Leto LXV., št. 244 L]tN]an, sreda si. oktobra 1932 Cena Din i.— ije vsak 6as popoktn«, tevzemai nedelja m praznike. — Inaeratl do 90 petit t Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji maeraU petit ▼rata Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenskj Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8 —---CELJE, Kocenova oHca 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--■ — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Gombošev program Gombos namerava uvesti na Madžarskem fašistični režim — Fanta' stične vesti o pripravah za obnovo avstrijske monarhije Budimpešta, 26. oktobra, g. Danes bo objavlien z velfko napetostjo priča' kovani delovni program ministrskega predsednika Gomboša, Ta program obstoji iz sto členov, vsebuje pa večinoma le smernice. Za glavno nalogo madžarske zunanje politike označuje ta program zagotovitev one vloge Madžarski, ki ji gre po njeni preteklosti, po zgodovinski misiji in po zemljepisnem položaju. Madžarska bo uporabila vsa miroljubna sredstva, da doseže revizijo mirovnih pogodb. Vendar pa ne odklanja sodelovanja s podunavskimi drža" vami. Volilna pravica se mora reformirati, tiskovna svoboda pa se mora držati v onih mejah, ki jih dovoljujejo nacionalni interesi. Končno se najavila združitev slojev, ki zastopajo nacional- ne interese. Oči vidno misli Gombos na uvedbo korporacijskega sistema po fašističnem vzorcu. Ravnotežje v proračunu in ohranitev pengoja Je najvišji zakon. Gospodarski sistem bo ostal še dalje na kapitalistični podlagi, . endar pa se bo pri tem skušalo odstraniti škodljive izrodke kapitalizma. Brezposelnost se ne bo skušala odpraviti z brezposelnimi podporami, temveč s preskrbo dela. Madžarska industrija se mora pospešiti. V trgovinsko političnih odnosa jih mora Madžarska reorganizirati svoja zunanja tržišča ter enotno urediti izvoz. Varšava, 26. oktobra. V tukajšnji javnosti se že nekaj dni širijo govorice o načrtih madžarskega generalnega štaba glede vpada madžarskih domobran- cev v Avstrijo. Madžarska namerava po teh govoricah zasesti Dunai, da na ta način pospeši obnovo avstro-ogrske monarhije, čeprav v zmanšanera obse" gu. Poleg te kroži v poljski politični javnosti še druga govorica, po kateri naj bi se v mesecu decembru v Budimpešti sestali zastopniki italijanskega, madžarskega, bolgarskega in albanskega generalnega štaba. To konferenco bo vodil general Artiglio, eden izmed najbolj vplivnih italijanskih general-štabnih oficirjev. Na konferenci nameravajo obravnavati vojaško in politično situacijo, kakor se ie razvila v zadnjem času v državah jugovzhodne Evrope. Bolgarski generalni štab bo na tej kon" ferenci zastopal sam njegov šef. francoski razorožitveni načrt predvideva znižanje armade za nad eno tretjino Vojaški rok naj tw se znižal od 12 na 9 mesecev Pariz, 26. oktobra. Včeraj je vrhovni svet za narodno obrambo definitivno odobril francoski razorožitveni načrt, ki je v glavnem delo Herriota. Končno veljavno besedilo mora sedaj odobriti še vlada, nakar bo nacrt predložen predsedništvu razorožitvene konte en" oe, kar se bo zgodilo že prve dni novembra. Podrobnosti načrta še niso znane in Jih čuvajo za enkrat še v st-o-gi tajnosti, vendar pa zatrjuje današnji »Quotidien-<, da je najvažnejša določba tega načrta oni člen, ki predvideva znižanje vojaškega roka od 12 na 9 mese-w ^ .. Tej določbi se je najbolj upiral generalni štab, ker pomeni stvarno ogromno zmanjšanje armade. V posledici tega predvideva načrt lucii reduk" cijo divizij od 20 na 12. Vse .o pa je odvisno od jamstev za mednarodno \arnost, na katerih je v glavnem zasnovan ves načrt. V okvirju jamstev predvideva načrt pogostejše vojaške vežbe rezerv, kakor tudi vojaško vzgojo mladine pred i\ le >rn. List e&zf&Šs, da bodo te določbe, iko bodo sprejete v sedanji zasnovi, imele za posledico reorganizacijo vojske n znižanje efektivnega stanja armaie za nad eno tretjino. Fašizem odrešenik sveta Mussolinijev govor v Milana — „čez lo let bo vsa Evropa fašistična" Milan, 26. oktobra. Ministrski predsednik Mussolini se je na svojem povratku iz Turina ustavil v Milanu. Tu ga je na glavnem trgu pričakovala velika množica, na katero Je imel Musso" lini daljši nagovor. V svojem govoru, se je Mussolini bavil z vlogo in nalogo fašizma ter med drugim izjavil, da je 20. stoletje postalo stoletje fašizma. *To je stoletje italijanske moči, stoletje, v katerem je postala Italija tretiič v zgodovini čioveštva voditeljica človeške civilizacije. Vse drugo propada, propadata demokracija in parlamentarizem, propada socializem in boljševizem, le fašizem napreduje in bo prinesel človeštvu odrešenje. Čez 10 let bo imela Evropa popolnoma drugo lice kakor ga ima danes, vsa Evropa bo fašistična.^ Združitev razorožitvene in gospodarske konference? 4merika predlaga pospešen je pomorske razorožitve in združitev obeh konferenc v nadi, da se bo na ta način lažje dosegel sporazum London, 26. crkt. Razgovori med Maodo-naMom in ameriškim delegatom na razorožit, ven i konferenci Normanom Da visom »o končani. O vsebinri razgovorov samih ni brl objavljen službeni komunike, vendar tva se iz dobro in formiran th krogov izve, da sta Maodonald ta Davi« razpravljala o vseh vprašanjih, fel se namašarjo na raz-t*?. ažiter ter v zvezi s tem o stkoraj&nji sa ,tavni gospodarski konferenci. Zatrjuje se, da je ameriški delegat v imenu svoje vlade formalno stavil predlog, naj bi se pospešila razorožitev na morju ter v to svrho pri60H razgovor! tudi s Francijo In Italijo. Amerika polaga največjo važnost na znižanje pomorskega oboroževanja, ker vzdrževanje ogromne mornarice zelo obremenjuje ameriški proračun, ki izkazuje od leta do leta večji deficit Razen tega je Davds prodJAgal, naj bi se raozrožitvena konferenca združila a svetovno gospodarsko konferenco, ker je ameriška vlada mnenja, da Je razorožitev v najtesnejši zvexi s problemom gospodarske krize in da se bo pri razmotrivanju o svetovnem gospodarskem položaju najlaž-i*, dosegel sporazum tudi v pogledu raz-1 ožitve. Predmet razgovorov je bil tudi franco-6—i razorožitveni predlog, glede kaiterega pa MacdonaM m Daviš ndsta zavzela nekakega definitivnoga staUeoa, ker ta načrt v svojih podrobnostih Se ni bil objavljen. V načelu pa sta oba državnika po- smernice, ki jih je obrazložil Herriot o ■pri loki svojega sestanka z Maedonaldom, za povoljno osnovo nadaljnjih razorožvt-ven-'h pogajanj. Pariz, 26. okt. Amen] ©ki delegat Norman Davi« se bo na svojem povratku iz Londona v Ženevo ustavil v Parian, kjer se bo sestal s Herriotam. Ta sestanek bo prav za prav nadaljevanje razgovorov, ki so se pričeli na londonskem sestanku med MacdonaMom dn Herriotom in h katerim Je bida na inicijativo Maodonaida pritegnjena sedaj tnjdfl Amerika. Obsedno stanje v Pekingu London, 26. oktobra. »Moraing Poste poroča iz Šanghaja, da je bilo t Pekmgu zaradi napetega poloiaja v severni Kstaj&i proglašeno obsedno stanje. Samo za tujo valuto Moskva, ». ofct s. Vsem v Moafcri akredfrtiranAm inozemstetm diplomatom In novinarjem Je bila odvzeta pravica nafca-povaojja živil s meko vatoto. Basen apeeu. j atletov, ki so v ruski shrtbl. bodo mora« odslej vei inozemes plačevati svoje potrebščine z dolarji aH dTO^tav taosetnelc:-mi vataftami. MHHarfzacifa nemške mladine BerMn, 26. oktobra AA. Državni urad za telesno vzgojo mladine ae Je definitivno konstituiral. Prvo sefo bo imel 27. Ruska kritika pjatiletke Riga, 36. okt. AA. Druga pjatiletka je v zadnjem času izzvala mn^o kritičnih gia-sov v Rusiiji sami. Ruski kritnki očitajo, da jc bila sestavljena v »etiki naglici in samovoljno, brez upoštevan la gospodarske realnosti. Uradne številka so pretirane in so bile sestavljene brez upoštevanja stvarnosti na podlagi brezumne vciikopote/no-sti. Primer za tako kritiko je pismo ki ga je te dni objavil mor~.kovs.ki list »Lkonomi-česka žizn«. Dopisnik opozarja na načrte za ureditev prometa v severnem Uraiu, kjer ni ne cest ne železnic. Pjatilctkt predvideva, da se bo po tamošnjih rekah v prihodnjih petih letih raz-:l ogromen promet, dopisnik pa ugotavlja, da se bo promet res Švigni! teoretrono (j ... 1932. do Ir>37. z± 300 odst., pa mikov pa bo zgrajerrh za 3000 odsr. več. Podobno pišejo tudi drugi sovjetski isti, ki pri tem pristavljajo, da je skrajni čas. da bi sovjets>ke oblasti opus-.-i -le fantazijo in se oprijele gospodar ke stvarnosti. Upor v rumunski jetnišnici Bukarešta. 