184. Mrl I Ljubljani, i aobato n. ngisti I9Z0. LIH. leto. Hhala vsak dan popoldne, finmaal nedeljo in praznike. ••»••rall : Prostor I m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupci jski in uradni oglasi 1 m'm K 2—, notice, poslano, preklici, Ujave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnistvo »Slov. Naroda'1 in „Narodna TIskarna" Knaflova ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. veHa v LJubljani in po poeti i V Inozemstvo: celoletno......K 240*— „Slovenski Narod* v JugoslaTl[t: celoletno naprej plaćan . K 180'— polletno 90*— 3 mesečno.... . „ 45*— 1 ....... Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na; pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici \Ta samo oismena naročila brez poslatve denar i.i se ne moremo ozirati. polletno . 3 mesečno 120'— 60 — 20 — Uredništvo „Stov. Naroda4'1 Knaflova ulica it. S, L nad stropi e. Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisano ta zadostno Iranko v an«, IsT Rokopisov no vrača. Posamezna številka velja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. Josip Kremen: Ultimat z dne 10. t m. Bobni pod zemljo in viharni oblaki sc zbirajo na nebcsu. Ozračje je zadušno, polno elektrike. Sejavcev je groza, po hišah vzraščajo temne slutnje. Kaj nam preti? Orkan, potres? Vsekakor se nam obeta nesreča ! A v Belem gradu mirno spe in fie vidijo in ne slišijo ničesar. Spe, se pričkajo in zaspe ter se znova prič-kajo ter zopet zaspe. In domišljajo st, da se temu poeenjanju pravi — vladati! V torek, 10. avgusta, je bil v ljubljanskem hotelu »Union« velik shod javnih nameščencev. Vlada ie poslala nanj le policijskega uradnika, a sama je ostala doma in spala. In domišlja si, da se temu pravi — vladati. A na tem shodu se ji je napovedal ultimat. Krvavo resen ultimat! Čitajte poročilo v 32. št. »Našega Glasa«, glasila javnih nameščencev v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev! »Javni nameščenci so povedali vladi zadnjo odločno besedo in prično s pripravami. Shod naj bi bil vladi resen memento. da tako ne more in ne sme več dalje, da ie javni nameščenec izpraznil gorjuoo kupo do dna. Če se kai zgodi, na? prevzame odgovornost vlada! Organizacije so s svojim delovanjem v pomirjevalnem smislu pri kraju.« Tako čitamo. A kar smo čuli na lastna ušesa, ie bilo še hujše, še grozil-nejše. Državno uradništvo in vse javno namešcenstvo je po svojih govornikih ob gromkem pri trie van ru vseh udeležencev brez olepšavania povedalo, da ie izcruhilo vsako vero v vlado in zadnk) nado v Narodno predstavništvo, da ie Drikfoel njegov obup do viška, da ie nfegoveca p<*-trofienia konec ter da se orinravH" na skrafriosti, na odkrit bo», na splošen štrafk. na odhod na cesto v družbi z vsemi bednlkK ponižane! in raz-žafienci! »Mi zahtevamo volitve, in če nam jih ne daio zlena. iih bomo znh-tevali na cesti zgrda! Dovoli je bilo shodov, dovolj resolucij! Nočejo nas slišati: pokažimo jim torej zobe! A ne samo državni nameščenci; z nami mora vse, kar zahteva ureditev razmer in ljubi domovino. Naša dolžnost je,.da rešimo državo tudi sedai pijavk, čeprav se te pijavke imenujejo ministri in narodni predstavniki! Dovoli nai bo našega idealizma, dovoli gin!<* Od leta 1914 so se življenjske in gospodarske potrebščine podražile za okroglo 2000 odstotkov, tako da je bilo življenje do danes povprečno 20krat dražje kot pred vojno. Prejemki javnih nameščencev pa niso bili vzlic vsem izmoledovanim do-, kladam niti 1 Okra t večji. A zdai se Tako je govoril državni uradnik! podraži še premog pri 1000 kg za naših protestov; pripravimo se na čas, ko pokažemo svojo silo! Stoji- j mo pred odločitvijo: cesta ali po- In uradnik ter zastopnik manualnoga proletarijata južne železnice sta ob viharnem ploskanju poslušalcev izjavila: »Zveza južne železnice poide v boj skupno z javnimi nameščenci. Železničarji so že pripravljeni, zdaj naj se pripravijo le še javni nameščenci! Gotovo je, da bo zalegel že prvi udarec in imel uspeh! Ko pride čas, med nami ne najde omahljivca.« In v sprejeti resoluciji se glasi: »Zbrani slovenski javni nameščenci in vpokojenci obojega spola in vseh strok izjavljajo odkrito, da sta vUda in narodno predstavništvo reševala njih pravice doslej samo z obeti. Zato nimajo proti obema činiteliema več zaupanja ter zahtevajo, da se sedanji parlament razpusti in da vlada v naikrajšem roku razpiše volitve v konstituanto! Ako vlada tej zahtevi ne ugodi, odklanjajo vsako odgovornost za posledice.« Državni nameščenci in vpokojenci ter niih železničarski tovariši so govorili torej menda dovoli iasno. Ali jih bo zdaj vlada razumna in upoštevala? Ali pa se bodo v Belem-gradu na ta ultimat le prevalili z desnega ušesa na levo, se za hip poprič-kali ter nato spali daljeg — Apeliranje na zunanii položai, na državne interese, na domovinsko liubezen ne izda danes pri ogromni večini tavuih nameščencev nič več! Par tisočev lavnih nameščencev se shoda v Uni-onu sploh ni udeležilo, ker smatraio take proteste in resolucije vspričo vladne oglušelosti in mrtvične apatičnosti za povsem odveč. Ti radikala" zahtevajo namreč, nai stoniio ?avni nameščenci nemudoma z nnU bogata in sita gospoda v R°lemgradu ne nožna držav-uih interesov, če se ministri in poslanci prav nič ne brigajo za zunanii n<~>T;*'čui položai. če se na naiviš:ih n radnih mestih v BHernrrRrni. v Zagrebu in v Liubl»a-ni up"aniaio brez sramu m brez vesti strančarske orcnie v dobi l?^l'ih grozodejstev in koročk^ca plebiscita, potem ne more itio^nsloven<=ka iav-nost zameriti beraškim in p-lndnim 'avnim n^m^čertcem, če končno po- 430 K. se podraže železniški tarifi za 200 do 300 odstotkov ter se zaradi tega podraže moka, mast in vsi živ-Ijenski predmeti znova za toliko in toliko odstotkov! 2e doslej je vladala med javnimi nameščenci sramotna beda, kako pa nai se preživljalo v bodoče? Beograjsko strančarstvo. upravno diletantstvo in finančno šarlatdn-stvo zaslužuje, da se ga poviša na najvišfo laterno! Gnus in gnev polnita dušo vsakemu poštenemu in nesebičnemu Jugoslovenu, ko čita dan na dan o ostudnih borbah teh Pro-tićev, Draškovićev, Korošcev in Pri-bičevićev, ki poznajo le sebe in svoje stranke, državo in državljane na izigravajo! Kakor zverinjak različnih bestij se nam zdi ta beograjski parlament: drug drasti ?n reži na drugega, drug šurta za drugim, da bi na-trpažil svojo strančarsko požrešnost! Pridobili pa so si brez najmanjšega dvoma to zaslugo, da so s svojo blazno politiko prilili jugoslovenski komunistični brlivki cel vagon olja! Nainesramneiši škodljivci državnega reda, pravice in morale so pritira?! zdai celo jugoslovenski ideji nai-zvesteje, najpožrtvovalneie udani element do obupa in besnosti. Naše geslo je: Ven z volitvami in stran s političnimi stimfalidami! živela Jugoslavija! Čez tarpejsko steno z njenimi izdajalci! e boife se senc! Plebisciti so kljub njih dozdevni zunanji enostavnosti zavozljan političen problem. V dobah od povojne psihoze razburkanih, velja to še posebej. Rešitev take politične enačbe z malodane samimi neznanimi ali nesigurnimi slož-kami zahteva precejšno porcijo divina-torične tcnkočufnosti. Obrabljena sredstva vsakdanje politike se morajo izka zati nedostatna, kjer ierrajo glavno vlogo nepretehtni činitelji venomer spreminjajočega Qe gospodarskega poiožaia. Račun ni tako težak, gre li samo za privajeno alternativo: napredni ali konservativni politični program, komunizem ali postopni reFormizem: drugih metod pa je treba, kjer se odločuje o državni pripadnosti, ki je potom ni mogoče enostransko spremeniti ali razveljaviti kakor kake volitve v zakonodajne zbore. V strankarski borbi velja načelo, napadati volilce sistematično dan na dan z mnogobrojnimi argumenti in ob-delavati omabljive elemente dokler ni nepobitnost kterekoli politične prrvo-vernosti čisto otipljiva. Razdražljiva mehanika strankarske borbe pa se ne prilega delikatnejši odločitvi med dvema državama, dvem.i jezikoma, dvema plemenoma. To uvideva pač vsak koroški Slovenec, do bodo ni cerovi m vnukom v slučaju nam neugodnega izida pri plebiscitu slovenske besede prazni zvoki. Ta dalekosežna odločitev zahteva od glasovalca nadobičajno mero samo-premišljevanja, ko gre za bodočo go-snodnrsko dobrobit, za obstanek cel** rodbine. Materijalni interesi zaierrajo nndvladujočo vlogo, sentimentalni ozi-ri <=n>naio v Čim daljše ogadio, čim bli- že se pomakne končna odločitev. Tn ko napoči poslednji teden, zadnji dan, bomo ugotovili suho dejstvo, da narodno-politična ideologija ni bila nič drugega, nego okvir gospodarske bodočnosti, kakor si jo bo mogel naslikati naš kmet na podlagi informacij, katere mu bo nudila naža propaganda. Pa tudi metoda gospodarsko poučne propagande ne sme temeljiti na prebujni raznolikosti strankarskih, shodov. Duša kmetskega ljudstva ni vajena izražanja obrtnega proletarijata. Tri. štiri vodilne misli, par jasnih razlogov pade z večjo težo na tehtnico, kot vse pestre arabeske, ki jih zahteva