezanih rok, menda sam ni volje, zboljšati vladni nered na Primorskem, ker je te dni proti nekemu poslancu izjavil, da Slovenci in Hrvatje pretiravajo, — Lahi pa imajo prav. V tem slučaju pa vedo jugoslovanski poslanci, kaj jim je v odločilnem trenutku storiti. Vladne predloge. V 14. seji (dné 11. t. m.) so prišle v razgovor tri vladne predloge. V prvej naznanja mi-nisterstvo, da je z odlokom dné 18. svečana t. 1. razdelilo 250 tisoč goldinarjev v podporo tistim deželam in pokrajinam, ki so vsled slabe lanske letine in drugih nesreč prišle v veliko stisko. Govorili so o tej zadevi poslanci Peschka, dr. Boser, Kaiser in Gunther od liberalne stranke, v imenu desnice pa Češki posl. dr. Dyk. Vsi govorniki so povdarjali, da je bila državna podpora nujno potrebna, a grajali so zlasti trojno pomanjkljivost pri razdelitvi. Vsled hude sile je bila izdatna pomoč že jeseni potrebna; ni bilo torej prav, da se je podpora stiskanim občinam razdelila še le spomladi ; škoda se ni cenila povsodi pravilno in pravično in podporna svota je bila sploh prepičla. Vladna predloga se je izročila finančnemu odseku v daljno pretresovanje. Z občno radostjo je pozdravila in sprejela zbornica drugo vladno predlogo, ki je od-menjena kmetskemu stanu v prid in korist: to je vladni načrt o postavi, da in kako naj se osnujejo kmetijske zadruge. S to prevažno zadevo so se poslanci že 1. 1893. in 1896. pečali, a vlada je dotična postavna načrta zopet umaknila; v sedanjem načrtu se je ozirala na razne nasvete in želje, ktere so izražali veščaki o kmetijskih in gospodarskih redéh. Ni ga bilo poslanca, kteri bi bil pri prvem branju novemu in zboljšanemu načrtu nasprotoval. Vsi govorniki: Udržal, Kohling, Kaiser, Peschka, Steiner, celo socijalni demokrat Ressel so pritrjevali, da je vladna predloga o zadrugah umestna in pripravna, hirajoči kmetski stan varovati pred daljnim propadom. Samo to je želeti, da predloga prav kmalu postane veljavna postava in da se potem povsodi vestno izvršuje. To željo je izjavil na občno zadovoljnost tudi poljedelski minister grof Ledebur. Načrt o zadružni postavi bode pretresoval poljedelski ali kmetijski odbor, ki šteje 48 članov. Smemo upati, da se bode ta prevažna zadeva prav kmalu rešila kmetom v srečo in blagoslov. Tretja vladna predloga : naj država kupi privatno železnico Lvov-Belzec na Gališkem, je našla pri levičarjih strasten ugovor in upor. Hudo so vladi nasprotovali dr. Steinvvender, dr. Pfersche, dr. May-reder in Schiicker; pogumno pa je branil odkup krščanski socijalist dr. Gessman. Nemškim liberalcem je naravno očital, da so hinavci, ker so zmirom zaverali take postave, ki bi bile ljudstvu v korist, pač pa so vedno skrbeli le za svoj denarni „žakelj“. Sklenilo se je, da ima o tem predlogu posvetovati in poročati železniški odsek, obstoječ iz 48 ndov. Nacijonalci vedno nagajajo! Dné 13. majnika v 15. seji so delali levičarji zopet „obstrukcijo“ ; to je: zopet so tratili dragi čas z raznimi ugovori in preprečili, da zbornica dolgo časa ni mogla po dnevnem redu delovati. Koj ob pričetku seje so zahtevali nemški nacijonalci, naj se vnovič voli legitimacijski odsek. Ta odsek ima prerešetavati volitve tistih državnih poslancev, zoper ktere so se pritožili volilci. Takih ugovorov je došlo zoper 69 voljenih poslancev. Ugovarjali so na primer štajerski Slovenci zoper volitev poslanca dr. Pommerja, kterega