2*>. okt. g. Včeraj ie prišlo v jetnišnici v Černovicah do upora med jetniki, ki pa se ni posrečil. Prebivalci nekaterih celic, po večini najhujši zločinci, so si na doslej nepojasnjen nač;n preskrbeli orožje in skovali načrt, da bedo najprej napadli jetniške paznike ter nato pobegnili iz zaporov. Na dogovorjeno znamenje s trkanjem so pričeli po celicah razgrajati, da bi jim prišli pazniki odpret vrata. Pazniki se niso dali zavesti in so poklicali na pomoč orožnike, da bi jetnike zvezali in zopet napraviti mir. Ko so potem odprli celice, so pričeli jetniki s reljati. V boju med pazniki in jetniki, ki je trajal nad eno uro. je bilo več ubitih in hudo ranjenih. Med padlimi sta dva orožnika in štirje zločinci. V splošni zmedi so skušali nekateri kaznjenci pobegniti, vendar pa so jih pazniki dohiteli in zopet aretirali. Nočni upor v kaznilnici je izzval po mestu ogromno senzacijo. Uvedena je stroga preiskava, ki bo morala ugotoviti, kako so dobili kaznjenci orožje in ka.ko so se mogli dogovoriti za svoj načrt. Demisija budimpeštanske0^ župana Budimpešta, 26. oktobra, s. Demisija buidimpeštanskega vrhovnega župana Rip-ke je gotovo dejstvo. Ripka se je danes že poslovil od notranjega min is trn. Kot njegovega naslednika imenujejo velikega župana v Gvdru, Aladarja Husznrja. Bethlen povabljen v Turčijo Budimpešta, 26. oktorba č. Lasti poročajo, da je turški diktator Musftafa Kema! paša povabil bivšega madžarskega ministrskega predsednika Bethlena na lov v okolici Ankare. Madžarski pofctični krogi pri-meujejo povabilu velik političen pomen. Plavijo, da namerava grof Bethlen v wpo-razumu s Gomboševo vlado pričeti vetiko »uoanjo-poHtično akcijo. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2311.06 — 2322.46, Berite 1361.8© — 1372.60, Bruselj 79«.57 — 802.51, Carin 1108.36 _ 1113.85, London 189.30 — 190.90, NewyoPk ček 5720.75 — 5749.01, Pari* M6.«5 — «6 — 2S6.77, Pra«a 170.01 — 170.87, Trst 293.46 _ 295.86. INOZEMSKE BORZE. Curi h, 26. oktobra. Pariz 20.36, London 17.09, Newyork 518.12, Bruselj 72.05. MIlan 26.51, Madrid 42.45, Amsterdam 208.50, Berttn 123, Sofija 3.74, Pre#a 15.54, Var- I Dr. Karel Hinterlechner | Ljubljana, 26. ototobra. Danes ponoči se je zrušid mogočen steber U uri verze Kralja Ađeksirtdra I. v Ljubl'iani. Profesorja dr. Karla Hinter-lechnerja ni več. Težka bolezen, ki ga je mučila v večjih presledkih skozi leta in popadla v letošnjem junij« zadnjič z vso stfo, ga je podrla. Zastonj smo upali do zadnjega, zastonj smo skušali vse, da ga rr"rno. Smrt je bila to pot neizprosna. Živo so mi v spomuRi še prvi dnevi septembra v 1. 1919. Ko je b;!a ustanovljena slovenska univerza v Ljubljana in imenovani prvi profesorji, je tudi pokojni profesor Hinterlechner zavzel svoje novo mesto. Z vso svojo pridnostjo, žilavostjo n vnemo se ie lotil takoj organizacije tehniške fakultete, kj ji je bil prvi defcan. Velrkbfsr&t n:i jc trž]\. da ga obilica poslov grozno tlači. Pa je vendar zdržal in v kratkem času uredil svojo fakulteto. Kesiieje ga je tehniška fakulteta večkrat postavila na čelo. Petkrat je bi-1 dekan. Vedno se ie rad žrtvoval za administrativne pos'e m'adega oddelka trne verze in doživel ie zadoščenje, da ie naša tehniška fakulteta dobila velik sloves ne samo v Jugos!av:ji. temveč tudi v inozemstvu. Profesor Hinterleohner ie b3 tudi rektor naše univerze in tudi na najvišjem mestu naše alanae matris je delova4 z ogromro vnemo in neverjetno vztrajnostjo. V težkih časih, ki jih je skozi dolgo vrsto let preživljala naša univerza, je zastavljal vse svoje sWe in se boril za n>o. Pisal je Članke, predaval javno, zbiral materijal, ki je vedno govoril in bo vedno govoril za našo neokrnjeno univerzo. Bojim se. da za tega velikega borca ne bomo našli nadomestila. Profesor Hinterlechner je prišel v osvobojeno domovino z Dunaja, kjer je bil dolgo vrsto let na državnem geo-!o-škem zavodu podšef. Prinese! je s seboj izredno obširno znanje in temeljite praktične izkušnje. Prinesel je tudi obširna svoja dela. ki so bila objavljena v razl-ič-mi;h časopisih. Največji del njegovih publikacij je bil v zvezi z geološkim kartira-ntjem. Izdelal je karte »Nemški Brod« in »Iglava« v merilu 1:75.000, ki jih štejemo med največja mjegova dela. V zvezi z rajimi so raziskavanja, ki jih je publictral pod naslovom: »Ober die petrograiphrsche Beschaffen-heit elniger Gesteine des westibohmi-schen Cambriiums und des benaohoarten Gebietes« (Leta 1902.), nadalje »Geologisdhe Verhal-tnisse am Oetriete des Karten'blattes »Detrtsdhbrod-« (Leta 1907.)c. Hinterleobmerieva šjpecijaliiteta so bae eruptivne hri-bine. Posvetil jam je svoje delo »Ober Emptrvgesteijne aus dem Eisersgebirge in BdhmerL Geo-logischnpe-tro«rarihischer Teil« (Leta 1909.). O eruptivnih hribinah Češke razpravlja Hajvter-lechner tudi v delu (Ober Basa'lttgesteine aus Ostbohmen (Leta 1900.).« Prvi del te zadaije razprave »Der Ne-pheftin - Jepbrit des Kuneticer Berges bei Paixhib*z in Bohmen« je bi4 sestavljen že v dofctorsfai disertaciji pokojnikovi. S Kunetičkim gorovjem se je Hinter-leohner bavil tudi kasneje v svojin člankih- Obravnaval pa je kasneje tudi rudni, aka stojišča, kar je razvidno iz naslovov naslednjih publikacij: »Geologi sebe Mitteihingen ilber ost-bohmisehe Graphite und ibre stratigraphi-sche Bedeutum?« (leta 1911). >Ueber die alpinen Antimonitvorkom-men: Maltern, Schlalning" und Trojane. Nebst Mittellungen tlber die Blei-Queck-silber-Grube von Knapovže in Krainc (leto 1917). V Ljubljani je imel pokojnik seveda poleg- neštevilnih administrativnih poslov tudi še veliko delo s sestavljanjem skript za svoja številna predavanja. Saj je v različnih časih predaval: rnineralogoijo, pe-trografijo, paleontologijo, stratigrafijo, občo geologijo, nauk o slojiščih, geologijo premogov in nafte, praktično geologijo in geologijo Jugoslavije. Najbolj mi je vedno imponirala spretnost, ki je z njo profesor Hinterlechner ustvaril velik in moderen univerzitetni institut za mineralogijo, petrografijo in nauk o slojiščih. Ta Institut ima veliko, vzorno urejeno knjižnico, obširne zbirke mineralov, hribin, rud, njihovih preparatov in pa naprav za preiskavanje. Institut ima vse, kar potrebuje pouk, ima pa tudi vsa sredstva za znanstveno delovanje personala in učencev. Ko je pokojnik po dovršenem administrativnem poslu zopet prišel do duška, je začel v svojem prostem času geološko raziskavati domače ozemlje. Predvsem ga je mikala okolica Slovenske Bistrice. Smrt ga je iztrgala iz teh raziskavanj, ki je v zadnjih časih živel zanje. Leta 1925 ga, je počastilo inozemstvo, in sicer ga je Geologische Bundesanstalt na Etanaju imenovala za svojega dopisnega člana. Za dopisnega člana ga je imenovalo tudi Prirodoslovno društvo v Pragi. Češka akademija znanosti ga je imenovala za svojega člana. Bil je tudi član gec loškega državnega zavoda v Pragi. V profesorju Hinterlechnerju sem izgubil dobrega prijatelja. Spoštoval sem v njem vzoren značaj, skrajno poštenost in korektnost, predvsem pa možatost. V dsu našnjih razdrapanih Časih so pravi prijatelji redki, ker so čisti karakterji redki. Hinterlechner ga je imel. Tudi zaradi tega je izguba, ki je danes zadela našo univerzo, našo tehnično fakulteto in njegove številne prijatelje na našem najvišjem znanstvenem zavodu grozna. Naj omenim ob koncu še veliko pokojnikovo ljubezen do domovine in prav posebno njegovo ljubezen do ožje domovine, Slovenije. Tu mu je stala zibelka, tu je prežive] svoja otroška leta, tu je pognal korenine v zemljo. Zato tudi po dolgi odsotnosti ni zdržal več na Dunaju, ko je nad domačo grudo zasijalo solnce svobode. Zapustil je tam ugledno mesto in pri-hitel domov, da pomaga urejevat novo domačijo. V svojem delokrogu je storil, kar je mogel, nesebično, požrtvovalno in. vedno uspešno. Bodi mu lahko zemlja, ki jo je vedno ljubil! Dr. Milan Vidmar. Vseučiliški profesor dr. Hinteriedhtner je bil rojen 31. majfiika 1874 v Ljubljani, kjer je napravil tudi maturo, nato je pa na Dunaju študiral petrografijo in mineralogijo ter 1. 1899 pro-moviral. Dve leti je bil as:sten«t*na nemški tehnika v Brnu, nato je pa služboval na geološkem državnem zavodu na Dunaju od 1. 1900 do 1918. Tedaj je bil imenovan za šefa geologa, a še isto leto je bil ob prevratu kot Slovenec odstavljen iz avstrijske službe. Kot zaveden narodmoaik je seveda odšel takioj v svojo rodno Ljubljano, kjer je s prof. Vidmarjem, Samcem in Zupančičem zgraditi v okviru slovenske univerze njeno tehniško fakulteto. 1 Pogreb zaslužnega kulturnega delavca bo v petek ob pol 16. iz hiše žalosti na Aleksandrovi cesti št. 11 na pokopališče k Sv. Križu. Naši znanosti in globoko užaloščeni družini naše iskreno sožalje, velikemu pokojniku pa »Slava!