mestno prebivalstvo od politika, ki hoče, da ga poslušajo. Valuta, izvoz, davki, agrarne zadeve itd. razjasnjene v jedrnatih, nazornih stavkih, odločijo v kmetski duši o ukrepu, izraženem na glasovnici. V tem oziru pa se je treba obvarovati še druge nevarnosti. Nikar preveč! Neprozomost volilnih programov ima za prednojroj Široko zasnovano propagando. Strankarski vo-lilec zahteva popolen idejni svet. Nove politične smeri, za katere se ima odločiti, so po navadi godbe bodočnosti. Tu je ponri^če. kjer odloča prepričevalna sila bojevnikov - govornikov. Ponavljati posameznikom kakor množicam stokrat taisto in v najrazličnejših barvah, je priljubljen način privabiti čim večje število pristašev v strankarski tabor. V večjih središčih dosega volilna agitacija višek živčnega izčrpljenja. Zadušljivo ozračje, v kojem 8e vrše poslednje predpriprave v strankarsko politični tekmi, vrže po navadi mno?o odpadnikov v stari tabor nazaj. Taksna nrenapetost se zgnusi ravno najboljšim elementom, jih odvrača, ozlovolja in posledice se javljajo v dejstvu, da odločujejo pri volitvah najčešće politično nezreli, omahljivi ljudje, med tem ko se treznejše vrste sploh molče odtegnejo političnemu boju. Naš kmet ni kalabreška lenoba. On tudi ni tvornižki stroj kakor tvorniški delavec. On je filozof. Način njegovega dela ga navaja k razmišljevanju. Treba mu je samo misli, gesla. Njegova glava razkroji tekom tednov in mesecev sleherni pojem, ki zadeva njegovo gospodarsko bodočnost, v njegove bistvene in slučajne sestavine. Ampak le nikar se mu ne približati s bobnečira osmjem! Enolično ponavljanje vodno istih stvari pomenja zaman potztrose-no energijo. Neštetokrat ponavljana resnica postane laž, čeprav lepa laž, v politiki še vse prej nego v matematiki. Preobrabljena beseda vzbuja, sum, postane zoprna in izgubi prepričevalni vpliv. Tu je politična politična agitacija podobna pretirani trgovski reklami. Naši narodni nasprotniki imajo sedaj v coni A ulahkočeno polje, pristop ne ovirajo več tolike težave. Precej za-grešena bi bila politika, ki bi šla za tem, nasprotnikom za vsako ceno onemogočiti in ovirati njih propagando. Stokrat bolje, da jo izvršujejo javno, pod kontrolo naše uprave, nego da netijo na tajnem nezaupanje po skrivališčih in z zahrbtnim raznašanjem listkov bedaste vsebine. Naj pridejo z nahrbtniki in svojo valuto, saj spoznajo kmalu žalostno vlogo Hsice iz znane basni. Dobro nam bo došlo, ako naše ljudstvo na lastne oči vidi in sliši, o bednem životarjenju. ki bi jih čakalo t Nemški republiki; nič ne skazi narodne zavednosti naših ljudi, ako berejo v upadlih očeh in obupno spačenih obrazih svojih nekdanjih gospodov, kako bil v istini izgledalo rajsko življenje pod avstrijsko upravo. Razume se pa, da nam ni treba biti proti tem elementom prav nič prizanesljiv, kakor hitro pridejo v nasprotje z našimi kazenskimi določbami. Takrat jih pograbimo odločno ! In ne pozabimo na činitelja, ki nam lahko v obilni meri pripomore do im> pozantnejše večine: najbolj optimistično na zi ran je o končnem uspehu. Pravimo, da ne verujemo v vraže in da poslušamo bajke kot bajke. Naše privatno štetje gla-sov je vendar v najneugod-nei=em slučaju tako trdno utemeljeno, da bi bil žo po vseh človeških pojmih nerazložljiv političen čudež, da bi dosegli avstrijski Nemci v coni A */i naših glasov. Naj h a jI a jo po svojih gostilnah, naj iskrice svoja suha pljuča na shodih, na ktere prihajajo vedno isti ljudje, ki jih imamo zaznamovane na negativni strani našepra štetja! Energije, ki se jih porabi v prvem mesecu v ničevni dokaz nemška onemoglosti, nas Fran Govekar: 89 SoftatiiB* (Dalje.) Alzačan se je opoteke! k Daneru, ga zgrabil za roko in kričal: »S tabo pojdem, kamor hočeš, moj ljubi, samo lepa, sladka dekleta mi poiščeš!« In iznova je začel Danetu pripovedovati, po čem hrepeni. Z drastičnimi izrazi je govoril o ljubezni, nerazsoden v sli in opaja j oč se ob spominih na svoje doživljaje po Nemčiji, Tirolski in Italiii. Dane ga je poslušal, prikimava! in se zlobno smejal. S svojimi drobnimi, sivimi očmi je hudobno pomežikaval, ko mu je dejal: »Dobiš, — tudi tako žensko, dobiš, prijatelj!« »Lepo, veUko, močno hočem, razumeš?« je grgotal Goljat z zaripljenim obrazom in z zublji v očeh. »Dobiš jo, krasno ko boginjo in podlo ko satanovo mati!« je pritrjeval Danfc . .. Na stolpu cerkve sv. Nikolaja je bilo baš enaist, ko so stopili iz hotela pri »Divjem možu« francoska častnika in tovarnar Dessel-brunner. Izvrstno so zajtrkovali. Rehterica se je izkazala vnovič umetnico v naglem pripravljanju iedil in tokajec iz Rechterjeve kleti je bil pristen. »Torej pričakujem vaju zanesljivo, gospoda,« je dejal tovarnar, »Do svidenja!« »Z navečjo hvaležnostjo sprejmeva vaše vabilo,« je odgovoril kapiten in mu z gorko prisrčnostjo podal roko. »Blagovolite naju gospodinji priporočiti!« »Hočeva biti točna!« Med tem so bili planili šaserji že k svojim konjem, jih obrzdali, jim nategnili jermene ob sedlu in čakali povelja. Kapiten in lajtnant sta se zavihtela na konja in kakor jata golobov je planilo vseh trideset lovcev hkratu v sedla. Prav nič ni zaostajal Alzačan, le za spoznanje preveč se je bil pognal na svojega Šarca, da bi bil skoro omahnil z njega, toda ujel se ie za grivo in sedel na konju krepko kakor tovariši. In vsa četa je oddirjala po Mestnem trgu. Ljubljana je bila tega dne vsa polna govorice o lovcih pred magistratom. Ze ves teden nI teknil meščanom obed tako dobro ko sedaj, ko jih je preprosto vedenje Francozov pomirilo in so se prepričali, da sovražniki vendarle niso pasjeglavci in divjaki, nego celo prav prijetni ljudje. Brivec Danfc se je širokoustil po obedu v kavarni, kako imenitno se je postavil pred Francozi in s kolikerimi med njimi se Je že pobratil, pa tudi rokovičar Kavčič in krojač Dominik sta pripovedovala povsod, kako veseli, prijazni in dobrodušni fantje so francoski lovci. Težak kamen se je torej odvalil z duš Ljubljančanov, toda že ob dveh popoldne jih ie obšla nova, toliko večia eroza. Okoli sto francoskih koniikov je pridrlo v mesto. Razdelili so se v patrulje ter prejez-dili, držeč karab'nke z napetim petelinom v desnici, vse trge in ulice. Vsi so bežali pred njimi v hiše ter zaklenili za seboj vrata. Konjiki so preteknil? vojašnico, stražnice, bolnico, vojaško skladišče. Iskali so pač avstrijske posadke, ali našli niso mčesar. Tudi meščanstvo ni kazal o nič odpora in nič sovražnosti. Polagoma so se brale vse patrulje na Kapucinskem trgu in potem 'ezd'le na dvorišče deželne hiše, kjer so bili razsežni, zdaj povsem prazni hlevi. Jedva so se dobro vselili, pa se je začulo od viške strani gromko bobnanje. Okoli petih popoldne je bilo, ko je prikorakalo nad tristo grenadirjev v višnjevih frakih z rdečimi našitki In v belih hlačah s črnimi gamašami. Na ogromnih čakah so imeli kokarde in perjanice, na levih ramah" pa nosili dolge puške z ostro brušenimi, dolgimi bajoneti. Štirje tamburji z velikanskimi bobni so mlatili in razbijali po oslovski koži, da je bobnelo, bučalo in odmevalo, kakor da se podira svet. Francoska potrulja, ki jim je Iz deželne hiše v dim jezdila nasproti, je privedla grena-dirje po Rimski cesti In Novem trgu naravnost na Kapucinski trg. Kmalu je bila deželna hiša Dolna Francozov. Po pisarnah so se udomili častniki in podčastniki, po sobah hišnika in poslov ter po hodnikih pa so si nanosili grena- dirji in konjiki slame in sena ter si napravili udobna ležišča. V pritlični sobici so našli starega, belo-glavega slugo. Starček je bil bolehen in napol gluh. Sam je ostal v obširnem poslopju in strmel, ko je videl tuje vojake begajoče po dvorišču in hiši ter znašajoče konjem ničo in steljo. Vojaki so se vedli predrzno in delali s tolikim hrupom in truŠČem, da se sluga ni upal niti z besedico ugovarjati. Nihče se ni omenil zanj, le tu in tam je kdo v naglici pogledal v njegovo sobico, a odhitel dalje. Naenkrat je zaslišal na dvorišču silen krohot in vik. Ko je trepetaie stopil k oknu, je videl, da so privlekli vojaki iz kleti velike množine prekajenega svinjskega mesa in slanine, na dolge droge nabrane suhe klobase, več vreč krompirja in iabolk ter jedva napol izpraznjene kadi kislega zelja in kisle repe. Grena-dirji in konjiki so plesali po dvorišču, se lovili, ruvalt in trgali za svoi plen ter se smejali in iuhukali iz vsega grla. Ko so privalill od nekod Še sodeč vina, je vse kričalo in vriskalo. Takrat pa se je pojavil med njimi častnitf s seršanti. Buka in vrišč sta se naglo polegla. Slišati je bilo povelja in vojaki so zložili na dva kupa gnjati in klobase pred osornega častnika, seržanti pa so dali zbrane jestvine od-' nesti v sobo v prvem nadstropju ter so postavili pred njo stražo. Še vedno je ostalo vo* jakom več ko "dovolj jedi, da so s! pripravili prav izdatno večerjo in jo zalili s čašo dolenj- 2. Stran« .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. avgusta 192U, 184. 