so volili mestjani in tržani na Spodnjem Štajerskem; pritožili so se laški volilci na Primorskem zoper volitev hrvatskih poslancev dr. Laginje in Spinčiča, nasprotno pa protestujejo primorski Slovenci in Hrvatje zoper laške poslance Bartoli, Hortis in Mauroner itd. Ker pa imajo v preiskovalnem (legitimacijskem) odseku konservativci večino, seveda niso določili, da bi protestovano izvolitev dr. Pommerja presojal kak pristaš liberalne stranke, ampak izročili so ugovor konservativnemu češkemu poslancu grofu Wiederspergu ; istotako bosta preiskovala pritožbe o laških poslancih Slovenca dr. Ferjančič in dr. Laginja, a ne kak Italijan. S tako razdelitvijo so se konservativci hudo zamerili liberalcem in Lahom; zato so terjali ob pričetku in ob koncu seje, da se razpusti nepravilno sestavljeni odsek, o kterem se je bati, da bode „straukarsko“ postopal. Nezadovoljneži imajo pač kratek spomin in dvojno mero. Ko so oni imeli večino v državnem zboru, delali so ravno tako, kakor ravnà sedanja večina. Med burnimi ugovori jih je češki poslanec dr. Dyk dobro zavrnil, rekoč, da ima desnica iste pravice, ktere si je levica prej prisvajala. Predlog manjšine je bil seveda odklonjen. Parlamentarni voz tiči. Y 16. seji dné 18. t. m. je parlamentarni voz popolnoma obtičal, levičarji so začeli po vsej vrsti „štrajkati“ in preprečili redno zborovanje. Povod gnjusnemu prepiru je bil ta-le: Po naznanilu g. predsednika bi imela zbornica najprej obravnavati vladno predlogo o pristojbinah, potem pa nadaljevati razpravo o primorskih razmerah. S tem je razdražil bojaželjne levičarje in socijalne demokrate, ki so ta dan kot zvesti prijatelj liberalcem prihiteli na pomoč. Prvi se oglasi graški naprednjak Hofmann-Wellenhof in tirja, da se takoj razpravljajo primorske zadeve in za njimi nujni predlogi proti jezikovni naredbi za Moravsko. Nàrodovec Kaiser predlaga, naj se glasuje po imenih in vitez Schonerer še dostavlja, naj se pred vsakim glasovanjem seja za deset minut pretrga, „damit es langsamer gehe“, t. j.: da se dragi čas še bolj trati. Pri glasovanju so vsakokrat levičarji ostali v manjšini. V razgovor bi moral torej priti vladni predlog o pristojbinah. A sedaj prevzame dr. L emise h komando liberalne gruče ter predlaga, naj pride na vrsto obravnava o nujnem predlogu dr. Laginje in dr. Gregorčiča, potem pa nasvet dr. Hofmana, da se vnovič voli legitimacijski odsek. Ker mu predsednik ugovarja, zakriči razburjeni dr. Lemisch: „Wenn wir beute hundert Dringlichkeits-Antrage stellen, so konnen die Herren aus Tschechien, nach-dem sie sich bei m Feste des hi. Nepo-muck erholthaben, eben 24 Stunden hier bleiben.“ T. j.: če mi (liberalci) danes na stotine nujnih predlogov stavimo, tako že utegnejo gospodje iz „Čehije“ (Češki poslanci) ker so se pri godovanju sv. Nepomuka odpočili, še 24 ur tukaj — v zbornici — ostati. Glejte dragi „Mirovi“ bralci: tako olikano se vede ta ljudski zastopnik in tako spoštuje versko prepričanje katoliškega ljudstva o sv. Janezu Ne-pomucenu ! Zapomnite si to ! Za Lemischem se oglasi socijalni demokrat Daszynski in zahteva, da se glasuje o njegovem predlogu, da bodi legitimacijski odsek javen. Desnica kliče : „K dnevnemu redu". Levičarji kričijo. Dr. Lemisch ponavlja Dasczynskijev predlog. V zbornici nastane nepopisljiv vrišč. Kolikorkrat predsednik zakliče : „Prestopimo na dnevni red, dr. Schiicker ima besedo," tulijo in vpijejo levičarji, da se hiša trese: „Ne, ne, on mora molčati, mi ga ne pustimo govoriti.