« Padanje funta Newyork, 26. okt. AA. Ker je angleški funt ponovno močno oslabel, so se začele šuiti najbolj nasprotujoče se vesti o njem. J^:or zagotavljajo v wallstreetskih krogih, je padec funta delno posledica tega, ker so francoski bankirji vrgli funte na trg za dolarje. V nekaterih krogih napovedujejo, da bo furnt padel na 3.25 dolarja in da bo stabiliziran šele čez mesec dni na bazi treh dolarjev. V dobro poučenih bančnih krogih pa se prav nič ne čudijo padanju funta; pripisujejo ga deloma sezonskim nakupom sirovdti, deloma pa plačilu inozemskih kuponov vojaiih posojil, Id so bila pred kratkim konvertirana. Napad komunistov na sinagogo Bukarešta, 26. oktobra Č. Snoči je večja skupina komunistov vdrla v kišinjevsko sinagogo. Napadli so vernike, razmetali razne predmete in hrano. Žid je so komuniste rotili, naj ne skrunijo svetišča, toda šele policiji se je posrečilo razgnati demonstrante. Nekaj komunistov je bilo aretiranih. Križi in težave Metlike Preskrba brezposelnih in revežev — Težak položaj vinogradnikov Meti:ka. 26. oktobra. V nedeljo se je v Metliki vršil sestanek vseh županov metliškega 6reza, na kate. rem so se vršila posvetovanja o najaktualnejših komunalnih zadevah. Zborovanje sta vodila metliški sreski načelnik S- Karla variš in predsednik pododbora Zveze županstev ml Belo Krajino g. Ma- Po načelni debati o vzdrževanju cest je prišel na dnevni red dopis Zveze županstev iz Ljubljane o podporah in preskrbi ubogih in brezposelnih. To vprašanje ne teži le vee nade bane vine, nego tudi vse ostale banovine, pa ni nezanimivo vedeti predmetno mnenje Bele Krajine. Pojavi so povsod enaki. Ljudje iščejo dela in kruha, ne najdejo ga m gredo s trebuhom za kruhom. Iz kraja v kraj. Sedaj bo Se konec jrradbene sezone in bo brezposelnost Se večja, kakor je to vedno pozimi. Ljudje se bedo najbolj razlezli po deželi, kjer pričakujejo največ podpor in kjer kontrola ni tako stroga, kakor v večjih mestih. Ker pa se dodajajo primeri, da posamezniki naravnost nesramno izrabljajo občinske podpore, je treba to važno vprašanje Čim prej končnoveljavno rešiti. Za domače r/rezposeme in uboge bi se moralo ustanoviti zavetišče, skupno za ves srez ali morda za vso Belo Krajino ter bi posamezna županstva prispevala sorazmerno za vzdrževanje. V Metlfki bi se to dalo nedvomno najbolje ustanoviti v prostorih starega gradu nemškega viteškega reda, ki je precej prostoren, v njem pa je že tudi zdaj redovna hiralnica in bi bila skupna uprava in nadzorstvo tem lažje. Posebna soba bi se uredila za potujoče brezposelne, kjer bi isti lahko prenočili, dobili ev. tudi kosilo in večerjo, da takoj drugi dan pot nadaljujejo, če ne bi mogli dobiti dela. Občine bi za to prispevale bodisi v gotovini bodisi v živežu, kar bi se porabTJo za hrano. Izkoriščevalce bi policija izgnala v domovinske občine. Za berače naj bi se povsod uvedli bloki, kakor je to v Ljubljani, ker bi se le na ta način nepotrebnih beračev odkrižali. Kupone bi odkupila občina od ubogih proti gotovini ah nakazi lih za hrano. Ker je zima pred nami in bo treba posvetiti vprašanju podpiranja brezposelnih največjo pozornost, je bilo po živahni debati, katere so se udeležili vsi kmečki župani in navzoči banski svetnik g. Bajuk, sklenjeno, da bedo vse občine predsedstvu pododbora Zveze županstev za Belo Krajino predložile v najkrajšem času še svoje posebne pismene predloge o tem perečem vprašanju. Enako živahna debata se je razvila o težkem položaju našega vinogradništva in nesorazmernem zaslužku gostilničarjev in vinogradnikov. Delo gostilničarja in vinogradnika je zelo različno. Vinogradnik dela vse leto v vinogradu in se trudi, da nekaj pridobi, gostilničarjev trud pa ni tako naporen. Res je sicer, da gostilničar plačuje davke, najemnine, osobje in se miKgokaj, res pa je tudi, da vse to ne sme iti na sic odo vinogradnika in da isti pri ceni vina 3 Din za liter ne le, da nič ne zasluži, nego celo izgublja m ne dobi povrnjenih niti svojih latnih troakov. In če ima gotilničar le najmanjši zaslužek, je na boljšem od vinogradnika, ki v današnjih težkih razmerah nima nobenega zaslužka, živeti pa mora. Zarade obsežnosti tega vprašanja je bilo sklepanje odgođeno. Naglasiti je treba, da niti eden vinogradnikov ni nastopil proti gostilničar, jem in njihovim zaslužkom, nego je bila le debata o težki krizi vinogradništva in je bilo to nesorazmerje navedeno le radi primera, da vinogradnik danes ničesar ne zasluži. Posebno zahvalo so vsi navzoči izrekli novoustanovljeni zadrugi »Belokranjska kletc v Ljubljani, ki tako nesebično deluje za naše \anogradnike. Kmetje uvide vajo ogromno korist in prednost zadružnega dela, pa se ga vsi oklepajo z najlepšimi upi na boljše razmere. Sklenjeo je bilo tudd, da se priredi v Beli Krajini več kmetijskih tečajev in bo naprošena banska uprava, da pošlje predavatelje. Enako je bilo načemo sklenjeno, da se pomladi prihodnjega leta priredi, najbrž v Metliki, vinarska razstava, ki naj bi enako propagirala belokranjska vina. Končno je načelnik g. Karlavaris preči tal še dopis banske uprave o enem najaktualnejših problemov metliškega sreza, o napravi projektiranega vodovoda. Poročilo banovinskih strokovnjakov z dne 22. avgusta, torej ko je že skoro tri mesece trajala suša, pravi, da je v predvidenih studencih premalo vode za vodovod po prvi generalni osnovi. Zato bo treba načrte spremeniti tako, da se vodovod napravi v treh pasovih za posamezne občine. V nevezanem govoru je sledilo veliko zanimanje za gradbo kopališča na Kolpi in regulacijski načrt Metlike, pa je bilo izraženo upanje, da se bo moglo to napraviti že prihodnje leto. Vidimo, da metliški srez deluje res živahno in bosta v doglednem času srez, kakor tudi mesto samo med najnaprednejšimi našimi kraji. R-y. Kmetijska razstava v Kranju Otvorjena je bila v soboto, danes je pa zadnji razstave Kranj, 26. oktobra. Vsa širna kranjska okolica je že dva tedna nestrpno pričakovala, kako bo uspela prva s reska kmetijska razstava v Kranju, ki je bila otvorjena v soboto dopoldne in jo bodo zaprli drevi. Namen razstave je spoznavanje in primerjanje naših kmetijskih pridelkov, kmetijski pouk in poživitev solidnega kupcijstva. Prireditev je namenjena kmečki gospodarski povzdi-gi. Razstavo je organiziralo sresko nacel-stvo po odredbi ministrstva za kmetijstvo odnosno banske uprave. Nad vse slovesno se je vršila otvoritev razstave v soboto dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Razstava obsega šest oddelkov: poljedelski, sadjarski in po vrtnin a rski. planšarski, mlekarski, oddelek za osnovni kmetijsko-šolski pouk in strojni oddelek. Sadjarski in povrtniztarski oddelek sta razstavila v gimnazijski telovadnici, ostali oddelki pa v vseh prostorih Narodnega doma. Razstavo je uredil posebni pripravljalni odbor, ki mu je predsedoval Župnik g. Ivan Piber iz Šenčurja. K otvoritvi so bih povabljeni vsi merodajnd činitelji v s rezu in izven sreza. Zlasti je bilo mnogo županov in kmetijcev. Predsednik razstavnega odbora župnik g. Piber je najprej pozdravil številne navzoče, posebej še bana g. dr. Marušiča, načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Zl-danSka kot zastopnika poljedelske g-a ministrstva, predsednika Kmetijske družbe, banovinskega svetovalca g. Otona De telo, sreskega načelnika g. dr. Ogrina, mestnega župana in banovinskega svetovalca g. Cirila Pirca in vse ostale zastopnike uradov, kmetijskih organizacij, župane in številne kmetovalce; med temi so bili tudi bivši načelnik kmetijskega oddelka g. Ivan Sancin kot zastopnik društva kmetijskih strokovnjakov, višji kletarski nadzornik v pok. g. Gombsjč, komisar za agrarske operacije g. Pokoren, predsednik SVD, zastopnik nacemtfka prosvetnega oddelka m zastopnrk JUU g. Skulj, zastopnik Udruženja jugoslovenskih agronomov tež. Teržan, gimnazijski direktor g. dr. Dolar, sodni predstojnflc g. Gre-gorc in še mnogo drugih- Dalje je pred-sedmk na kratko razložil pomen kmetij, ske razstave, nato pa je ban g. dr. Maru-šič otvorfl razstavo. V daljšem nagovoru je poudaril pomen kmečkega sloja za narod in državo. Marsfkmj je iapremenljivo, gruda, na katero je nas kmet tafco navezan, pa ostane m s tem tudi steber m temelj nadc družbe in države. Nato je Župnik g. PJber prečttal brzojavni pozdrav kralju Aleksandru (živahni živijo klici) m inkdatra za poljedelstvo g. Demetrovicu. Nato je povzel besedo zastopnik potjedetakega luhifstftta g. inž. Zldandek. Poudarjal je važnost kmetijskega pouka, tahtoat. ukrepov državne uprave za pospeševanje kmetijstva, h katerim spadajo tudi razstave. Pohvalno je ne samo ve- liko skrb in pridnost, ampak tudi upoštevanje strokovnih načel pri aranžiranju. Razstava je naravnost vzorna prireditev te vrste in naj bi imela kar največji moralni in poučni uspeh. Za njim je spregovoril sreski načelnik g. dr. Ogrin, ki je omenil razvoj razstave in potek pripravljalnih del. Poudaril je, da je razstava v vseh oddelkih taka, da dela čast prirediteljem in oblastvom v kranjskem srezu. Dokazuje, da se da v našem srezu z združenimi močmi doseči marsikaj na gospodarskem in kulturnem področju. Pozival je vse k složnemu sodelovanju za bližnjo boljšo bodočnost kmečkega stanu našega sreza in vse Jugoslavije. Končno se je zahvalil vsem vrlim sodelavcem, predvsem pa neumornemu sreskemu kmetijskemu referentu g. J. Sustiču, ki se je ves žrtvoval skrbi za razstavo in brez katerega bi gotovo razstava tako sijajno ne uspela. V imenu kranjske občine je pozdravil razstavo in prireditelje župan g. Ciril Pire, ki je omenil, da je bilo naše mesto vedno v najboljših stikih s kmetskim slojem. V imenu Kmetijske družbe je govoril g. Oton Detela. Poudaril je, da goji zlasti Kmetijska družba skrb za kmeta in pospeševanje kmetijstva. Družba se je zato rade vol je odzvala povabilu in je tudi sama razstavila v dveh oddelkih, saj ima v našem srezu 28 podružnic. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter Gremija trgovcev je p\ zdravil razstavo g. Franc Bezjak. Nato je povzel besedo sreski kmetijski referent g. Ivan Sustič. Poročal je, kako je bila razstava financirana in kako so izpadle strokovne ocene razstavljenega blaga v glavom oddelkih. Omenil je nagibe, ki so do vedli do tako intenzivnega dela za razstavo, bilo je to* iskreno stremljenje po skupnem delu; vsakdo je bil povabljen k sodelovanju m razstavljanju. S strokovnega stališča se je zahvaHl sreskemu načelniku goap. dr. Ogrinu za njegovo izredno vneto, smotre-no in požrtvovalno sodelovanje v vzeli fazah pripravljanja. Dalje se je zahvalil načelnikom odsekov, še prav posebno pa naslednjim nad vse požrtvovalnim sodelavcem: šolskim upraviteljem g. Lapa£ietu iz Cerkerj, g. Vodenfku iz Kranja, g. Ru-pretu 1z Smlednika in g. Rebolja s Trate; potem vzornemu sadjarju g. Viktorju Omerzi, predsedniku mlekarske zadruge v Naklem g. Lovni Novaku, njegovemu sodelavcu g. Ivanu Zupanu in g. in*, ftab-cu, prav posebno pa še pi eilssdnMrn pripravljalnega odbora župniku g. Iranu Pi-bro. G. inž. Teržan je poudaril posrečeno združitev razstave s strokovnimi predavanji. Končno se je g. Piber zahvalil vsem, ki so pripomogli na krkšenkoli način k uspehu razstave ter povabil vse navzoče k ogledu razstave. Razstava je bila, kljub temu da je bilo za prireditev odmerjenega premalo časa, najekrbneje pripravljena. Zastopane so prav vse panoge in podpanoge kmetijstva. Poset razstave je bil zlasti v prvin trsk dneh naravnost ogromen. Razen tega so obiskale razstavo skoro vse sole v našem srezu. Ljudje so se od vsak strani vozili v Kranj in občudovali vzorno prireditev. V vsej naši okolici se te dni govori samo o uspeli kmetijski razstavi. Poglavje zase je brošura Kmetijstvo kranjskega sreza, ki obsega na 72 straneh v 10 člankih strokovno sliko o kmetijstvu v našem srezu. Brošura je danes ie popolnoma razprodana, dasi je bilo natisnjenih 3000 izvodov. Tu je vsak informiran o vseh panogah kmetijstva V Kranju je vladalo te dni pravo valo- vanje ljudstva. Ta. tega se peč vidi, da je razstava dosegla ogromen moralni uspeh, V strokovnem pogledu je odkrila našemu kmetu marsikaj dobrega in novega. Zanimivo je, da si jo je ogledala tudi naša inteligenca m a tem pokazala da se ni še odtujila grudi, ki nas vse redi in hrani. K zanimanju je pač mnogo pripomogla poučna brošura. Pri pripravah za razstavo je bilo močno udeleženo slasti učitelj-stvo vsega sreza. V nedeljo si je ogledal razstavo tudi minister g. Ivan Pucelj. Vodil ga je po razstavi sreski kmetijski referent g. Ivan Suflttt. Živilski trg postal cvetlični Bliža se praznik mrtvih in zato je na trgu vedno več cvetja Ljubljana, 26. oktobra. Zrvilski trg je nudil danes posebno sliko. Bil je pisan kot ni nikdar med letom. Prevladovalo je cvetoe, kri ga je na trgu od dne do dne več, ker se bliža praznik mrtvih. Med cvetjem so živila skoraj izginila. Zjutraj se je tudi poznalo na trgu. da je že hladno in so prodajalke privele prihajati nekoliko poznetje. Prejšnje južno in deževno vreme se pozna na trgu, ker je Še vedno toliko gob. Cena se pa počasi dviga. Danes je bil kg j urokov po 8 Din, merica pa po 4. Cena gobam se pa ne more zvišati že za-ra-di tega ta«ko hitro, kor gospodinje pregledajo vse gobe in povsod vprašajo po ceni, kupijo jih pa le tam, kjer so vsaj 50 par cenejše. Zato prodajalke morajo hočeš nočeš konkurirati med seboj. Zdi se, da meščani ne čiste jo posebno sadja, ker so prodajalci vedno tako obupani. Praviao, da zelo teiko prodajo po nekaj kg jabolk. Zdaj je mnogo kostanja, ki ga tudi ljudje ne kupujejo mnogo. Cena še pada. Danes je bilo precej lepega kostanja iz Bele Krajine. Zvrhan lwter kostanja je po 1.50 do 2 Din, kg pa že po 3 Din. Huda nesreča je za prodajalko, če se ]i razbijejo jajca, kakršna je danes doletela kmetico, ki je prodajala tudi sadje. Jajca ne spadajo na sadni trg in, kot da so kmetico kaznovale vršje sile za tržni prestopek, ji je soseda postavila na jerbas z janjci košaro jabolfk. V trenutku je nastala iz 70-ih jajc jajčna omaka. Zdaj so jajca nekoliko dražja, ker kokoši pozimi in v pozni jeseni ne nesejo več tako kot poleti, zato je nesrečna prodajalka ponujala razbita jajca po dinarju. Skrivala jifl je pa pod tržno mizo, da bi je ne doletela še hujša nesreča. Grozdna, ki ga je še vedno mnogo na trgu, Kudije ne kupone jo zdaj več tako radi, odkar je hladnejše. Hrvatov je čedalje manj, danes so ponuja-H grozdje po 4 Din kg. Posebno vrMo grozdja z debelimi jagodami je prodaial prekupčevalec no 10 Din, kar se je pa zdeto tjrudem predrago, čeprav je bi*o res lepo . Tudi na trgu je postalo beračenje ve-litka moda. Brezposelni prihajajo najrai'e k prodajalcem, ki prodajajo sadje. Tožijo, da niso jedili že toliko in toliko časa. Ko si napolnijo žepe s sadjem, izginejo kot kafra. kajti beračenje na trg« je nekoliko riskantno. Pode* brezposeJnin je pa še cHa vrsta drog* beračev, ki so si izabrali trg za svoj poslovni okofliš. Danes sta hodila med tržnimi-mizami 10 do 12- letna fantrča in prosila kmetice za krompir. Eden si j& oprta! nahrbtnik, da je vanj spravljal mi!odare. drugi ie pa b;l bolj moderen ter je tlačil krompir in zdjnate glave v aktovko. Kmetice so bolj usmiljene kot meščanke, nobena ne odreče prosilcu malega daru, če jo poprosi zang. Beračetnje na trm je nedvomno posebno znamenje časa in ne moremo ga zabraniti kar tako. četudi kdo filozofira o tem. ali re« vsi beračijo iz potrebe. Zelenjave je še vedno precej in se cene ne morejo dvigniti skokoma. Cena sama na sebi se prav za prav sploh ne dvigne v mnogih primerih, ker dobiš n. pr. glavo salate za dinar tudi v zimskih mesecih kot zdaj, toda pozimi je v salat-ni glavi le nekaj peresc. Zdaj je salatn še lepa. zlasti endivrja. Prav tako je težko govoriti o cenah drugih živi na zele-njadnem trgu. Peso, kolerabo, kiorenje. repo itd. prodajajo po "komadih, ker pač redki kupujejo to blago na debelo, zato ni nobene stalne merilne eno-te, merice, ki so tudi v navada na našem trgu kot merilna enota, so pa najrazličnejše velikosti. V splošnem se pa lahko reče., da je zelenjava in sočivje na našem trsu vse leto poceni. Danes je imela skoraj vsaka prodajalka poleg živil rudi cvetlice, naj>več je bilo aster in krizantem. Mnoge so pa pripetile na trg samo cvetlice. Zlasti je bil poplavljen s cvetjem tržni prostor, ki ga zavzemajo navadno Trnovčanke s svojimi vozovi. Samo cvetje, kamorkoli si pogleda!. Tudi vrtnarji so bili izredno založeni s svojim pisanim blagom. Med naravnim cvetjem ?e bilo tudi netoai lenih umetn'h rož. vpletenih v vence. Takšni venoi so zelo lepi. na rudi temu primerno dragi, po 30 do 40 Din. Ce bo naravno cvetje pomorifla slana, bodo še dražji. Na stalnem kmečkem cvetličnem trgu nri mostu je bilo na vozove vencev iz im-zelena od 6 Din naprej. Po isti ceni so orodajali vrtnarji tudi torizaoteme v lončkih. Trg s kmečkimi pridelki na debelo je bil zopet zelo dobro zaseden, zeBjtnatih giav in krompirja je bilo okrog 30 vozov. Kaže, da se bo krompir podražili, danes so ga prodajali po 80 do 85 par kg. Ze\>-nate glave so prodajali po komadu od 75 par do dinarja, kg pa po 80 par. Kmetje se drže teh cen ter barantanje ne pomaga mnogo. Pravijo, da tudi njim noče nrbč3 rspusttti pri cenah v trgovinah. Iz Trebnjega _ Uvalujte in upoštevajte 1 PrebivaJcd Trebnje«* m bližnjih krajev ao gotovo že opazili, da posveča ,Slov. Narod« zadnje mesece tudi temu prelepemu delu Dolenjske mnogo pozornosti. Ne mine skoraj dan, da bi ne priobčil naS list vsaj nekaj novic i2 Trebnjega, priobčil je pa tudi že mnogo obširnih člankov, ki vzbujajo zaniimanje za Trebnje in s tem pospešujejo tujaki promet. Tudi v bodoče bo >SJov. Narod« prinašal okn več vesti u z Trebnjega in okolice, obenem bo pa opozarjal slasti Ljubljančane na lepote dolenjeke zemlje, kar bo velikega pomena tiadi pozimi, ko bodo hodile, ba Dolenjsko množice amu carjev. Zato pa opozarjamo vse, kd še niso naročeni na »Slov. Narode, naj se čim prej naroče. Cim več bo naroc-flikov, tem več bomo lahko poročali )% zitdjenja prebivalcev Trebnjega dn bl«-njdh krajev. TJsraoa za uslugo! _ Graničar ji. Preteklo nedeljo Je vpri-zorila družina trebanjskega prosvetnega društva znano ljudsko igro »Granica rje <. Igrate! so dosegli pod spretno reaijo S Starca iep uspeh in občinstvo n»i stedito s priznan jem. Predstava je nam pokaza, a, da tlma igralska družina poleg dobrega režiserja tudi odlične Igralce, ki so svoje tetke vloge nadvse častno rešili. Predvsem moramo pohvalno omeniti g. Pr>»e-aika kot Jurija Kozica in pa gdč. K rase.