5tev. bodo tem manj ovirale v odločilnem tednu. So ljudje, da, celo med zaslužnimi naftrmi prvoboritelji so možje, ki 6e »bojijo malenkostne sence v plebiscitni borbi. In ravno ta prazni strah na Tišjih mestih vpliva razdiralno, spodkopajo narodovo uverjenost. Naša delegacije bo znala gotovo jamčiti za to, da se izvrši plebiscit na podlagi svobodnega, demokratičnega reda, tako da ee nam ni treba bati prav nobenih presenečenj. Ne doživimo poparjenosti, kakor so si jo nakopali Čehi s preobilne Intenzivnostjo svoje propagande. Saj je to pred vsem svetom priznal tudi dr. Beneš. Sleherna plašna beseda od naše strani pomeni uspel nemakutarski shod. Delujmo torej z večjim optimizmom za devetdesetinsko večino in ne delajmo časti nemški propagandi z drugimi sredstvi nego morda z oroničnim nasmehom! Ing. In mi to trpimo? A >Freie 3timmen< od 10. t m. pišejo ▼ uvodnem članku pod naslovom: >Nujne prošnje medzavezniški glasovalni komisiji v Celovcu«: >Odposlanstvo uglednih prebivalcev zone, katerih imen nočemo izpostaviti jugoslovenskemu maščevanju, je obiskalo v soboto nase uredništvo in nam je izročilo naslednje nujne prošnje glasovalni komisiji v Celovcu, na čijo objektivnost se zanašajo zavedni Korošci onega dela glasovalnega ozemlja, ki še vedno trpi nasilje, in od katere upajo, da jih reši nezaslišanega pritiska. Ker nam jugoslovenska uprava cone A ne pusti javno in ustmeno (Op. ur.) izraziti našemu narodu svoje ljudske volje, prosimo, naj bi se nam dovolilo, da smemo prostodušno izraziti upravičene pritožbe in prošnje potom tiska: V splošnem in posebnem lahko suponiramo znano dejstvo, da domače prebivalstvo zone A že 20 mesecev strašno trpi vsled nezaslišanega pritiska nečloveške jugoslovenske strahovlade, pri čemer se vojaški in civilni mogoč-aiki kosajo med seboj. Naše pritožbe in tožbe smo predložili v obširnem in 'dobro utemeljenem popisu merodajnim krogom potom našega »Heimatsdien-stac. Ker pa so hoteli jugoslovenski mogoč niki se v zadnjem poiskusiti predočiti medzavezniški glasov, komisiji napačno sliko volje koroškega ljudstva s tem, da so uprizorili umetne protestne kravale, cisto na njim lasten način, ki je naši deželi tuj, naj povodom tega prijavimo naše prave nazore in ielje v naslednjem: V zadoščenje nam je, da ima sedaj glasovalna komisija dovolj prilike, da upozna naše ljudstvo in njih jugoeloven. tirane; kajti, čin odkriteje in zaupljiveje postopa proti njej prva, tembolj javno in ne ozirajoč se na misijo, naloge in pravice glasovalne komisije zasledujejo zadnji ▼ svoji patologični megalomaniji še sedaj svojo pot nasilnega usužnjenja vsakega izražanja proste ljudske volje. Napram njihovim bolestnim poizkusom zavijanja naj tu ugotovimo z največjim povdarkom v bistvenih točkah pravo voljo domačega prebivalstva v pasu A. Sklicujemo se pri tem pred vsem na jasna in nedvomna določila § 15 st. germainske mirovne pogodbe o nalogah in pravicah interaliirane glasovalne komisije z ozirom na izvedbo svobodnega ljudskega glasovanja brez vsakega vpliva. Na podlagi teh določil izražamo glede na pripravo za glasovanje nastopne utemeljene želje in zahteve: 1. Sedaj uprava v coni A nikakor ne odgovarja v mirovni pogodbi stavljenim zahtevam o pravičnosti . in nepristranosti, pač pa stoji popolnoma na stališču teroristic. in najbrutalnejše sile, ki jo izvaja in ukazuje njena vlada, kakor tudi na stališču izrecnega neupoštevanja vseh odredb instanc, ki so poklicane, da izvedejo mirovno pogodbo. Ta uprava bi se morala torej, ako naj prebivalstvo po vseh izvršenih nasilnih dejanjih še veruje v možnost svobodnega izraza ljudske volje, ki ga naj vodi pravica in nepristranost, zamenjati nemudoma s popolnoma nevtralno upravo, eventualno v obeh conah A in B. 2. Nadaljni vojaški pritisk v coni 'A" je s cilji svobodnega ljudskega glasovanja brez vplivov nezdružljiv, tembolj ker vojaški oblastnik general Maister ne predstavlja le poosebljeno brutalno vojaško silo, temveč ima tudi v isti meri neomejen vpliv na vse panoge civilne uprave v coni A. General Maister se mora torej z vsemi podrejenimi četami odstraniti iz cone A ter njegovo avtokratično vladanje v vsaki meri končnoveljavno izločiti. S. Sedanje jugoslovensko orožni-5tvo, ki na noben način ne odgovarja določilom mirovne pogodbe, temveč je večinoma sestavljeno iz bivšega vojaškega moštva, deloma pa iz zagrizenih tujih in domačih fanatikov, se more ravnotako malo smatrati kakor predstojeće mu upravne in vojaške oblasti za orodje zakona, pravice in nepristranskega pravnega varstva, ker se je doslej vedno in povsod izkazalo kot slepo, v sovraštvu pobesnelo orodje jugoslovanskega tiranstva ter nudilo v neštetih primerih dokaz, da se ne smatra poklicano za enakomerno varstvo vseh krogov prebivalstva in da nima niti volje, biti pri svojem poklicu in nalogah pravično. Tako orožništvo se nikakor ne more identificirati s policijskimi močmi, ki so predvidene v § 50 mirovne pogodbe, in se mora v interesu varstva zakona in pravice kakor tudi vzdrževanja reda in miru, ki ga zahteva interaliirana komisija, takoj zamenjati z resnično nevtralno, pošteno in vestno policijsko četo. ki bi stala edino v službi nepristranske komisije. 4.) Priseljena jugoslovanska finančna straža ni le v bodoče radi odprave demarkacijske črte v glasovalnem ozemlju popolnoma nepotrebna, vsled cesar bi se morala zavrniti na južno In ▼shodno mejo glasovalnega ozemlja, temveč je njen nadaljni obstanek v coni A tudi radi tega nedopustljiv, ker jfeal kakor jugoslovansko orožniStvo izključno le za podpiranje in vzdrževanje terorja, kar tudi vrši v polni meri. 5. ) Jugoslovanski poštni uradniki, ki manj služijo svojemu naravnemu poklicu, kakor pa strogo političnim namenom izrabljanja pošte v svrho nadziranja prebivalstva in kateremu je varstvo pisemske tajnosti popolnoma neznana službena dolžnost, naj se čimprej izmenjajo z zaupljivimi, pravično mislečimi uradniki, ki bi se eventualno zaprisegli na interaliirano komisijo in ki bi bili iz vrst poštnega ravnateljstva v Celovcu, da se tako uvede v glasovalnem ozemlju prost, popolnoma neodvisen in hiter poštni promet in tudi v tem pogledu da prebivalstvu jamstvo pravice in svobode. 6. ) Ker otroci v coni A že dve leti ne uživajo nobenega rednega šolskega pouka in ker Šole in učitelji pod jugoslovansko upravo sploh ne služijo po-aku v vzgoji, temveč edinole agitaciji in hujskanju ljudstva, pri čemer tudi na mladino najpogubnejše vplivajo, bi 6e morali tudi jugoslovanski učitelji takoj odstraniti z njihovih mest in iz glasovalnega ozemlja ter izročiti šole v glasovalnem ozemlju poslujočemu deželnemu šolskemu svetu- Od importiranih učiteljev zasedena stanovanja bi se morala nemudoma izročiti učiteljskim močem, ki imajo pravico nanje, glasovalno pravico ter so bili izgnani iz teh stanovanj, med tem ko sedaj v svojem službenem okolišu ne morejo dobiti niti stanovanja. 7. ) Številni, po izgonu domačega prebivalstva v glasovalnem ozemlju umetno naseljeni tujci, večinoma doma brez posla ter večinoma tudi zelo dvomljivega značaja in slovesa, ki so bili importirani samo v agitacijske in teroristične namene ter sedaj pri raznih prilikah — slavnostih in protestnih shodih itd. — nastopajo kot surogat domačega prebivalstva, bi se morali prej ko mogoče odstraniti iz glasovalnega czemlja, ako niso v to ozemlje pristojni in upravičeni do glasovanja. Vse navedene nujne prošnje, zlasti po takojšnji uvedbi nevtralne uprave in zaupanja vrednega varnostnega aparata, so utemeljene v dnevnih dogodlja-jih v coni A, pa tudi v tem, da se je na umetno prirejenih protestnih shodih v Velikovcu in Borovljah jugoslovanska uprava izjavila sama za nesposobno, da bi mogla prevzeti jamstvo za varnost domačega prebivalstva, s čemer je priseljene hujskače in agitatorje, ki so vsi oboroženi, indirektno pozvala k nasilnim dejanjem nad razoroženim domačim prebivalstvom. Ker tudi stališče ljubljanske vlade napram odredbam interaliirane glasovalne komisije ni primerno, da bi oživilo med prebivalstvom čut pravnega varstva, prosi za to domače prebivalstvo, naj se nevrednemu terorističnemu početju jugoslovanske uprave in vseh njenih organov v glasovalni coni A nujno napravi zaslužen konec Napram umetno prirejenim protestnim izjavam se končno še izraža posebna želja in volja domačega prebivalstva, da se naj nasilno zgrajene jugoslovanske zapore med obema glasovalnima conama odstranijo brez vsake omejitve in omogoči prost promet med otroci dežele kakor je bil prej, da bodo mogli Korošci neovirano odločiti o svoji usodi in da ne bodo še nadalje vezani po nasilnostih tujih vsiljencih.