“ Tako komedijo so uganjali skozi štiri ure! Predsednik si ni mogel pomagati, ob 1/s5. uri je sejo pretrgal in napovedal, da bode prihodnjo zborovanje pismeno naznanil. Ubogi volilci, zlasti vi iz kmečkih občin, razsodite sedaj sami, ali je takim liberalnim poslancem v resnici mar za resno delovanje ; ali jim je mar za olajšavo vaših težkih bremen ; ali jim je sploh mar za srečo in blagor naše domovine ! Namesto da bi se mirno in dostojno posvetovali o toliko potrebnih dobrih postavah, uganjajo dan na dan prazne burke in se ne zmenijo za to, da vsak zgubljeni dan stane državo, to je, vse, ki davke plačujejo, blizu šest tisoč goldinarjev. Uboga Avstrija! Do še hujšega vika in krika je prišlo v seji dné 24. t. m. Liberalno-nacijonalci so uprizarjali škandale, kakoršni se le redko vidijo v gostilnah najnižje vrste in kakeršni se morajo le globoko obžalovati in obsojati. j&opist prijateljev. Kronski darovi za velikovško šoio. Preč. gosp. prošt Janez Marinič v Dobrlivesi 10 kron ; župnik Jan. Lubej v Slov. Šmihelu 4 krone; Anton Sturm, provizor v Kellerbergu, daruje namesto venca na grob blagemu rodoljubu Andreju Romauhu 10 kron; dr. Val. Janežič, c. k. nadštabni zdravnik v Celovcu, 20 kron ; na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico dné 9. t. m. nabranih 37 kron; neimenovan iz Opač povodom obiskanja „Nàrodne šole" 4 krone; Marija Zuschlag iz Opač 2 kroni. — Vkup 87 kron. — Hvala ! — Živeli nasledniki ! Iz Celovca. (Čast. g. Mat. Ražun-u v slovó!) Bliskoma se je raznesla minuli teden med mnogimi prijatelji iu rojaki žalostna novica, da se ob kratkem poslovi iz Celovca mož, ki si je za časa svojega bivanja v Celovcu pridobil za katoliško iu nàrodno stvar tolikih zaslug, da nas zapusti vč. g. stolni kaplan Mat. Raž un. čast. škofijstvo mu je namreč po smrti č. g. dekana Centrih-a izročilo oskrbništvo pliberške fare, kamor se je podal dné 25. t. m. Ob tako nepričakovanem slovesu č. g. Ražun-a smo pač dolžni spominjati se ga i na tem mestu ter ga zahvaliti za vse, kar je storil in žrtvoval za našo slovensko stvar. Prišel je g. Ražun kot kaplan k tukajšnji stolni župniji meseca oktobra 1893. leta. Poleg vestnega iu iz-glednega spolnovanja svojih stanovskih dolžnostij se je krepko lotil nàrodnega dela iu se odločno udeleževal našega političnega gibanja. Najprej kot tajnik, pozneje kot blagajnik je bil krepka opora našemu katoliško-političnemu in gospodarskemu društvu, na kterega shodih je s svojo znano ognjevito ter temeljito besedo budil iu vnemal rojake za našo stvar. Bil je duša podružnici sv. Cirila in Metoda iu jeden najdejavnejših odbornikov slovenske posojilnice celovške. Marljivo je sodeloval tudi v odboru Mohorjeve družbe. Mnogo se ima odhajajočemu gospodu provizorju zahvaliti zlasti naš list. Bil mu je vedno iskren podpornik, dolgo časa skrben upravnik. — Kakor kažejo te skromne vrstice, naložilo se je g. Ražun-u marsiktero nàrodno breme. Nosil ga je rad in požrtvovalno iz ljubezni do dela, do ljudstva našega. Bodi mu mili Bog plačnik za vse! Spremlja ga naša srčna zahvala in iskrena želja, da na novem mestu najde pravo srečo, da mu mili Bog podeli najobilnejši svoj blagoslov k prav vstrajnemu in vspešnemu delu za cerkev in domovino! — (Kresovi.) Lepi šegi, ki se je v