-čevo kot Karolino Liebherz. Dobrv pa so bili tudd g Debelak v vlogi grofa Avgusta Samica; njegova lena Fraočšska, podana po gdč. Uhanovj, g. Kovarfk al. v «v!o?i poročnika Oljevtta in pa g. Krav car v vlogi Andreja. Ostalim Igraseem se je pa poznalo, da so na odrskih deskah se tu*i, vendar pa obetajo, da postanejo sčasoma se prav dobri igrač ti. Malo predolge odmore je -izpopolnil društveni tamburaški orkester, ki ima, kakor smo slišali, zeio bogat spored. _ Podružnica vojnih invalidov za Trebnje aas naproša, da objavimo imena sledečih dobrotnikov, ki ao vkrjob težkim razmeram darovali udruženju po 100 Din za srebrn žebljiček na zastavo vojnih invalidov: Jak« Vence, industrijalec, šent Janz-Krmelj: i nt. Cervinka Fr.. ravnatelj premogokopne družbe v Krmetju. rn g. Grozek Ivan, trgovec v Trebnjem. K zbirki ao dalje prispevali g£-t Spr-inger Alojzij m Janko Ruprebt po 20 Din; Ignacij Bukovec, Friderik Pehanri, Marjan Tra-tar tnica Ana Ratajčeva. četrtek, 27. oktobra. 12.15 Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Oas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30 Italijanščina (dr. St. Leben); 20: Čemu bojazen pred preveliko množino denarja? (prof. Pengrov); 19.30: Pogevor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Napake otrok (P. Hora): 20.30: Prenos iz BeogTada: češki program; 22.30: čas. poročila napoved programa za naslednji dan. Ureditev Gerberjevega stopnišča Nov prispevek mojstra Plečnika k olepianja Ljubljane Ljubljana, 26. oktobra. Mestni gremij je na svoji zadnji seji sklenil, da uredi prehod s Kongresnega trga med G^rberjevo in Krejčljevo hi&o k Ljubljanici. Ob rablo zaviti in z betonskimi zidovi ostro zacrtani liniji levega nabrežja Ljubljanice gotovo nekaj manjka. Med Ribjo ulico, ki je prav za prav najintimnejši na* resnični trg in med Kongresnim trgom je bila projektirana brv, ki naj bi bila ta trg z Zvezdo spojila po preračun jena na reguliran Marijin trg z ncvo arhitektonsko bogatejšo okolico, kakor jo ima sedaj. Kdo se se spominja puste gmajne, ki je iz nje Plečnik pričaral sedanjo Vegovo uiico s spomenikom Ilirije in svetiščem slovenske glasbe, tako bomo pozabili na sedanjo smrdljivo mla-kužo, ko nam bo še lepše uredil nabrežja regulirane čiste Ljubljanice. Iz preurejene Zvezde in od kazine doli s Paradnega trga ob njej. kjer so sedaj Stopnišče k Ljubljanici ob Gerberjevi hiši najbližji poti z Mestnim trgom prav pred mestno hišo. Nameravali so podreti Gras-sellijevo hišo, da bi izginil mali starodavni dvoranski trg z Ribjo ulico in bi zazijala luknja na Mestnem trgu v vsločeni črti sklenjenih fasad, ki dela Mestni trg tako lep. S tem pravim dvoranskim trgom, ki je prav brez potrebe izgubil svoje staro utemeljeno ime Ribji trg. kjer stoji nekdanja z gibi Janeza Polža (Hans Bosh i okrašena hiša pri »Zlati ribic in je v njej stanoval tudi Prim ž Trubar, drugo steno dvorane pa tvor: mogočno zidov-je znamenite Bleiwe:?-Souvanove hiše. s tem trgom bi izgubili najlepši prostor za rrajhen spomenik. Morda je že blizu čas, ko bo pj dogotovljeni regulaciji in urejenih nabrežij dočakal svoje vstajenje tudi ta pozabljeni trg-, naši arhitekti bodo pa tud; :zt>opolni!i okvir okrog Cankarjevega spomenika, ki naj bi ga postavili na ta. sanjavo t;h: trg. će bi napravili brv. ki bila pretrgana >po zaokrožena lin:ja Ljubljanice in njenih nabrežij med tr mostov jem in Cev-'jarskim mestom, ki je sedaj najsk!adnej-ša enot?. Kot središče in cpor:šče temu elegantnemu loku je pa mojster Plečnik ustvaril monumentalno :r. bogato stopnišče ob Gerberjevi h ši. Ne bogato, kar se stroškov t:ee. saj b v~a zgradba veljala le 175.000 D:n. čeprav bo učinkovala s svojo enotnostjo tako mecno. da bo združila tromostovie s stebriščem Čevljarskega mo?tu v grand'ozn • celoto. Kakor bo to stopnišče dograjeno bo tudi tromost ov je i zgubilo eedanjj vide- nreobloženo-sti, saj je živahnost tromostovja vendar vrtovi in dvorišča med šelenburgovo, Prešernovo in Wolfovo ulico, bodo prihajale mn žice po krasotnem stopnišču na teraso nabrežja, ki se pravkar pripravlja, da se prikaže in odpre kot prelepo izprehaja-lišče med tromostovjem m Čevljarskim mostom. S te terase se bodo pa izletniki vsuli po dvojnih zavitih stopnicah v nizko dvorano s šestimi močnimi stebri, štirje boki arkad bodo odpirali pot iz dvorane na tri široke položne stopnice. Z ornamentalno tlakovanega prostora med Gerberjevo in Krejčijevo hišo bo vodilo 29. na vrhu 4 \'2. spodaj pa 6 m dolgih širokih zkžnih stopnic na teraso, ki bo zavarovana nad vodo z 90 cm visokim, s stebri v podobi vaz z draperijo poživ-Ijenim, le na zgornjem delu vaz predrtim zidom iz umetnega kamna. Vse zidovje. oboki in arkade so iz rezanega kamna, ki ;e ostal od epornih zidov starega čevljarskega mosta, a tudi železno ograjo nad stopnicami smo si prihranili pri tem mostu. Seveda, sedaj je pa jasno, zakaj je vsa ta beneška parada tako poceni! V zidu ob stopnicah bo na vsaki strani po eno ob:kane okno razsvetljevalo pičlo 2 m široke. zav;*e stepnice. ki bodo ra vsaki strani z vidnih stopnic vodile v dvorano ob vodi. Zgoraj na oglu na vsaki strani oklepa stopnic in na sredi pod njimi bo stal po en tkrog 3 m visok svetilnik iz umetnega kamna. da bo stopnišče z vsemi tremi svetilkami ponoč: v svetli luči prišlo do še večje veljave. Ker oo teraaa in vsa cesta ob nabrežju široka kakih 7 m, bo dovoljena tudi vožnja po njej. Prosvetno delo trebanjskega Sokola Prosvetni odsek deluje marljivo — Vprašanje poročevalske službe Delavski prosvetni večeri Otvoritveni večer je bil zelo lep in nim L j ubijan . 26. oktobra. Malo zakasnelo je ro poročilo o I. (XIII.) delavskem prosvetnem večeru, ki sta ga priredil: »S* i -beda« ki *>Z:rja« v sredo 12. t. m. v dvorani Delavske zborn:ce. Bil je bo otvoritven] večer prosvetnih večerov za Letošnjo sezonu. Večer je bil tako lep in značilen in na tako umetniški višini, da bi bil greh, če bi nc poročali o njem. Že lan «!kaznli globoko razumevanje lepote m umetniškega podajanja. Cel kader izbornih sodelovavcev iz delavskih vrst se je rhral okrog »Svobode« in »Zarje« in isto-rako leno števip 'T vrst našega glasbenega naraščaja s konservatorija. da je Ljubljana nekako začudeno prisluhnila, odkod nenadoma ta .svežost in živahnost. Večeri so pokazali, da ima ljudstvo /misel za lepoto in da je želino vzgoje v harmoničnem vzponu in obliki, ki trka na srca, blaži in jih odpira. I. (XMT.) delavski prosvetni večer i« bil pravzaprav eden redka h. lepih koncertov pri natlačeno polni dvorani. Za majhno vstopnino, ki komaj krije režijske stroške, se je dalo poslušalcem toliko duševnega boga-tva. da se človek nehote vprašuje, kaj je v delavstvu zares tista moč. ki duševne lepote nudi vsem. ne vprašujoč, ko-l:ko plačate. Predsednik »Svobode« je otvori! sezr*io prosvetnih večerov s kratko, učinkovito be-edo in pozdravom, da je takoj nekaj toplega zavelo po dvorani. Ferdo De!-k znani 7>er delavskega odra »Sv> bode*, j- predaval iz Sterno-ve razrrave -Delavec in kultura«, ter v lepem lirčno-kT'iževnem slogu osvojil poslušalce. Njegov vzklik: »l živa naj. kdor ustvarja« in '»pozdrav srečnejšim rodovom, ki jim bo svetilo vsak dan trozvezdje dela. znanosti o umetnosti«, je vzvaloval dvorano v navdušeno ploskanje. Delavska gndba »Zar-ja« je zaigrala Gregorčevo »Abiturijentsko koračnico« m Carlinijevo uverturo: »Vetu-lia«. »Zarja« je že znana kot izborna godba, kar je zasluga kapelnika Fr. Dolinarja in vseh članov. Nastopil je trenotek pričakovanja. Zastor se je razgrnil. Na odru je stal pevski zbor celjske »Svobode«, eden najboljših delavskih pevskih zborov. 45 pevcev je nastopilo. Pevovodja, skladatelj Ciril Predeli, je intonira!. Tiho je vzrplavalo po dvorani. Pianissimo ruske narodne pesmi »Dvanajst razbojnikov* je poljubilo srca poslušalcev. Kakor orgle so zveneli akordi iz pevskih grl. naraščali v fortissimo šakor fanfare in zopet utihali. Z užitkom je po pravici vzbudil splošno za-anje je čk>vek obsedel, kakor vkopan. Da. tako se vzgajajo in vodijo moški pevski zbori Sledile so pesmi skladatelja Deva, Jereba, darova, Pr^haske, Novaka, lpavca in Preglja. Zvočno, sočno, sedaj vriskajoče, sedaj tožeče, sedaj grmeče. Zbor je opravičil svoj sloves. Celjski »Svobodi« bi človek kar zavidal njen pevski zbor. S solospevi je nastopila že znana koncertna pevka ga. Frankovska-Vukova. Za-pe'a je arijo Lize iz opere Cajkovskega ■Pikova dama«. Njen sopran je sočen, nežno zveneč in topel. Dinamično fino in z občutkom je zvenela iz njenega grla tožba Lize. Obdarjena je bila z navdušenim ploskanjem in z dvema šopkoma rož. Škorpik je za ta večer .