« Nam tem izvajanjem >Freie Stim-men« ni treba dostaviti prav ničesar, kakor besede, ki smo jih napisali na čelo. Da bo vse to prišlo, o tem smo bili prepričani takoj, ko se je interaliirana komisija nastanila v Celovcu. Podlosti v obrekovanju, lažeh in zavijanju smo od svojih nasprotnikov vajeni, od antantne komisije pa smo pričakovali vsaj pravičnost na obe strani. Do danes o tej pravičnosti nimamo posebno sijajnih dokazov. V naprej se bomo morali torej še vse bolj kakor do sedaj zanašati edinole na nas same. Jasno nam je bilo takoj, ko smo izvedeli za zadnje sklepe interaliirane komisije, da gre samo za to, da čimprej izTOČe upravo v coni A enemu izmed zaveznikov, seveda našemu najboljšemu prijatelju, zahrbtnemu Italijanu. Zgoraj omenjeni poziv koroških Nemcev in nemčurjev je samo voda na mlin italijanskim zahtevam ter nastopajo Nemci samo kot ponižni služabniki Italijanov. Na drugi strani pa izrabljajo Italijani Nemce v svoje svrhe, ker je njih najskrajnejša želja, da bi zasedli plebiscitno cono A in imeli potem vsaj navidezno in proti svojim poslušnim prija« teljem »pravico< zasesti tudi ves naš gorenjski kot Naša volja je, da se ta nakana Nemcev in Italijanov ne sme nikdar in pod nobenim pogojem posrečiti. Če smo prelivali za gnilo Avstrijo toliko krvi, pa bomo prelili še nekaj krvi, da vržemo Nemce nazaj, tja, kamor spadajo, in da pokažemo tudi drugemu svetu, da bomo z orožjem v roki izcinili vpostevanjs naših pravic in zahtev vsega našega naroda. To naj si zapomni ves svet, da ne bo valil krivde na nas, če bo zapla-polal zopet požar v nadih gorah, Rasko-poljska pogajanja In atifanta, RUSKO - POLJSKA VOJNA. — PRED SVETOVNO VOJNO PROTI RUSIJI? LDU Moskva, 11. avgusta. (Brezžično) Brzojavno poročilo ruskega generalnega štaba od 10. t. m.: Naši boji v smeri proti Novo Georgilev-sku so dovedli do uspehov, .tako da smo prodrli 100 vrst vzhodno cd Makova. Na obeh bregovih reke Buga naše Čete nad vladu jejo sovražnika, ki se umika proti zapadu. Naša armada je zavzela pozicije 17 do 20 vrst zapadno od Buga. Dne 9. t. m. je padlo v naše roke mesto Biela. Upati je, da se v kratkem polastimo Vlodave. Severno-zanadno od mesta Brodv smo osvojili Radziechow. Ob Seretu se vrše boji za Buczžfcz. Na krimski fronti imaio naše čete trajne uspehe. Za vojaškega poveljnika: Vasiljev. LDU Washington. 11. avgusta. (DKU) Državni departement ie italijanskemu poslaniku izročil noto kot odgovor na italiiansko vnrašanie ele-de nazorov vlade Zedinienlh držav v poljskem vprašaniu. Državni departement ie odgovoril, da ameriško ljudstvo želi da se ohrani teritorijalna neodvisnost in integriteta Poljske. Zedinjene države ne vidilo v srrernljeniu gotovih krogov, da se sklene premirje, nič neumestnega, ne morejo se pa udeležiti vseevropske konference v tem vnrašaniu. LDU Pariz. 11. avgusta. (OKU Brezžično) Po poročilih iz Varšave, je prevzel noveliništvo noliske armade general Wavgand. General Wav-gand ie predTatra!. da se začasno Izprazni Vzhodna Cralicna in luhlinsko ozemlie. Obrambni svet teea predloga še ni odobril, ker bi se na ta način Poljska zmanišala za polovico svoje doc:Arlqpie velikosti. LDU Pariz. 11. avgusta. (DKU Brezžično) Ker ie sovjetska vlada odklonila, da takoj stopi v veliavo desetdnevno premine, so sklenili zavezniki, da proti temu izdajo prisilne odredbe. LDU Moskva, 11. avgusta. (DKU Brezžično) Volno poročilo od 9. t. m.: Rdeče čete stoie 25 vrst jugozapadno od Ostrolenke. Prekoračile so Na-rev, zavzele Rožan. Brok in Malkin. V smeri proti Siedlecu smo štrli sovražni odpor. Osvojili smo Pektere-vo. Na krimski fronti smo dosegli v herzonskem ozemliu desni breg **e-ke Dnjepra in uplenili mnogo municije. LDU Amsterdam. 11. avgusta. (DKU) Preden se je Llovd George nanotil v parlament, ie sprejel skunai z Bonar Lawom In delavskim ministrom več deputacij delavskih vodii. Odposlanstva so Llovda Georgeia obvestila o predsinočnjem protestu proti vojni z Rusiio. v katerem se grozi s splošno stavko in drugimi skrajnimi sredstvi. Llovd George je prosil odposlance, nai počakaio njegove izjave v parlamentu. Dejal je. da se mora versailleska mirovna pogodba, ki ie ustvarila neodvisno Poljsko, za vsako ceno ohraniti v veljavi. Medtem se nadaliuieio manifestacije angleških strokovnih organizacij proti novi volni. LDU Pariz. 11. avgusta. (DKU) »Echo de Pariš« iavlja iz Washingco-na: Iziava državnega denartemen^a po konferenci v Beli hiši se glasi: Bolie kakor vsako drugo ljudstvo, mora amerikansko Hiidstvo razumeti čustva, ki navdušujeta dandanes Pu-s»?o. Kakor mi svoVSr«, se se**?»f hori Rušila v svojo obrambo. Rusko armado Imemiieio boliše viško, ker stoji Lienfai na čelu moskovske vlade, v resnici oa nI boliševiška, nego narodna armada. Sef nlenega generalnega štaba le general Brusllov. eden naJnoznaneBih častnikov starega režima« ob strani mu stofita generala Kurooatkin in Polivanov, ki sta tudi znana izza carskega režima. Iziava poudarja, da Krasin nima teritorijalnih ambicii. LDU Pariz, 11. avgusta. (DKU) Po poročilih iz Londona, Ie včeraiš-nja parlamentarna konferenca med Labour Partv, Trade Union in drugimi delavskimi strankami iziavfla. da se po nfenem nreoričanfu pripravila vokia med zavezniškimi vladami in sovjetsko Rušilo. Preoričana le. da bo volna za vse človeštvo oogu-bonosua in svari vlado, da bo delavstvo uoorahno vsa sredstva, da oreprečl to v orno. LDU Pariz. 11. avgusta. (DKU) Kakor se poroča iz Londona, ie neodvisna liberalna stranka nocoi zborovala v Londonu. Sklenili so protestirati proti vsaki intervenciii Anglije v rusko-ooliskem konflikt" bojist potom blokade, bodisi s pošlliatviio čet ali municiie. Pozvali so vlado, naj deluje za vpostavitev splošnega miru. LDU London. 11. avgusta. (DKU) Poslanska zbornica. Koncem debate ie Llovd Oeoree iziavil. da mu ie po niegovem govoru bila dostavljena listina Kamenieva. ki vsebuje pogoje sovjetske Rusije. Llovd George ie z dovolieni^m Kamenieva mirovne po-gofe nreč«ta!. Ti pogoji se glase: 1. Znlzanie noliske armade na 50.000 mor. 2. ITWnfc*»iie oojflrthc vome Industrije. 3. Ureditev nolfcVUi meta tako, kakor tih te ugotovil vrhovni svet. vendar z neštetimi nonr^vVI ori Bv^Hsto^u in Holmu. 4. Prosta not hoUsevl^om oroti Vzho^ne-mn mori« in F*v3l?«tafru do Vzhodno Prasne. Po prečitaniu boliševiških mirovnih nogodb v angleški zbornici ie Llovd Oeorge Iziavil: Ne smatram za umestno, k temu kai pripomniti ker bi to pomenilo, da vzamemo ooliski vtadi poemama iz rok. Menim. Hp le r»*5Qtol r»ov nolorai. LDU Amsterdam. 11. avgusta. (DKU) Po poročilih iz Washingtona se bo ameriška vlada uprla proti vsem odredbam, ki bi navajale odkrito vojno zaveznikov proti Rusiji. LDU Pariz. 11. avgusta. (DKU) Francoska vlada ie sklenila, da vzpričo voiaških uspehov prizna vlado generala Wrangla kot dejansko vlado Južne Rusije, ker si ie general svojo moč zagotovil in ker je iziavil. da bo uprava demokratična. V Seba-stopol se bo poslal francoski diolo-matični zastopnik z naslovom višjega komisarja« KAMENJE V TN ANGLEŠKA VLADA. LDU London. 12. avgusta. (DKU) Reuter. Kakor je Kamenjev sporočil Llovd Georcm. ie sovjetska vlada naznanila varšavski vladi, da nima Rusija namenov, ki se ne strinjajo s svobodo In neodvisnostio Poliske. temveč da iih popolnoma prizna. RUST PRED VARŠAVO. LDU Pariz. 12. avgusta. (Brezžično) »Temps« iavlja iz Varšave: Sovjetska vojska se bliža Varšavi od severa, severo-vzhoda in od vzhoda. Severno krilo je mestu naibližie. Tam le položni nafboh* opasen. Telefonska In ferzolapna poročila. KONFERENCE GLEDE ALBANIJE IN DALMACIJE. LDU Reka. 12. avgusta. Iz Rima javliaio, da je v nedeljo došel v Rim general Piacentini. poveljnik italijanskih čet v Albaniji. V torek ziutral ga je sprejel vojni minister Benoni in se dalje časa razgovarjal z njim. Tudi general Millo. guverner Dalmacije, je prišel v Rim in je v ponede-lek zjutraj konferiral z ministrom Secallijem in B^noniiem. IZZIVAJOČI LAffl. LDU Allenstein. 11. avgusta. (DKU Wolff) Tukaj je došlo do incidenta med italijanskimi vojaki in prebivalstvom. Uradniki varnostne policije so pozvali oiiane italiianske voiake k redu. Nato je italiianski vojak težko ranil z nožem varnostnega uradnika. Razburjena množica se je obrnila obrnila proti napadalcem. Italijanski častnik je nato aretiral ranilca, OTOLITTI MOLČI. LDU Reka. 12. avgusta. Glede pregovorov med Oiolittijem. MiHe-random In Llovd Georgem prinaSiio italiianski časopisi, da o teh pogovorih ni nič stvarnega znano ter Prt-stavlfaio, da so se nrl teh razeovorih naibrže posvetovali o jadranskem problemu z ozirom na ooga^ania z JtigoslavPo. daNe o gospodarski in finančni krizi Italije ter o odnosatlh z Rusiio. Na vsa vprašanja italijan- skih časnikarjev Giolitti uporno molči. UPORI V ITALLII. LDU Reka. 11. avgusta. Ne preide dan. da bi se v Italiji ne dogajala nasilja. Stavke, upori in odrekanje pokorščine in eksplozije so na dnevnem redu. Kakor se javlja iz Milana, je tam pred nekaj dnevi eksplodirala bomba, ki so jo položili neznani zlikovci, a iz Bologne poročajo, da ie došlo pri Porte Nuove do spopada med seliaki in karabinjerji. SPORAZUM MED ITALLTO IN GRŠKO. § LDU Reka. 12. avgusta. Italijansko časopisje je dobilo iz Pariza n<*-ročilo, da je došlo med italijansko m grško vlado do naslednjega sporazuma: 1. Dodekanez pripade Grški; 2. usoda otoka Roda bo rešena v 15 dneh potom ljudskega glasovania; 3. Anglija odstopi Orški otok Ciper. — Med Grško in Italiio se sedai vrše Dogajanja o načinu, kako zvršiti rle-biscit. Grška zahteva, da sodeluieio pri plebiscitu samo oni. ki so se za razgovorov nahaiall na dotičnem teritoriju, dočim ie Italiia mnenia. na mora plebiscit izvesti samo komisita zveze narodov. Grčiia se ie obvezala, da bo dovolila Italiji arheološka raziskavanja na otoku Kosu. Glede Srnine se državi nista razgovarjalL I ZOPET EKSPLOZUA V ITALLII. LDU Rim. 12. avgusta. (Brezžično) Tvornica smodnika San Ger-vasio pri Florenci je včeraj zletela v zrak. Požar, ki je nastal vsled eksplozije, je popolnoma uničil tvornico. Mnogo hiš v sosednih krajih je bilo hudo poškodovanih. Do sedal so ugotovili dva mrtva In mnogo ranjenih. Vzrok nesreče ni znan. GRKI IN TURKL LDU Atene. 