zadnjih letih udomačila med nami, moramo ostati zvesti tudi letos ter slovesno obhajati dan sv. Cirila in Metoda dné 5. julija. Mogočni kresovi so na predvečer tega za nas Slovane prepomenljivega praznika žareli po naših gorah in njih plamteči žar ter topičev mogočno gromenje je pričalo, da Slovenec ljubi in časti svojega Boga, da časti one svetnike, izvoljene može, ki so pradedom njegovim prave vere živo spoznanje, da ljubi pa tudi rod svoj. Tako bodi tudi letos! Vemo, da zadostujeta kratki poziv do naših vrlih rojakov in da bodo č. rodoliubi po vseh naših gorah in hribih zanetili mogočne kresove, kterih plamenje naj naznanja daleč tja v deželo, da nasprotnikov kruta sila koroških Slovencev zatrla še ni! Ta pomen imajo slovenski kresovi in zato naj žarijo povsod, kjer stanuje Slovenec, kjer še bije slovensko srce! — Tudi drugače naj se obhaja dan sv. Cirila in Metoda kolikor mogoče slovesno s službo božjo, naše podružnice sv. Cirila in Metoda pa naj prirejajo slavnostna zborovanja. Pokažimo se vredne dela HÉpP* Opominjajte se Oiril-]>Ietoe! naših sy. blagovestnikov ter ju prav iskreno častimo in prosimo, da vedno varujeta naš rod! —rn— Iz Bilčovsa. (Inštalacija novega župnika.) Kar smo že davno želeli in težko pričakovali, imeti svojega župnika, se je vendar enkrat izpolnilo. Dné 2. maja se je raznesla vesela novica po celi fari, da se bode v nedeljo dné 9. maja vršila inštalacija novega župnika vč. g. Jožefa Vintarja, kteri je deloval pri nas kot provizor že poldrugo leto. V nedeljo dné 9. maja nas je pred cerkvijo pozdravljal slavolok s slovenskim napisom „Bog živi našega gospoda župnika" in topiči so naznanjali daleč na okrog, da se godi danes pri nas redka slavnost. Ob 10. uri dospel je v cerkev gospod župnik, spremljan od šestih gospodov duhovnikov, gosp. župana in cerkvenih ključarjev. Veleč. g. dekan Muller so imeli lep nagovor, s kterim so novega župnika predstavili faranom, in nas lepo poučili o visokem poklicu in nalogi duhovnikovi, učiti ljudi in tolažiti žalostne. Opominjali so zlasti stariše, da naj jim skrbno izročujejo mladino v pouk in krščansko izgojo, in opominjali tudi predstojništvo in gospodarje ter vse farane na njih dolžnosti proti novemu g. župniku. Na to je sledila inštalacija po znanih ter zelo pomenljivih cerkvenih obredih in sveta maša, pri kteri so lepo stregli g. M. Ražun, A. Pelnaf in Iv. Drunecky. Po dokončani sveti maši bila je zahvalna pesem „Te deum“. Topiči so ves dan grmeli, da je bilo veselje in da se je razlegalo po vsem Eožu. Ko ne bi bil prejšnji dan padel sneg in dež, da so bili poti zelo slabi, bilo bi še veliko več ljudij. Ali vkljubu temu je vendar bila cerkev prav natlačena domačih faranov. Novega č. g. župnika prav prisrčno pozdravljamo, želeč njih delovanju prav veliko blagoslova božjega na mnogaja leta. —c. Iz Podkrnosa. (Najdena cerkvena posoda.) Cerkveno posodo, ktero so, kakor smo poročali v zadnji številki, odnesli drzni roparji po noči od 4. do 5. maja iz farne cerkve v Galiciji, je našel posestnik J. čare p. d. Kovač v gozdu pri Hovji vasi blizu Podkrnosa. Vsa posoda, namreč 1 monštranca, 1 kelih, 3 patene in 1 relikvarij je bila v mali jami pokrita s kamenjem. Posoda je bila pokvarjena z velikimi kleščami, ktere so se tudi tam našle. V monštranci je bila še sv. hostija, ktero je mil. g. prošt J. Trobeš prenesel v farno cerkev Podkrnosom. Verno