-ikorrpcnirai po Mile Klopči-čevi pes>mi »Otrok izprašuje«. solospev. Ga. Frankovska-Vukova ga je zapela z občutkom, sočno in s polnim doživetjem. Na klavirju jo je z eleganco spremljala konserva-toristka gdč. Lubec. Skladatelj Skorpik in pevka sta bila deležna dolgotrajnih ovac:j. Operni pevec V. Janko je zapel Rofisicsjevo arijo Figaro iz opere »Seviljski brivec« s takim občutkom in lepoto, da je dvorena grmela od priznanja in je moral dodati pesem »Pojdem na preje«. Odhajal sem z nekakim prijetnim svežim občutkom s koncerta in moram primati: Del3vski prosvetni večeri v takem slogu so nekaj zares lepega in vzpodbudnega. Vse priznanje »Svobodi«. —g— Iz Novega mesta — Osebna voat. Premeščen je s tukajšnje g'imnazi-je na II. realno srimnazijo v Ljubljani profesor g. Fran Cetina. Več let je uspešno deloval na zavodu, priljubljen flfedd tovariši, meščanstvom m dija&tvom. Zadnje leto se je z veliko ljubeznijo oklenil novo ustanovljenega društva Pomlad-ka Jadranske s-traže na gimnaziji, k-; mu je bil tu dri požrtvovalen voditelj. Težko ga bodo pogrešali vsi. kil so imeli z njem opraviti, želimo mu na novem službenem mestu polno zadovoljstva in sreče in naj ne pozabi Dolenjske, saj tudi ona njega ne bo! _ Lukežev semenj se je tudi letos kot običajno vršil v znamenju dežja in nalivov. Zjutraj »e je nebo še nekam držalo, menda meščanom na ljubo, da je pris'o več ljudi na semenj, potem na se je vlilo in je ves dan neusmiljeno lile. da je Wl2 kupčija prav slaba. Le birti *o se pohva lili. Trebnje. 24. oktobra. Predzadnjo nedeljo zvečer se je vršila redna seja PO trebanjskega Sokola, na kateri je društven' prosvetar podal pregled prosvetnega dela in načrte za bližnjo bodočnost. Prosve*mi odsek je prav pridno na delu. V preteklem mesecu sta se vršila dva nagovora pred vrstami, posebno uspešno se je pa razvijala poročevalska služba, ki je obveščala javnost o vseh važnejših zaključkih tehničnega, upravnega in prosvetnega odbora potom časopisja in sicer v »Sok. glasniku« in »Slov. Narodu«. Prosvetar je omenjal zaključke seje nrrenskega sokolskega okrožja, o katerih se je razvila prav živahna debata. Vsa poročila so bila sprejeta; prav živo se je pa razvila debata okoli poročevalske službe v okrožju in po sklopu, da vsa društva v okrožju odpovedo z novim letom naročbe knjižnih družb, ki nimajo strogo državne vzgoje. Kakor sklep o poročevalsk; službi, tako tudi ta ne bo v Trebnjem izvedljiva ali bi vsaj moral biti za Trebnje revidiran, saj so ravno poročila v dnevnem časopisju, zlasti v »Slov. Narodu« strogo stvarna, prikazala društvo v oni luči delavnosti in napredka. Iri mu po pratvici tudi gre. Zato naj le ona društva, ki nimajo poročevalcev, obveščajo o vseh dogodkih prosvetno nadzorstvo okrožja, ki bo izdajalo od časa do časa poročila teh društev v sakolskem in dnevnem ča- sopisju. Glede knjižnih družb prosvetni odbor sklopa okrožja ne more sprejeti, ker vsako leposlovno delo* vzgojnega značaja ima prostora v sokolskih knjiižnic ah, le knj«ige, ki bi žalile sokolstvo in pa sokolski čut odklanjajmo ne samo iz sokolskih, temveč tudi iz svojih zasebnih knjižnic. Prosvetni odbor je med drugimi tudi sklenil opustiti običajno vinsko trgatev in bo prirejalo društvo namestu sličnih prireditev prireditve res vzgojnega značaja. Igre »Crveni — plavi«, ki ne spada na sok. odre, društvo ne vprizori. Tuda društvena knjižnica tega dela nima v svoji zbirki. 1. novembra priredi društvo komemoracij-ski dopoldan v stari občinski pisarni ob 11. dopoldne. Na tem dopoldnevu bo društveni pevskd zbor zapel žalostinke, br. starosta se bo pa spomnil umrlih članov našega dru-štva, drugih za sokolstvo zaslužnih pokojnikov in končno vseh v vojni padlih žrtev. Dramatični odsek priredi Silvestrovo z zabavnim večerom še pred Sil ves tro vim pa igro, za katero naj se odločijo igralci z režiserjem sami. Ponudbo gostovanja bratskega sokolskega društva Mirna prosvetni oJbor sprejme in se bo gostovanje vršilo, če bodo dani tehnični pogoji, ker igra »Pri belem konjičku« zahteva predvsem večjega odra. ki ga pa Trebnje nima. Zdravo. N. S. <8 do imajo naši čitatelji i K problemu zatiranja tuberkuloze Pred nekako deset:mi dnevi smo citali poročilo in uspehe, ki jih je dosegel proti-tuberkulozni dispanzer v Ljubljani v svojem komaj enoletnem obstoju. Zares je potreben kričeč poziv, naj vsa človekoljubna javnost sodeluje v borbi proti neusmiljeni morilki človeštva. Iz statistike v poročilu je razviden primer, da neki tuberkulozni stanuje v hlevu, večina pa jih ima slaba stanovanja, ki so naravnost legla in zato&išče tuberkuloze. Temu so krive žalostne soci* lalne razmere, za katere se naša javnost vse premalo zanima, kajti le v skupni borbi bo uspeh. Vsa naša javnost, nosebno njen inteligentnejši del, naj bi bila malo aktivnejša v tem pogledu. Če drugega ne. naj bi vsaj z vzgledi učila oni drugi del. ki nima časa in sredstev, mimo tega pa mu manjka tudi one razsodnosti zaradi nepoznan ja nevarnosti, ki jo razširja ta bolezen. In b«š mesta bi morala 6 svojim višjim inteligenčnim nivojem prednjačiti deželi. Toda navedem naj primer, ki kaže ravno nasprotno. Priprosti napreden kmet se skoro ro^a ljubljanskim in s tem tudi Irugim inteligentom. Pred dnevi sem obiskal svojega prijetega, ki je preprost, zraven tega pa umen kmetovalec in se zanima poleg svojega kmečkega de'a tudi za vse pojave življenja. Čita dnevno časopisje, knjige in zasleduje nh nedostatkih higiene, zaradi katerih se širi jetika. besede v zadnjem članku pa so me napotile. da pošUjeei svoja opažanja -Zvezi« v premišljanje. Mno2o se je že storilo koristnega za obrambo pred morilko jetiko. To je uvedba p'juvalnlkov, razkužcvalnih sredstev, poučevanje naroda, kako naj se čuva pred jetiko na visoki stopnji je nauk o bacilih itd. Nikdar pa še nisem čital ne v »Zdravju« m r.c v kakem drugem časopisu, kakšni nedostatki razširjajo jetiko po naš'h cerkvah. Spominjam se. kako sem hodil kot otrok z materjo na veliki teden v našo farno cerkev poljubljat boga v božjem grobu. Tega starega, umazanega, vsako fe*o krma j enkrat obrisanega, z razkuže-valnim sredstvom pa najbrže nikdar umitega »boaoa« poljubuje še danes r.a stotine ljudi in nihče ne pomisli, da ga je pred njim morda poljubljal jetičen človek. Isto je z misijonskvni in drugimi križi! Vsa fars poljubuje isti križ. ne da bi bil isti vsaj enkrat pošteno umit in razkužen Cankariev Ales iz Razora je bil bolj higienski! On se je le s palico dotaknil ran Kri-ščevih in potem polico poljubljal. Slabo vpliva s higienske«!« stališča tudi -ratara navada, da verniki, zlasti po node->elskih cerkvah, po maka jo prste v blagoslovljeno vodo in se prekrižujejo z njo Ta voda stoji no cerkvenih kamnih po cele mesece, ne da bi se posode osnažile. Meni. preprostemu človeku, se zdi to postopanje skrajno nehigienično in Čudim se, da zdravniki ne nastopijo proti temu. Videl sem v Švici, da curlja blagoslovljena voda po cerkvi v kamen in vsakdo 6e tako prekriža s čisto vodo. Kadar je v cerkvi »ofer«, poljubljajo verniki svetinjo. Duhovnik jo sicer v naglici obiše z rutico, toda to je le mimogrede m kljub temu ostane svetinja raz-naša'ka najraznovrstne iših bacilov. Ko je bil pred letem dni v naši fari misijon. so blagoslavljali vodo. Ker so je verniki odnesli mnogo demov. so stali zebri z blagoslovljeno vodo kar na prostem pred cerkvijo. Tn od kod so nalili to -*odo? Ne iz vodnjakov, temveč iz vaškega potoka v katerega se steka vsa mogoča nesnaga. Na več krajih so v vasi javni napajalniki za živino Vsa odvisna voda iz teh napajalnikov teče v potoček, ki je itak majhen, in z njo živinski in drugi odpadki. Potoček pa teče ob najživahnejši cesti v vasi. tako da se vanj izteka še nesnaga s ceste. Ko so ljudje zajemali vodo. je še vsakdo pomočil roko vanjo, tako da je br 'a nazadnje ta blagoslovljena voda zares blagoslovljena *— z nesnago in razn'mi bacili. In pomisliti je treba, da se naši po* deželski verniki ob vsaki zli priliki zatekajo k blagoslovljeni vodi. Proti raznim boleznim jo pijejo, itd. Naše cerkve na deželi so le redkokdaj pometene, prah po klopeh pa še bolj redko pobrisan. Večinoma ga pobr;šejo verniki s komolci in ob'.eko. Da bi cerkvene klopi od časa do časa pomili z razkuževal-nim sredstvem, to ne pride nikomur na um. Saj dandanes menda noben inteligent več ne verjame, da kajenje z blagoslovljenim d:mom in škropljenje z blagoslovljeno vodo pomori v cerkvi tudi bacile. Tudi ni prav. da posečajo cerkve ljudje iz okuženih hiš ter tako raznašajo kali bolezni med narod. Otrokom iz takih hiš je prepovedano v šolo. v cerkev pa smejo. V vseh teh in sličnih primerih bi bilo pravilno in umestno zastaviti ves zdravniški vpliv in doktorsko znanje, ne pa iz verskih ozirov molčati. To je srednjeveško naziranje. nevredno sedanjega »pro-svitljenega« stoletja. Že večkrat sem se s kak'm zdravnikom razgovarjal o sličnih slabih straneh našega verskega življenja. Pritrjevali so mi. ko pa sem jih vprašal, zakaj se vendar nihče ne zavzame za to, da bi se to izboljšalo, jim je sapo zaprlo in molčali so. L'pam. da bo protituberkulozna liga upoštevala moja borna opažanja in da bodo padla na rodovitna tla.