11. avgusta. (DKU Havas) Zasedenje Vzhodne Traclle po grških Četah se v redu nadaljuje. Orške čete so dospele do polotoka Gallipoli. TURŠKA MIROVNA POGODBA PODPISANA. LDU London. 11. avgusta. (DKU — Brozžično) Turška mirovna pogodba je bila včeraj v Sevresu podpisana. DANSKE VOLITVE V PARLAMENT. LDU KodanI, 12. avgusta. (DKU) Pri včerašnjih volitvah v landtlng (danski državni zbor sestoji iz folke-tinga in landtinga) je bilo izvoljenih 14 konservativcev, 8 liberalcev, 19 socialnih demokratov in 31 članov levice. AMERIKA IN RUSIJA. LDU Amsterdam. 12. avgusta, (DKU — Wolff) Po vesti iz Washing-tona. veli ameriška nota na Italijanskega poslanika: Nedvomliivo ie. da vladajo sedanji voditelji Rusije deželo proti volii velikega dela ruskega naroda. Zaradi tega nI mogoče priznati sedanjih voditeljev. Vlada Ze-dinjenih držav bi pozdravila, ako bi zavezniki podali izjavo, da mora ostati ozemlie prave Rusije neokrnjeno. Zelje Fincev, Poliakov in Armencev po neodvisnosti so sedaj opravičene. Politične oesfl. = Potek pogajanj. — Končna odločitev danes? Beograd, 12. avgusta. Včeraj popoldne je izročil ministrski predsednik p. dr. Ve«nić vodstvu demokratske stranke pismo, v katerem javlja, da se je vsled regentove intervencije spremenil tekst v izjavi o agrarni reformi, predlaga spremenjeni tekst In prosi, da se demokratski klub izjavi o tej spremembi. V spremenjenem tekstu se doslovno citira stavek iz regentove proklamacije z dne 6. januarja 1919 glede izvedbe agrarne reformo in sicer glede >odprave kmetstva In velepose-sti.c — Takoj po prejemu tega pisma je imela demokratska zajednica ob 6. popoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o spremenjeni situaciji. Danes dopoldne se je ob 9. seja nadaljevala. Upati je, da pade končna odločitev ▼ vladni krizi še tekom današnjega dneva. — Parlamentarna zajednica vztraja pri svoji zahtevi, da se v Bosni in Hercegovini izplača hak za leto 1918. iz državnih sredstev, glede rent pa je za znižanje in za izplačilo samo za leto 1919. Agrarni lnterministerijalni komite ne bi oviral razvoja agrarnega vprašanja, ker bi v tem komiteju imeli tako demokrati, kakor tudi parlamentarna zajednica enako število svojih ministrov in bi imel ta komite samo nekake posvetovalne pravice. = Kdo povišuje železniške tarife za osebni promet? B e o g r a d, 12. avgusta. Finančni minister je izjavil, da on nikakor ni zahteval zvišanja tarifov za osebni promet, ker ti tvorijo le neznaten del dohodkov železnic, pač po povišanje tarifov prevoznega blaga. Nikjer na svetu se ne krijejo redni stroški železnic z izrednimi krediti, vsak primanjkljaj se mora kriti iz rednih dogodkov, pač pa se dovoljujejo za izredno izdatke, kakor so poprave železniškega materijala, zgradba novih prog itd., Izredni krediti. Zato je predlagal srvižanje tarifov blagovnega prometa, minister saobraćaja dr. Korodee pa je sam zvišal tudi tarife za osebni promet. Tarifi za osebni promet se zvišajo za 200%, tarifi za blagovni promet pa za 300%. ss Prihod dr. Beneša v Beograd in vRijee SHS.«. Zagreb, 12. avgusta. >Rijeć SHS.< prinaša vest, da pride zu* nanj i minister čehoslovaške repubMk* dr. Beneš te dni v Beograd, da se posvetuje z našo vlado o zvezi malih prijateljskih držav na Balkanu in tem blizu stoječih držav s Cenoelovasko. Kako in v kateri smeri se bodo vršila ta pogajanja, doslej še ni znano, skoro gotovo pa je, da se bo razpravljalo o skupnem postopanju in zadržanju teb držav tako napram Madžarski, kakoi rudi napram Rusiji. Slične razgovore ]€ imel dr. Beneš i z avstrijskim kance-larjem dr. Rennerjem. >Rijeć« pravi«. Pozdravljamo prvega čehoslovaškegs boritelja za svobodo dr. Beneša, ki pri« spe k nam, da ustvari iz nas zaveznik« za skupno in enako postopanje nap ran Madžarski in Rusiji. Nočemo vojne ? Rusijo, kakor jo nočejo naši češkf brati, smo pa za energičen nastop prot/ neposlušni Madžarski. Dr. Beneš bo odpotoval po končanih konferencah t fieogradu še v Bukarešto, da ustvari »malo antanto«. kakor nazivlja to zvezo pariški »Journal des Debats«. Danei «*toji dr. Beneš na naši strani, kar n bilo do sedaj vedno in o čemur je naš* javnost poučena, popolnoma neupravi čeno pa je. kar niše »Pravo lidu«, češ da so jugoslovenske novine takoj pc posetu jugolovenskih novinarjev v Ce aki pričeli kampanjo proti njemu in d/ 184. siv. »oa-v^v cmoKi nAi*ajLr, dne 14. avgusta 1926« 4 stran. so bile za to infonnirane od gotovih* čehoslovaških politikov. Res je, da se je mirno in povsem objektivno konstatiralo fakta in sicer so Jugosloveni zahtevali od Cehov boljšo slovansko orijentacijo in so obsojali ono politiko, ki ne računa z dogodki in razvojem na vzhodu. V tej kampanji pa ni ne ena žaljivka padla na dr. Beneša, ki je v emigraciji stal v najhujših Časih vedno zvesto ob strani jugoolovenskim emigrantom ter podpiral njihova stremljenja. Zato pozdravljamo prihod dr. Beneša, ker si od skupne zveze in enotnega nastopa proti Madžarski, Rusiji in Italiji obetamo največjih uspehov. = Razmere v zasedenem ozemlja. LDU Z a 2 r e b, 12. avgusta. Vodja tržaških Slovencev, dr. Josip VViltan, namerava tu sklicati sestanek uglednih rodoljubov, na katerem bodo razpravljali o razmerah v zasedenem ozemlju. == Del antantine komisije prispel v Maribor. Maribor, 12. avgusta. Danes ob 11. dopoldne je prispel del an-tantne komisije iz Avstrije v Maribor. Na čelu tega oddelka je stal major Stei-rer. Ostali del komisije z ministrskim predsednikom Tusarjem bi moral prispeti ob 8. zvečer v Maribor, a je v zadnjem trenutku prišla brzojavka, da ne pride. Nemški del delegacije je prispel v Maribor v avtomobilih in jih je sprejel bivši nemški župan dr. Schmiderer. Doslej ni znano, ali se je to zgodilo le slučajno, ali je za tem tičal gotov namen. Delegate je nato sprejel okrajni glavar dr. Lajnsič, Današnji >Maribor-ski Delavec< prinaša pozdravni uvodnik v francoskem jeziku. Kakor se iz verodostojnega vira zagotavlja, namerava ostati komdsija v Mariboru dva do tri mesece, po potrebi tudi delj. Vsroki odstopa profesorja Cvi-tića. Maribor, 12. avgusta. Kakor se zatrjuje, je edini pravi vzrok za odstop preusednika jugoslovenske plebiscitne komisije profesorja Cvijića ta, da je smatral svojo misijo za končano in za nadaljnje delo potrebno, da zavzame njegovo mesto izrazit diplomat. Zato je odklonil profesor Cvijič zopetno sprejetje tega mesta in sam predlagal za predsednika komisije Jovanovića. = Delo koroške plebiscitne komisije. Maribor, 12. avgusta. Plebiscitna komisija za Koroško je že pričela s svojim poslovanjem in razdelila ozemlje v dietrikte. Razdelila je med prebivalstvo nemške letake z navodili. Na nekaterih krajih je prišlo že do konflikta, ker se obnašajo italijanski delegati napram Slovencem zelo izzivalno, med tem, ko poetopa francoska misija zelo dostojno. Glede demarkacijske črte je ljudstvo popolnoma mirno. = Kakšnih laži se poslužuje italijanska diplomacija, najbolje vidimo pri splitskih dogodkih, ko Je Italija v italijanskem in francoskem jeziku odpošiljala brezžične brzojavke na vse strani sveta. Pred nekaj dnevi so prinesli naš! listi vesti o incidentu pri Grinju, kjer so italijanski vojaki iz motornega čolna s strojnimi puškami streljali na našo obal, kjer je bilo zbranih mno£0 otrok in žensk. »Vedetta d' Italia« od 10. avgusta prikazuje ta incident v skladu s priznano italijansko resnicoljubnostjo. Ne Italijani ampak Jugosloveni so pričeli streljati in Italijani so se morali seveda braniti. Pri tem psujejo Srbe z raznimi pridevki, ki bi faktično pristojali nJim. Najlepše Je to, da je D* Annunzio stvar javil mornariškemu uradu in poveljništvu brigade Lombardija. Naglašamo, da so bili v motornem čolnu častniki in vojaštvo D* Annunzijevih čet. — LDU. Iz naše fcraljeulne. — Izredna skupščina Hrvatskega novinarskega društva. Zagreb, 12. avgusta. Jutri popoldne se vrši ob 3. izredna skupščina Hrvatskega novinarskega, društva, na kateri se bo razpravljalo o spremembi pravil, osnutku za skupni penzijski fond in o odboro-vetn poročilu o predpripravah za skupno centralno udruženje. tleodrelena domo-ofna. — Komisija v »Balkanu«. Po vesteh iz Trsta, je