ljudstvo mora pač globoko užaliti grozno početje zločincev, ki so na tako strašen način oskrunili našega Zveličarja v presv. Kešnjem Telesu. Upamo, da se bo posrečilo, zasačiti zlobne hudobneže in da bodo dobili zasluženo kazen. —o— Iz Pliberka. (Dekan Prane Centrih f) V torek dné 18. maja je umrl, kakor ste omenili že v zadnjem listu, preč. g. dekan in kn. šk. duL svetovalec Prane Centrih. Bolehal je že precej časa z hudo boleznijo v grlu. A vkljubu temu je deloval v duh. pastirstvu do zadnjega časa. Še dné 18. maja je maševal, popoldne pa se mu je zalila kri in izdihnil je svojo dušo. Pokojni dekan Centrih se je porodil dné 27. nov. 1843. 1. v Žel. Kaplji, v mašuika je bil posvečen dné 25. julija 1867. 1. Kot žjipnik je več let deloval v Št. Petru na Vašinjah, Črni in Guštanji, lani meseca sušca pa je prevzel Pliberško dekanijo. — Pri pogrebu dné 20. t. m. je pokazalo slovensko podjunsko ljudstvo, kako časti jn ljubi svoje dohovne pastirje. Iz vseh far, ktere je bil pokojnik dekan oskrboval in iz daljne okolice je prišlo v nenavadno velikem številu ljudstvo, da skaže rajnemu dekanu zadnjo čast. Sprevoda, kte-rega je vodil preč. g. stolni kanonik dr. Jos. So mer, se je udeležilo 42 duhovnikov, med njimi tudi tinjski prošt, mil. g. L. Serajnik. Udeležili so se Ra tudi razni zastopi, požarna hramba, šolska mladina itd. Z mnogo hiš so vihrale črne zastave, «prevod ni šel na mestno pokopališče, marveč na pokopališče v Nonči vesi, kjer je hotel pokopan biti m kjer počiva tudi dekan Bergman. Splošno se je opazilo, da se pogreba ni udeležilo plibersko pevsko jus v°. Zakaj? tega ne vémo. Ali se le v svoji «ponižnosti4' niso hoteli pokazati, ali jim ni bila '/na0' razP°'aRo kaka nagrobnica, ali pa jih je zadizal kak drugi uzrok, tega ne vemo. -e- S®olittcnI prevleci. zelo sloves!io"0^e-k:i‘ V PoŽunu 80 daé 16' maJa Bil j Od tod se je režije. vodi. odkrili spomenik cesarice Marije Te-1 je navzoč tudi svitli cesar z nadvoj- kipr a t T JO cesar odpeljal v Budimpešto, mnlvof-n, K0.nca teSa meseca. — Socijalni de-i, ■ Je v Oaliciji so prejeli, kakor poroča „Glas-in iz ^ 1v®r.odestojnih virov, z Angleškega 80 tisoč udovski dei ikovi in Lvi Pri volitvah & VStVem Vsfni jalna demokrata"" ^ p/:1 ,Lv<*i se v restavraciji „Kokl“ „k prvemu krajcu'4 Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica) naznanja, da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ixlioi Barzellini v Gr orici. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. £8®" Za pristnost se jamči. "ISSti Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča * m mm* mm mmmU ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu. Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo. Spoštovanjem R. Koki. Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti ; so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje. Posebno so doktor Trnkóczy-ja kapljice za želodec, Lo^v^enapotlieke, Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš „Mira-kuiin“ dobro prilegel, pošljite _______________________ mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Geriču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico ,,Mir:ikuliiia“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda y Pragi, 16. jun. 1896. ŠjjSfT' Pristno le z zgornjo znamko, F? Vi j^ajboljše varstvo zoper gnitje lesa in najceneje nadomestijo za oljoate barve je samo *