bila v ponedeljek dopoldne prvikrat komisija v demoUrancm hotelu >Balkanu«, ki je imela nalogo, da ugotovi Škodo. Poleg pravnikov so sodelovali pri tej komisiji tudi tehniki in zastopmk kve-sture. Rezultat komisije ie ni znan. — Demonstracije proti goriškemu nadškofu dr. Sedeju. V Gorici so proslavljali na svoj način zavzetje Gorice po italijanskih četah. Dva dneva* 8. in 9. avgusta, so posvetili spominu zgodovinskega dne. Ob takih prilikah lepe italijanske duše ne morejo ostati brez besnenja proti Slovencem Privoščili so si pri obhodu po mestu zlasti nadškofa dr. Sedela. Italijanska pocestna druhal se Je ustavila pred nadškofijsko palačo pa kričala in žvižgala ter se surovo obnašala. Na vse grlo so vpili nahujskanl pobalini, da se mora slovenski škof odstraniti iz italijanske Gorice. Nadškof dr. Sedej vrši svojo službo primerno svojim dolžnostim v sedanjih težkih časih In Italijani mu ne morejo ničesar očitati. AH Slovenec je in ostane, zato pa je italijanska okupacijska oblast dopustila, da je poulična sodrga zlila svojo jeze na njega povodom onih slavnostl. — I Peke. V ponedeljek so imeli reški Italijanaši zopet praznik Praznovali so dveletnico D* Annunzijevega poleta rad Dunajem. Prejšnji dan je pozval reški župan Gigante s plakati meščanstvo da se trotovo udeleli te sve*ann«t' V poedelj«* se je vi;la slavnost. Tedaj «e prvikrat igrala god:ia službeno reSlov. dijaška zadruga Praga-Brno«. — Ker bo prireditev na umetniški višini in se vrši v prid siromašnim slovenskim visokosolcem v Pragi, Brnu in Pribramu, prosi obilne udeležbe >S3ov. dijaška zadruga Praga-Brno«. SoholstDO. ^— Telovadno društvo »Sokol« Brezovica naznanja vsem bratskim društvom, da se zaradi nastalih zaprek preloži veselica na dan 22. avgusta. V slučaju slabega vremena se veselica vrsi S. septembra. Vsa bratska društva in sL občinstvo se prosijo, da vzamejo to naznani e, Zdravo! Odbor. k Sokol v Trebnjem obvešča bratska društva in goste z Dolenjske, ki ?e nameravajo vdeležiti dne 15. t. m. Sokolske slavnosti v Trebnjem, da bo vozil istega dne o polnoči poseben vlak iz Trebnjega v Novomesto. k Župa Ljubljana I. Društvo Kamnik praznuje v nedeljo, dne 15. t. m. svojo 151etnioo. Poživljamo bratska okoliška in ljubljanska društva, da se udeleže tega slavja v čim večjem številu. —■ Pre^kedatvo, - Dneune oesti. — Vprašanje premoga. Dasi je vest o trdem povišanju premogovih cen upravičeno razdražila vse sloje prebivalstva, dela naša vlada tako o tem vprašanju, kakor da bi šlo za docela brezpomembno stvar. S prvim pojasnilom julija meseca je pri-cincala po preteku enega tedna. Sedaj je zopet celih osem dni po končanih posvetovanjih v komisiji končno objavila uradno razglasilo o posvetovanjih v komisiji. Če bi bili zlobni, bi trdili, da morda le zategadelj, ker jo je včerajšnja objava »^ijv. Naroda« v to prisilila. Kdor čita današnjo vladno objavo, se vpraša, zakaj ima vlada tako izredno skrb za trboveljsko družbo. 2e v prvem svojem razglasilu se je postavila na stališče, da^ mora cene samo na znanje jemati. To ni šlo ljudem v glavo, če beremo današnje poročilo, se moramo zopet vprašati, ali je to vse, kar ima vlada našemu prebivalstvu povedati. Objaljeno poročilo nikogar ne more zadovoljiti Javnost ima pravico, natančno Izvedeti, kaj se je godilo v komisiji. Mi si ne moremo misliti, da bi bile v tej komisiji tako slabotno zastopane koristi in potrebe našega prebivalstva. 41! komisija in njeni član? niso našli nobene prilike, da zahtevajo odpravo sedanjega nevzdržnega položaja pri trboveljski družbi Tu ni šlo samo za cene, ampak »udi za druga vprašanja. Ali se 3ado sedaj cene srloh kontrolirati. Ali bo ostalo pri sedanji »kontroli«, ko družba dela, kar hoče. V današnjem vladnem poročilu beremo, da se materijal dobiva iz Avstrije in da se pri tem računa avstrijska krona proti jugoslovenski »v povprečnem veljavnem razmerju«. Kaj se to pravi? Strokovnjak nam pravi, da o »veljavnem razmerju« ne more biti govora. Tu pride v poštev le vsakokratna vrednost denarjev na borzi v poštev. Že iz tega preračuna morajo nastati velikanske razl'ke v dohodkih in stroških. Odločno zahtevamo temeljitega pojasnila o tem tako važnem vprašanj. Odgovorna nam je vlada in njena komisija. Klerikalci se sedaj umetno razvnemajo proti podražitvi železnic, za premog pa se tako malo menijo, dasi je vprašanje premoga največje važnosti. — Osebna vest. S snoč-njim beogradskim brzovlakom je zapustil Ljubljano^ obče priljubljeni polkovnik Dobroslav M U e n k o -v i č, dosedanji poveljnik V. orožnl-ške brigade. Kakor znano, je bil Mi-lenković svoječasno poveljnik celovškega odreda in poveljnik komande mesta v Celovcu. S svojim taktnim, mirnim in preudarnim postopanjem si je znal v Celovcu pridobiti tudi simpatije nacijonalnih Nemcev. Ko je zapuščal Celovec, so ga Nemci vabili, naj po sklenitvi miru večkrat obišče Vrbsko jezero. Polkovnik Milenkovič pa je bil tudi med slovenskim orožništvom zelo priljubljen, ker ie znal varovati in braniti stanovske orožniške koristi. Sploh je odobraval organizacijo orožništva v Sloveniji ter bo, kakor smo podučeni, skušal v Beogradu vplivati na reorganizacijo vsega orožništva po sistemu v Sloveniji. Polkovnik Milenkovič je kot pobočnik dodeljen poveljniku vsega orožništva v Beogradu. Začasno poveljstvo orožniške brigade v Ljubljani vodi podpolkovnik: Vidi c. — Razna imenovanja. Minister za pravosodje je imenoval za višja pisarniška predstojnika pisarniška predstojnika Henrika M t a v 11 a k a v Ljubljani za okrožno sodišče v Celju in Josipa Sobana v Celju za okrožno sodišče v Novem mestu. — Vodja deželnega vzgojevališča Adolf S a d a r je imenovan za ravnatelja državnega vzgojevališča v Kočevju v VIL činovnem razredu. — Narednik - vodnik Jakob Adami č je imenovan za stalnega upravitelja invalidnih zavodov v X. činovnem razredu državnih uradnikov. — Konceptni praktikant pri civilnem komlsariiatu za Prekrnurje v Murski Soboti Matko Kandrfč Je imenovan za provizomega vladnega konciplsta na dosedanjem ! službenem mestu. — Za računska praktikanta pri knjigovodstvu po- . verjeniStva za notranje zadeve sta 1 V Ljubljani. 13. avgusta 1920. imenovana abiturijenta Viktor N a c h t i g a 11 in Josip J a n e ž i č. cba iz Ljubljane. — Za kanclista pri okrajnem sodišču v Konjicah je imenovan Jernej M 1 a k e r. — Za višiega okrainega zdravnika VIII. činovnega razreda v Celju je imenovan dr. Ivan V e r č o n, doslej okrajni zdravnik v Sežani. — V območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani so imenovani za vi^je respicijente finančne straže: naslovna višia respie'jenta Jurij S k r-b i n e k in Fran G o m i r š e k in respicijent Fran B o s i n a. — Imenovanie okrajnih šolskih nadzornikov se ima vršUi pri višiem Šolskem svetu v prihodnii seji sredi tega m^^ea — Za sanitetnega referenta pri dravski divizijski oblasti je imenovan sanitetni polkovnik dr. Janko Š a v s , za Šefa kirurgičnega oddelka dravske stalne vojne bolnice je imenovan sanitetni major dr. Ri-hard Jug. — Nov kazenski zagovornik. Dr. Ivo Š o r I i, notar v Rogatcu, se je vpisal v imenik kazenskih zagovornikov pri sodišču v Ljubliani. — Imenovanja na pošta. Poštni svetnik Matevž V r b n j a k je imenovan za višjega svetnika pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Za poštnega komisarja je imenovan poštni koncipist Anton S u h a č pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani in poštni koncipist Josin P e r š i č. — Sprememba Imena. Dovolitev, nositi ime ženina, ki je kot Častnik umrl v ruskem vjerništvu, je dobila od deželne vlade gdč. Lujiza Kocijančič, ki se odslej piše Zicke-ro. Isto pravico imata njena otroka. Tudi ji pristoia naslov »gospa«. — Neenaka sodna oraksa pri ore-grešku do § 104 srb. kaz. zakona. Ljubljansko deželno sodišče prisoja pri pregrešku po § 104 srb. kaz. zak. dosledno strogi zapor, okrožni sodišči v Celju in Novem mestu pa dajeta v slučaju olajšilnih okolnosti denarno kazen. Ljubljansko deželno sodišče se sklicuie na Člen 6. ministrske izvršilne naredbe, ki določuje, da je srbski zatvor enakovrsten s strogim zaporom avstr. kaz. zakona. Okrožni sodišči v Celju in Novem mestu pa se sklicuieti na nredpis srbskega kriminalnega zakona, po katerem ie srbski »zatvor« toliko, kakor naš stroeri zapor ali pa tudi kakor naš navadni zapor. Iz tega sledi, da ie omenjena tevršflua naredba nekoliko površna. Našim razmeram vsekakor bolie onVovaria tolmačenje okrožnih sodišč v Cdni in v Novem mestu. Na vsak način ie na potrebno, da se zenači vsai iudikatura v Sloveniii, če že ni moe-oče izena-čenie zakonov v celi Jugoslaviji. Opozariamo tudi poverieništvo za oravosodie na to neskladnost, ki ima tu lepo priliko, da udejstvi svojo delavnost. — Tehniška fakulteta uieoslo-venske univerze v Ljublianl. Dne 11. avgusta se je ustanovil Gradbeni komite za nastanitev tehniške fakultete z nalogo, da preskrbi še za letoš.iio jesen potrebne učne prostore za III. letnik fakultete v začasnem objektu, ki ga bo treba nuino graditi. Komite se je obrnil za podporo predvsem do naših denarnih zavodov, da mu pripomorejo "z izdatnimi podporami do uresničena načrta. Ako fakulteta ne dobi letošnjo jesen nujno potrebnih prostorov, bodo lfahlisnski viso-košolci-tehniki primorani ali studii opustiti ali pa ga nadalievati drugje. Obe zadnji imenovani možnosti bi nam bili v nedosledno škodo. V torek 17. avgusta ob nol 16. uri se bo vršil v deželnozborski dvorani dvorca sestanek predstavnikov vseh naših denarnih zavodov, na katerem se bo določil način, kako rešiti gmotno stran načrta. — Iz TrhovelL Tukal je zopet začel z vso silo razsajati legar. Izolirana bolnišnica občine v Trbovljah je že prenapolnjena z bolniki, in nafti se bodo morala sredstva in prostori, kamor bodo vedno naraščajoče število bolnikov spravbali. V zadreg! je občina, ker ne razpolaga danes z nobenim denarjem da bi postavila bolniške barake, ki so bile postavliene že enkrat pred vojno ravno v takem nesrečnem slučaju in katere so po končani bolezuL KddL kan Je. hib. 4. stran. v;" .--------- .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. avgusta 1920. 134. štev. Popravek*. V poročilo o žapcem zleru v Štepanjlvasi se je vrinila pomota. Pri tekmi članic je dosegla tretje mesto sestra Berta Lozejeva. Sestra Urbanejčeva je vodila žensko deco. — Tajništvo. Turfsflka in spori. Nogometna tekma med S. K. Svobodo, Celje in S. K. Svobodo Ljubljana, se vrši dne 14. t. m. ob pol 19. uri zvečer na prostoru S. K. Ilirije nasproti državnoga kolodvora. Tekma zna biti zanimiva ker razpolaga Celje s precej izvežbanim moštvom. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Cene običajne. k Drnfifoeiife očali fes prireditve. — I. Splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev vabi svoje člane in prijatelje na društveni sestanek v soboto dne 14. t. m. ob 19. uri v Kranj ko -vi (Novi) ulici št. 5 v Ljubljani. V korist društva proei udeležbe odbor. Domžale. 401etnico svojega obstoja proslavlja Domžalsko gasilno društvo dne 15. avgusta 1920 v Domžalah. Popoldne ob 3. uri velika vrtna veselica z jako lepim sporedom. Pri veselici sodeluje si. Domžalska godba. Na pomoč! Hajnoiv i poročila OSTER KONFLIKT MED ANGLIJO IN FRANCUO. Ženeva. 12. avgusta. Med Anglijo in Francijo je prišlo do ostrega konflikta, morda najostrejšega, kar obstoja antanta. V spodnji zbornici je stavil neki poslanec na Lloyd George j a vprašanje, ali je resnična vest neke oficijozne francoske korespondence, da je Francija priznala generala Wrangla za vladarja južne Rusije. Lloyd George je z očividnim razburjenjem odgovoril, da je sicer prejel to vest od oficijozne francoske korespondence, da pa po svojih razgovorih z Mili irandoni ne rrtore verjeti tel vesti. Baš v tem trenutku pa je dospelo od francoske vlade oficijelno obvestilo, ki potrjuje to vest. Ta izjava francoske vlade bc izzvala konflikt, ki bo imel dalekosežne posledice za Francijo in to tembolj, ker so v Londonu se mudeče misije sovjetske Rusije zahtevale, da antanta ne podpira generala \Vrangla. Llovd George }e obljubil da antanta tega ne bo storila, če sprejme Rusija pogoje, ki jih je stavila antanta. V Londonu ie izzvala ta nepričakovana vest francoske vlade veliko razburjenje in se je Llovd Gorge takoj podal h kralju v avdiienco. Le-ta je vsled tega incidenta odločil svoje nameravano potovanje na Škotsko. Tudi parlament, ki ie imel zadnjo sejo pred počitnicami, je počitnice odložil na kasneie. Istotako je Lloyd George od'o.žil svo'e nameravano potovanje [y Švico. Francoski poslanik v Londonu1 je bil takoj pozvan v ministrstvo zunanjih zadev, kjer je imel dolgo konferenco z lord Curzonom. An-rsfleŠki poslanik v Parizu ie dobil od svoje vlade nalogo, da se takoj poda k Millerandu iti intervenira. Tako francosko kakor angleško časopisje razburjeno piše o tem dogodku, ki je ustvaril globoko disharmonijo med največjima državama antante, kar znači v sedanjem trenutku samo triurni Nemčiie, proti kateri Francija ne bo mogla nastopiti s takim poudarkom, če ji ne bo stala ob strani močna Anglija. London. 12. avgusta. Celo angleško časopisje označuje postopanje francoske vlade za sabotažo evropskega miru in pravi, da bo Angliia v slučaju, da Francija ne popravi svote napako, z Rusijo sklenila separaten mir. ne glede na Francijo in zaveznike ter njihove interese. VARŠAVA PRED PADCEM. LDLT Varšava. 12. avgusta. (Brezžično) Mestni brambni svet je izdal proglas na vse narode, kjer poudarja, da je sovjetska vlada odklonila poljske predloge glede premirja. Z vsemi sredstvi skuša sovjetska Rusija pridobiti časa. da zasede Varšavo in da tam diktira mirovne pogoje. Poljska ne bo sprejela nobenih poniževalnih pogojev in se bo branila do skrajnosti. Narodi sveta ne smejo biti hladnokrvni napram krvolitju. ki grozi ne le Poljski, ampak tudi vsem narodom. Očitanja glede imperializma so neopravičena. Ze dve leti ie Poljska pod orožjem, in sicer ne le proti boljševikom, temveč najprvo proti Ukrajincem pod habsburškim nadvojvodo in proti Čehom na Te-šinskem. Propad Poljske ne bi bilo samo delo nadmoČi, temveč tudi posledica brezbrižnosti sveta. Zadnjikrat smo pozvali človečanstvo. pra- vico in resnico. Narodi sveta se ne smejo obotavljati in se strašiti vojne, sicer pride vojna k njim. Usoua Poljske ni samo usoda poljskega naroda, marveč usoda v$eh narodov. LDU Pariz. 12. avgusta. (DKU) BoljŠeviško odposlanstvo v Londonu se je izrazilo, da se pričakuje prihoda boijševiških čet v Varšavo še ta teden. V Varšavi bo takoj ustanovljena sovjetska vlada. Moskovska vlada bo stavila mirovne pogoje le sovjetski Poljski. Nedvomno bi Lje-nin ruske ofenzive proti Varšavi ne mogel ustaviti tudi. ako bi hotel, ker se je vojakom obljubilo, da bodo smeli v mestu pleniti. POLJSKO - RUSKA MIROVNA! POGAJANJA. Dunaj. 12, avgusta. Iz Moskve poročajo brezžično, da doslej v Minsk še niso prispeli delegati Poljske in da se mirovna pogajanja še niso pričela. Možno je tudi, da so poljski delegati zgrešili cilj. Z drugega vira se poroča, da se je ruska vlada obrnila, na poljsko vlado v Varšavi z vprašanjem, kaj da je s poljsko mirovno delegacijo, ker ruska delegacija v Minsku že čaka ter dobila odgovor, da pošlje Poljska vlada svoje delegate takoj. Poljska delegacija bo obstojala, 1. iz zastopnikov vlade in 2. iz zastopnikov vseh večjih, v pnr-lanientu zastopanih strank. — Zagotavlja se, da se bodo jutri, v p^tek, 13. t. m. pričela podajanja v Minsku. London, 12. avgusta. >Manchester Guardian« presoja položaj v poljsko-ruskih mirovnih pogajanjih zelo optimistično in računa s hitrim končanjem konflikta, posebno Še, ker je angleška vlada priporočala poljski vladi sprejetje ruskih mirovnih pogojev. Dunaj, 12. avgusta. Po poročilu iz Moskve vlada po celi Poljski zelo ugodno razpoloženje za sprejetje ruskih mirovnih pogojov. Računa se s hitrim zaključkom rusk - poljskih mirovnih pogajanj. FRANCOSKO-MADŽARSKE PRIPRAVE PROTI RUSIJI. Berolin, 12. avgusta. »Vor-vvarts« priobčuje zanimiva poročila iz Podkarpatske Rusije. Francoski generali pripravljajo po naročilu iz Pariza vse potrebno za prehod madžarskih čet preko Slovaške in Podkarpatske Rusije. Na vseh železniških postajah so nakupičeni vagoni francoske municije, ki naj bi služila Horthyjevii:i četam v boju z ruskimi bolševiki. Na Slovaškem je polno Horthyjevih oficirjev, ki vohunijo in pripravljajo teren za svoje zlobne načrte. Pred kratkim je en Morthy-jev oficir organiziral celo tolpo, ki je napadla češkoslovaške orožnike in zasedla neko občino v Horthyjevem imenu. Francoski generali so poskrbeli, da se je prepeljala municija tik na madžarsko mejo, da se morejo Madžari je hitro polastiti, ko jim dovoli ententa pomoč proti Rusiji. MADŽARI DEMENTfRAJO MOBILIZACIJO. Budimpešta, 12. avgusta. Vlada čim najenergičneje dementira vse vesti, češ da bi bila odrejena v Madžarski mobilizacija, obenem pa tudi konstatira, da zbiralo Cehi ob meli večje množine vojaštva. Madžarska vlada je zaradi tega zbiranja čeških čet na svojih mejah vložila pri češki vladi energični protest. POLOŽAJ NA RFšKO- POLJSKI FRONTI. Berlin. 12. avgusta. Z rusko - poljske fronte se poroča, da je razsulo poljske armade popolno. Ruske čete so prekoračile Narev in Bug na več mestih in vdrle v predmestja Varšave. V predmestjih Varšave same se vr?e ljuti boji, čijih izid pa ni več dvomljiv. Tuje vlade so pozvale svoje podanike, naj nemudoma zapuste Varšavo. Rusko poročilo pravi nadalje, da je odpor poljskih čet tudi na gališki fronti popolnoma zlomljen in da prodirajo velike mase konjeništva proti Brodvju. TUDI CEHI NE BODO PRIPUSTILI PREVOZA ČET IN VOJNEGA MATERIJALA ZA POLJSKO. Praga, 12. avgusta. Češki in nemški socijalno - demokratski delavci so izdali temperamenten oklic, v katerem energično protestirajo proti nameravanemu prevozu čet in vojnega materijala za Poljsko in v katerem zagotavljajo, da takih transportov ne bodo prepustiti. ZVEZA MED SOVJETSKO RUSIJO IN UKRAJINO? Moskva, 12. avgusta. Kakor se poroča brezžično iz Minska je dospela tja delegacija sovjetske ukrajinske republike, da se udeleži mirovnih pogajanj in da se ustvari čimprej tesna zveza med rusko ukrajinsko sovjetsko republiko. MEJE ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE. LDU. Praga, dne 12. avgusta. (ČTU) Uradno poročajo, da je češkoslovaški poslanik v Londonu, Osuski, podpisal mednarodno pogodbo o mejah, po kateri priznava pet velesil češkoslovaško suvere- renost v ozemljih, ki so določena po mirovnih pogodbah. Obenem se določajo tudi definitivne meje češkoslovaške republike. UKAZ BOLGARSKI. Sofija, 11. avgusta. Tukajšnja antantna misija je zapovedala bolgarski vladi, da se morajo čete Fa-» yar-paše,ki so se zatekle na bolgarsko ozemje, razorožiti. V svrho raz-» oroženja se je osnovala posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov Anglije, Francije, Jugoslavije in Grške. IZROČITEV FRTFDR1CHA SODIŠČU. Bdlmpešta, 12. avgusta. V dan tš-nii seji parlamenta se ie sklenila izročitev bivšega vojnera ministra sodišču zaradi sokrivde umora grofa Tisze. Kakor ie iz postopania vlade razvidno, bi se vlada rada iznebi-!a Friedricha. Vsled tega sklepa parlamenta ie pričakovati krvavih spopadov med vojaškimi četami, ki so še danes udane Friedrichu, in pa vladnimi vojaki, katere je organiziral sam ministrski^predsednik Teleckv._ Gospodarske oest!* — »Sladkor«, družba z a z., s sedežem v LJubljani. Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje sladkorja in drugega kolonijalnega blaga na debelo. Osnovna glavnica znaša 500.000 kron. — g Novo tobaiie tovarne. Uprava državnih monopolov je določila, da kupi v Skopi ju zemljišče, pripravno za parcelo, na kateri bi se postavila moderna tvornica za pridelovanje tobaka. To bo največja tvornica te vrste. Tudi v Bosni mislijo postaviti enako tvornico. Borze. LDU. Zagreb. 12. avgusta. Borza, Devize: Berlin 190—192. Italija 46JS do 470, London 330—345, Novi Jork 87—0, Pariz 0—675, Praga 152—154, Svioa 1460—0, Dunaj 39.50—39.80. Vabite: 3meri.5ki dolarji 88—88.50. avntrij*ke krone 0—41. bolgarski levi 145—0. carski rub 1,j i 131—l.M. češkoslovaške krone 155—156, francoski franki 628—0, ^rŠke drahme 920—0, napoleondorl 390 do 335, nemške marke 193—195, romunski leji 192—194. švicarski franki 14 80— 0, italijanske lire 470—475, turške lire, zlate, 370—0. ■ - -.....u."1 ■— GfaTOf urednik: Rast© Postoslemšef Odgovorni nredntk: Bofkfar Voden. , iKe si »vanje s ftrsno za višjega srednošolca v boljši rodbini. Naslov rove uprav. Slov. Naroda. 6082 lUnfU en vsapovrstno leno pohištvo, rfuUl oC ogledalo, slike, svetilke, knjige in razViČne druge stvari. Naslov v upravriStvu Slov. Naroda. 6061 Me za te IzSelojE in predala na debelo in drobno m2 pc K 4*80 pri večjih naročilth znaten cepust Steiaer Antoa, Ljubljana, Jcrar&ova ulica 13, Trnovo- 4256 Vzgojiteljica, nemškega in eventualno franc. jezika z znanjem klavirja se išče. Ponudbe z izpričevali s? orosilo pod .Dabrosrčna 6097* na unrav-ništvo Slov. Naroda. 6097 IhVnVn Fmrfii za moške in ženske, 1)U:"»1C, UJIIJl odeje, posteljna pregri-n aia, perilo, nov smoking, znanstvene knjige jtd. se ceno proda. Pojasnila daje" Roži Hri&ar. Ljubljani, Rimska c. 6. 6088 Kotila, napol lil ss pređa Vrhnika štev. 178. po nizki ceni. 6073 Proda se mlad lovski pes. Poizve se pri g. Jarković. Ljubljana, Krakovska olica 20. 6102 ^»•5^*£**a» Zdss (Marine BX1 I I IVUVI se poda ca 1500 K v drogeriji Adrija. Ljubljana Šelenbor-gova ulica. 6099 Boli roliiia išče Mmm s hrano za trgovskega učenca v boljši rodbini od 20 avgusta naprej. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6109 lHJlIlUUHj JS Ia likaneca (Blankleder); oddaja se od 50 kg naprej. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6084 tatOOn H ki za Dieselove motorje, tevot-dUlUlU UljB na mast, kolomaz, diindr-sko in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet' Ljubljana. 004C Kupim \mi u8 lita starega pa čiste pasme (špic, fcxterrier ali podga-nar). Ponudbe pod ,Lep pes G108" na upravo Slov. Naroda. 6108 m tako} pod zelo ugodnimi Sprejme i pogoji perfekten stenofftf in strojepisec oziroma ženska moč v odvetniški pisarni dr. Josipa Macina in dr. Josipa Sajovica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8. 6058 \i\mm motor. izdelek A. E. G. Union, proizvajanje 11 K V A. 48C V napetosti, Število tur 850 na minuto, zelo malo obrabljen, v najboljšem stanju, je naprodaj. Ponudbe na administracijo Slov. Nar. pod šifro K. E. St. G.-/6044 6044 Preminula je danes popoldne naša ljubljenka SAVINA v nežni starosti 11 mesecev. Pogreb se vrši v soboto, 14. t. m. ob 5. popoldne na župno pokopališče k Sv. Martinu. STRAŽ1ŠČE, 12. augusta 1920. Leo in Milka Matafc, starši; — Leo, bratec; — Đsnlcs, sestrica. I3 apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Ara, tovar. Laško. MA#(St}bii ki jc že delg' S^BVModliltf 9 vala v večjem salonu kot prva moč. se takoj sprejme Služba stalna, plača 1200 K mesečno. Ponudbe s spričevali pod , Modni salon v Ljubljani 6089" na upravniStvo Slov. Naroda. Reflektira se le na pridno in dobro moč. 6089 Dne 22. t m. se odda na dražbi travnik okoli 5 oralov na Karolinški zemlji za pokofcenje. Dražba bode na licu mesta ob 2. popoldne pri Ižanski mitnici. 6101 : CEMENT : Roman S'Hkat Portland dobavlja ,aVA' Laško, Potrtim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da smo po kratki mučni bolezni izgubili našega preljubega sinčka BUBITA Pogreb nepozabnega bo v soboto, 14. t. m. ob 14. Uri iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. £rižu. ' Novi Ud«at, dne 12. avgusta 1920. liiGjoti starti lesi ia Mara Kmeti ia ostali sorežaihi. Jednoć rabljene cijele vreće iz jute u veličinami 58/100, 58/126 i 58/144 za brašno, žito, Šljive i ine svrhe ima na prodaju .festra" trgovinsko dioničarsko društvo, Zagreb, Hica 21. Mlirana sata se išče proti dobremu plačilu. Natančneje pri J. Vode, Ljubljana, Prisojna ulica 3./I. 6060 Dia m$\m mizanka pomcMa sprejmem takoj v trajao delo proti dobri plači. Prodam skoraj nov bencinov motor 2 HP. Ignacij Toplak, strojno mizarstvo, Trbovlje. 6042 Brata Makeves Oradiiee Atev< 7« notrebujeta takoj Z pleskarja in sobnega slikarja za trajno delo. 6093 Fotografi, pozor! Kdor hoče svojo obrt povečati ali pa oddati v najem, naj da svoj naslov na upravništvo Slov. Naroda. 60 8 Jedec veliko inđuirnisko predmete u Bosni traži za odmah jednog sposobnog električara i jednog tokara za željaao (Eisendreher & Metalldreher) s poduljom praksom. Ponude s naznakom plaće ood .Električar 6111" na upravu 5k>v. Naroda. 6111 Preklic. Obžalujem, da sem izrekel proti trem gospodičnam nedostojne izraze ter jih preklicem. 6091 Stanislav Gmilieii, eotel Opozorilo. Opozarjam vse dolžnike svojega pokojnega soproga, da nemudoma prostovoljno povrnejo izposojene svote, ker bi bila sicer primorana Izterjati ta denar sodnijskim potom. iu MOJter, L$nbl|ana, RMlfeva cesta *ter. 29. Zobozdravnik Zorne *k zolffin trnje! Vinogradari, poflodlstei, trgovci. ŽURnO! ŽHRHD9 Preše za grozdje. Gnječila za grozdje. Sječkare. Repare. Runjače za kukuruzu. Vjetrenjače. Vršalice. Vitle za dvoprag i.t.d. prodaje na veliko i na malo, vazda oz najniže c!|eao: .SIV' tvornica strojeva o Bjelovara. TraiKe cl$en!k« I Tratite ponude I Prva specijalna trgovina z ;:: rokavicami in parfumi ::: Vino na prodaj. Nad 100 hi blzeljsk^ga belega prav dobrefa vina po 12 kron liter tudi v manjših partijah st odda takoj. Naalov pove uprava Slov. Naroda. 6110 Zidno opeko zarezno futorno) navadno strešno opeko dobavlja A V A" Lubečno. O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. CLAVm ZALOGA 01. TREBflR SV. PETRA CESTA67 -LJUBLJANA- T CLCn N7CR U Ra St SZ9. D NI K Gonilni Jermeni iz pravega usnja za stroje se dobe ozlr. v najkrajšem času izvrSe. V zalogi Fesslerjevi patentni gonilni jermeni v širini 50— loOmm. Dalje različne konjske opreme od navadne do najfinejSe izvrSitve priporoča Ivan Kraroa, sedlara ka daiavnlca, Marfkor, So-roaka oaata 17. Trgovina: Aleksandrova c IS, polef laed. Balkan. 5993 ProSernova ul- 52, ne ordinira od 15. do 30- aveusta. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim atektrrtehnicni mate-riM betonsko železo, različen letezni materija! in motorje. Zaatavajte ponudbe Gjorgje Grujic Beograd, piletina uL 15. s trgovsko naobrazbo, vesČ slovenščine in nemščine sc sprejme takoj. Ponudbe pod „Trgovsko" na uprav. $loven?k?£3 Narada. 30 hektolitrov dobrega banatskega rizlinga oddam po ugodni ceni ljubljanskemu gostilničarju proti poznejšemu plačilu. Vprašanja na poštni predal štev. 1G4. 6052 Strešno lepenko katranovo, smolo, aiabastnki mavec, trjtje za štukaturo, hrastove parketne deščtce dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka JOS. Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 2/. Telefon interurbnn 513. _________ žal JiaaffaVUU JSl ffdynYfaTiifl Yilfanlafl ^ 9 Rj t & ** 54