« Tako podeželski kmet! Kcmentar je nepotreben! Pripcmhjam le še to, da je sresko na-čelstvo v neki okoliški občini prepovedalo zbiranje dece radi nevarnosti epidemije otroške paralize. No in kaj se je storilo v tem pogledu? Šolo so zaprli za 3 tedne, v cerkvi pa se otroci nemoteno zbirajo. Tudi za to naj velja: »Poglavitni namen protituberkuloznega dispanzerja pa je — odprta borba proti tuberkulozi, to se pravi: izslediti slednjega bolnika z odprto tuberkulozo, pomagati njemu in zavarovati družbo pred nevarnostjo, ki ji grozi od njega. Vse to so pogosto prav kočljive stvari... Kajti: bolniki se poleg tega pogosto čutijo subjektivno povsem zdrave in delazmožne, pa vendar ne spadajo nikamor drugam, kakor v 6krbno specialno zdravljenje!« QUO VADIŠ ? KOT TONFBLM PRIDE! PRIDE! Naše življenje je samo produkt naših fizičnih in nravstvenih sil; te sile moramo krepiti, a ne sklepati rok in ne mirno dopuščati zla. Beli zobje: Chlorodont Plesni večer v operi Ljubljana. 26. oktobra. Prvi slovenski plesni umetnik Pino Mlakar se nam je predstavil s svojo soprogo Pijo z velikim modernim plesnim sporedom. Nihče ni vedel zanj: v tujini, v Hamburgu in Berlinu si je s čudovito vztrajnostjo in izredno nadarjenostjo pridobil visoko znanje plesne umetnosti kot telesnega izražanja misli in čustev, si pridobil priznanja in ugleda v Damistadtu. Des> sauu. Miinchnu in Parizu ter se z Sovo. rikami in ženo istih stremljenj vrnil v Ljubljano. Kct študent jo je ostavil, kot plesni mojster se je pojavil pred nami. in zares je prav in lepo, da so ga naši študentje in študentke kct bivšega tovariša sprejeli s prav posebno toploto in poskrbeli, da je bilo operno gledališče tako polno, kakrr menda še pri nobeni enaki umetniško plesni prireditvi. Pa tudi navdušenega priznavanja je bilo dosti več. Posebna dijaška deputacija je plesne. mu paru na odru izročila šopke, in po zaključku sporeda ovacijam razigrane mladine ni bilo skrraj konca. Reanoba, nekaka svečana strogost se izraža v plesnih kreacijah vrlih cbfh Mlakarjev. Saj so naslovi posameznih točk le približna, dokaj svobodna označka. ki nikakor ne pove vsebine docela. Ali vse te plese smatram za tipično nemške po njih temeljni miselnosti in le asketsko umeric-ni čuvstvenosti. Tu ni nikakih erotsk-h emocij. niti erotskih vtiskov, nego ie vse — vzlic poudarjani sodobni modrost: — nekako klasicistično resno ali naivno ljubko, vedno s poudarkom na idejnost, miselnosti. Gledalec mora imeti spoštovanje pred tako vzvišeno pojmovano in tako čisto tno Izvajano plesno umetnostjo. V trii je. dejal bi. mnogo religioznosti, kakor so jo občutevali menda stari Grki. Ze pred njunim nastopom so prinesli naši dnevniki izčrpna poročila o dovršeni tehniki, koncepciji in interpretaciji < beh umetnikov, priznanih po zunanji svetski kritiki. Tista poročila niso bila zgolj reklama, nego so njuna dejanja v polni meri pokazala, da so resnična. Ne bom navaja? posameznih točk. Vse so bile podane dovršeno. Tu smo gledali v istini sadove prefi-njene telesne, estetske plesne kulture, občudovali valovanje rok kakor brez ogrodja, elastičnost in silo vseh udov. tako zgovorno izražajočih najrazličnejša prelivanja duha in duše. To 2manje je veliko, zunanjo m še bolj notranje zato mora učinkovati tudi pri nas. kjer dobiva moderna plesna, nekako psihološka umetnost polagoma vedno več razumevanja in ljubezni. Zanimiv in zarej lep večer. Pri dokaj nedostalncm klavirju je strril g. dr. D. Švara vse kar je mogoče; no. orkester bi bil umestnejši. Fr. G. Sokolski ©đer v Zagorju Sokolr-ki (der v Zagorju je otvoril letošnjo dramsko sezono z izvrstno štiride-jansko komedijo »Vražji Rudi«, ki je privabila izredno mnogo publike, ki je prišla v polni meri na svoj račun, saj se je smejala od srca cele štiri ure. Poleg režije br. I. Adamiča, ki je v kratkem času enega tedna zrežiral težavni komad do vseh podrobnosti, je br. V. Kovač položil v scenerijo ves svoj okus in pripravil poset-nikem nad vse prijetno presenečenje. To je bilo mogoče, ker je bil oder izpopolnjen med počitnicami ibr. Kalan in Entorj. V naslovni vlogi Pimpfingerja je debuti-ral izvrstni, vsestransko porabni br. Me-cilošek Jože, ki so se mu nasmejali do solz. Njegovega slugo Mišarja je br. Ko-šmerl kljub tipljivo slabo n:emorirani vlogi izvrstno rešil, škoda, da se ta zmožni član ne nauči rad svojih vlog Barona Traunsteina je br. B. Korbar zaradi ne-umevnega nerazpoloženja podaj dokaj medlo, vendar zadovoljivo, kar velja tudi za konteso Feldkirch (gdč. Kanalčeva). Prav p. srečena sta bila tudi v igralskem pogledu geometer Suša (br. Požun) in njegova zaročenka Marijanco 's. D. Bla-žičeva). Isto moremo trditi o Luciji (s. J. Rakova), polkovnici (s. Peterlinova >, Miss Tnith (s. A. Drnovšk va) in o Kat-ki (s. D. Bačnikova). Ostaie epizodne vl< -ge so prav dobro izvedli br. Savšek — ta posebno v mimiki —, Entor. črnelč, Hočevar in Stepišnik. Odlične maske so oskrbeli g. Hering, D. Korbar in br. Kopriva. V odmorih je svi ral tamburaški zbor Glasbenega društva pod vodstvena g. J. Hočevarja. Reklamo je učinkovito oskrbel br. B. Korbar. Glede na težke denarne prilike naše rudarske doline so bile cene vstopnicam znižane. Bodoči program bo šel za tem, nuditi v žalostnih časih vesel repertoar, ki bo najskrbnejše izbran, zrežiran in opremljen. Da bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji dobre drame, bo poskrbljeno tudi v tem pogledu za res pomembna dela zlasti domačih avtorjev. Da bo mogoče to zasnovo izdelati, da bo ustrezala in privzgojila stalen kader ljubiteljev gledališča, bo prosvetni odsek Sokola v marsičem preuredil dosedanji način izbiranja odrskih komadov in režiranja, ki bo postavljeno na osnevo sodelovanja vseh režiserjev pod vodstvom glavnega. Le na ta način se bo naša publika rada odzivala vabilu in stalno polnila dvorano, s tem suho denarnico odra in prilivala gorečnosti požrtvovalni igralski družini. Zagc rsko javnost pa naprošamo, da nam ostane zvesta, ker edino to je, kar pričakuje igralsko osobje od nje. Ce bo zanimanje od te strani, bo tudi dramatsko delo veselejše in uspešnejše na vse strani. Na svidenje. —an— Kz Kranja _ Gledališka predstava. Drevi ob pol 21. vprizori Gledališki oder Narodne čitalnice trodejansko burko >Nedolžni lahko-živec«, kj sta jo napisala znana duhovita pisatelja Arnold in Bach. Cene znatno znižane. Neenakost je med ljudmi, a soočen in vzdržuje jo pest; in ni popolne enakosti v kraljestvu duha, ker vsi ljudje ne mislilo. Fenomenalno filmsko veledelo! VelefUm z najslavnejšim tenoristom, pevcem, ki je gostoval le na največjih svetovnih odrih „Sca-la" Milano, „Metropolitan44 New Tork itd.!! Mladi Poljak Jan Kiepura v filmu, v katerem bo pel poleg šlagerjev in pesmi še arij e iz oper „TRAVIATA" „RIGOLETTO" „BOHEME" PESEM NOČI Predbeležbe za to fenomenalno filmsko delo sprejema od jutri naprej Telefon 2124 Elitni kino Matica Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanje naš*h častnikov. Prezident Masaryk je odlikoval z redom Belega leva II. stopnje divi-zijskega generala v Beogradu Milana Jo-vanovića ter divizijskega generala in poveljnika Boke Kotorske Gjorgja Lazića. z rede m Belega leva m. stopnje polkovnika Dušana Radovanovića in Ilijo Žugi-ća. z redom Belega leva IV. stopnje podpolkovnika generalnega štaba Ljubomira Petroviča, podpolkovnika pilota Iva Pre. radovića, intendantskega polkovnika Stjepana Netiga in sanitetnega kapitana II. stopnje Ivana Koprivnika; z redom Belega leva V. stopnje pa topniškega kapitana II. stopnje Danila Trampuža, poročnika pilota I. stopnje Dušana Djukiča in poročnika II. stopnje Borisa Slavika. — odhod francoskih dijakov. Skupina francoskih dijakov, ki so si ped vodstvom narodnega poslanca Suliera ogledali našo državo, je včeraj preko Sušaka odpotovala nazaj v domovino. S Sušaka so poslali franceski dijaki centralnemu presbiroju v Beogradu brzojavno zahvalo za prisrčen sprejem in gostoljubnost, ki so jo bili deležni povsod, kjer so se ustavili. — Mnogo tujrev v Dubrovniku. V Dubrovniku je bila letošnja tujska sez^ na mnogo boljša, nego so pričakovali. V mestu je še sedaj mnogo tujcev. — Seja delegatov naših borz. 4. in 5. novembra bo v Zagrebu seja naših bori. Prvi dan bodo razpravljali o generalnem tipiranju meke. drugi dan pa o deviznih predpisih, pristojbinah za devize in efekte ter o sodnih taksah. — Tudi na Sušaku previsoke najemnine. Organizacija stanovanjskih najemnikov na Sušaku se že leto dni bori za znižanje najemnin, sedaj je pa sklenila poslati v Beograd deputacijo, ki bo prosila merodajne činitelje, naj to važno socialno vprašanje urede s posebnim zakonom. Delegacija izroči v Beogradu spomenico o neznosnem gmotnem položaju večine prebivalstva zlasti glede previsokih najemnin. — B»let pariške opere v Sarajevu. Uprava sarajevskega gledališča se je pogodila s pariško opero glede gostovanja njenega baleta, ki priredi sredi n vemb^a dva večera. Sarajevčani so pač bogati, da si lahko privoščijo tak užitek. V Ljubljani bi si ga ne mogli. — Državoznanstvo dr. Frana Ogrina. K tej knjigi (156 strani) je izšlo Dopoi-nilo v drus!. povečani izdaji. Oema knjigi z Dopolnilom, ki obsega pregled državne organizacije in zakonskih predpisov t vsemi pravnimi ustavami do današnjega dne. je 3S Din v knjigarnah in pri izdajatelju v Kranju. (Dopolnilu samemu 12 Din). Knjiga je primerna in koristma za urackno uporabo ter more služili kot pregleden priročnik vsakomur, ki se zanima za vprašanja državne uprave in zakonodaje. Pripravna je tud»i kot pripomoček za šolski pouk iz državoznanstva. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hla*ineje in manj oblačno, zjutraj me^la. Včeraj je bilo po večini krajec naše države deževno, Najvrišja temperatura je znašala v Beogradu iln Skopiju 23. v Splitu 20, v Zagrebu 15, v Sarajevu 14, ▼ Ljubljani im Mariboru 13 stopinj. Da v} je kazal barometer ▼ »LJubljani 764.1, temperatura je znašala 3 stopinje. _ Požar v L'vokki pri Kočevju. V no-6j od ponedeljka na torek je nastal v vasi L*m>Idt ki je uro hoda oddaljen«, od Kočevja, požar, ki Je uničil dve h»Iši ta več gospodarskih poslopij. Goreti Je začelo v hišj posestnika Sam Me, ker pa je pdhal močan veter, se je ogenj naglo razširil truli na hišo posestnika Bachmaierje. tn gospodarsko postopke posestnika Arka. Bila je nevarnost, da se rasah* na vao vas in da bo postala žrtev katastrofe, kakor pred meseci bližnja vas Ooek. Na pomoč so pa takoj prHi*teU doma« in kočevski gasilcu, dalje gasilci Is Craega potoka, šalke vasi, Rudjrfka, Moste, Stare cerkve. Kočevske Reke, Dol«e vasi hi željn. Po napornem gasenjn se je gasilcem posrečilo oi)varovati katastrofe. Pogoreli »ta dve hfrSL uodčena sr> pa bila tada štCri gospodarska poslopja, flfcoda je precej vedflka jn se eeni dinarjev. Prizadeti posestniki so bili samo malenkostno zavarovan: in zato j.lh je nesreča tem huje prizadela. Kako je požar nastal, n»i znano, domnevajo pa, da ga jc zanetila zločinska roka. — Nesreče in nezgode. Anton Strmec, oOletni posestnikov sin iz Bukovice pri Loti ji!, je v nedeljo doma pregledoval lovsko puško, kj se je nenadoma sprožila. Fant si je obstrelil levo roko in je mora! v ljubljansko bolnico. _ France Zupančič. 47Iet.nf posestnik iz Starega trga. občina Dedni dol pri Višnji gori. je doma v hlevu ta.ko nerodno padel, da si je zlomil desno roko. — Alojzij Roglič. 251ela struge, če deževno vreme traja delj časa, je črpanje vode iz struav brezuspešno m bo delo moralo pooivab". Včeraj je pa delal čolnar, tai dovaža iz PodpeČi kamen za obzidavanje obrežja, a težko obloženi čom je spravil z vettkim naporom pod dvignjeno zapornico, ker je voda že preveč narasla ter je drla z veliko 9;lo v odprto srf-rugrs čim so dvfgnlli zapornico, će se vreme ne bo zboljšalo, ne bodo potrebovan še tako kmalu kame nja za obzidavanje. sicer ga bo pa moral čolnar marljivo dokazati, a s prevozom so vel-ike težave, čim voda preveč naraste. —Ij Park na Hrvatskem trgu je kaj skromen v primeru s tivolskim« park". Nekaj srmlčevja, majhne travice s kri-žaječim: se »tezami med njimi in nekaj klopi — pa imamo park. Pozabiti ne smemo še javnega stranišča, kakršna stoje v vseh naših starejših parkih kot najpo trebnejši objekti in kot v zasmeh esteibič-nemu čutu, ki bi ga naj budiil park. Zdaj bodo ta park nekoliko olepšali, trateče primemo dvignili, da se lahko spremene v gredice, okrasno grmovje, ki nsi več v okras, bodo pa iztrebili. Prijatelji park.* se boje, da bi ga vrtnarji preveč ne osku-b«rli, kaj*i pri Sv. Petru l>udje še posebno pogrešajo zalemja. QUO VADIŠ ? KOT TONFILM PRIDE! PRIDE — Ena najstarejših Ljubljančank umrla. Včeraj dopoldne je umrla ena najstarejših Ljubljančank, v.lova po okrajnem sodnem predstojniku in mati veroučitolja g. Viktorja Šege, ga. Maksimilijana šegova. Smrt jo je robrala po dolgem težkem trpljenju v 93. letu starosti. Ko ji je bilo že 90 lert, se je še živo zanimala za javno življenje, s posebno ljubeznijo je pa negovala ptičke. Stanovala je pri svojemu sinu. K večnomu počitku jo polože jutri. Pogreb bo ob 14.30 iz mrtvaške veže splošne bolnke. Bodj ji lahka zemlja, težko przadetim svojcem naše iskreno so-ž:-ilje! _lj Predavanja prirodoslovne sekcije Muzejskega društva. Tuđa letos bo prirejala prirodoslovna sekcija Muzejskega društva predavanja, in sicer prvič v dveh serijah, poljudno - znanstvena in strokovna. Prvo strokovno predavanje bo v petek ob 18. na univerza. Predaval bo naš zmani antropolog g. dr. Božo Škerlj o vplivu klimatičnih praik na spolno dozo revanje žene. _lj Na sadnem sejmu od 5. do 7. novembra v prostorih ljubljanskega velesejmi si bo vsak kupec lahko 'Izbral svojemu okusu in smotrnim razmeram odgovarjajoče sadje. Naše gospodinje se za zimo založe .najraje z mošaiačgarjL ananasi, parmenami, tafelčki, kanadka-ml, lepiim: kosmač i ali bobovoi. Vse to prvovrstno z.imsko sadje bo na razpolago pakovano v OT.igLnalnih ameriških tn jugoslovanskih zabojiih. Te vrste poznajo že vsi kot prav dobre in trajne, zato segajo tako radi po njih. _lj Nerov velecirkus v filmu >Quo vadiš?« Cirkus MaKSimus, ki ga je dal zgraditi rimski cesar Nero, je en kilometer dolg in 50 metrov visok. V tej ogromni, areni se odigravajo nekaterii prizori iz velikega filma >Quo vadiš?«, ki ga bomo videli v nekaj dneh kot avočni film. V ogromno areno izpuste razjarjene leve na neoborožene krisrtajne, kri seveda iposta-nejo žrtve divjih zveni. Med izdelovanjem filma -Qu0 vadiš?- je bilo v cirkusu nad 50.000 statistov. Da se je pri tem pripetilo več nesreč, saj so nekoč vdrla levC med občinstvo, je splošno znano. — Film ,Quo vadiš?« je eno uajvečjiih filmskih del vseh časov in si ga bo vsakdo raa ogledal, zlasti v sedanji (izdelavi, kjer pride še v zvočnem iln efektnem pogledu do večje veljave. _4j Izredno zanimiv ftlmski spored ZKD: >Program zvočnih tednikav<. Opetovano je b*la že Izražen« želja, da V. ljudje radi slišali ta videl! spored, obstoječ iz samih žurnalov in kulturnih filmov. Tej žel* je ZK-D ustregla In bo predvajala ta teden cikhis petih Foxov»lh »In Ufinih zvočnih tedmikov ter dra krasna TTtlna kulturna flilma. _4j Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu tužno vest. da je zopet posedla neizprosna smrt v njegove vrat« ter mu u^raJbila zvesteaja In dolgoletnega člana, brata Frana Mlinskega, svetarka Stola sedmorice v s Dolino* danatva je, da ga sprem* v častnem stevira na poslednji poti. Zbirali»če dane« ob lf. pred mrtvašnico. F tara po* z. Obleka eto*ina * znakom Blagom« pozomlku časten ln trajen spo min! _lj Poziv! Včeraj je nenadosaa preminul naš pravni zastopnik Fran MiHHnskL mož. ki je mnogim aaftvm tovarišem pomagal pri disciplinskem, kakor tnA| prt s adnl Ac)em od 5.—7. novembra na Ljubljanskem velesejmu Poslužite se te prilike za nakup sadja za zimo po ugodnih cenah. 12450 rednem sodišču in jim s svojim znanjem in izkustvom mnogo koristil. Pogreb pokojnika bo danes o*> 4. popoldne iz mrt-vašnnce Leonišča, Stara pot 2, k Sv. Križu. Pozivamo vse službe proste tovariše, da se udeleže pogreba in spremijo blago-pokojoiika k večnemu počitku. — Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. —4j Otvoritev Belokranjske kleti. Naknadno omenjamo, da se je ob otvoritvi predsednik gos*.iiniearske zadruge g. Kavčič Ftnan pismeno oprarvooH, kar je bnl zadržani v davčni komisiji, sicer bv pa gotovo prisostvoval. To radi popravljamo, da se stavek: »Predstavu ikii gostiln ičarske zadruge so izostali^ ne bi napačno tolmačili. —Ij Najmodernejši brivski in damski salon v palači GRAFIKE se priporoča. —lj Prodavanja podružnice SVD. V naše včerajšnje poročilo se je vrinila neljuba pomota, ker dvorni »vetnfk g. Ru-stia predava že 9. novembra o varstvu ptilc. Iti. novembra bo pa govoril »iruštve-mi predsednik, nadzornik g. Strekelj. o ozimljenju zelenjave, ostale srede do božiča pa gg. inž. Sadar ter ravnatelj Lap o cvetju pozami ter g. dr. Spiller Muys o pravnih vprašanjih lastnikov vrtov. —lj T. K. Skala obvešča vso čla.ne ln članice, da bo drevi ob 20. v klubskem lokalu v palač-i -^Grafika« «11., levo, drugo interno predavanje. _ Odbor. —lj Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi ogled novih pridobitev muzeja (»like in predmeti umetne obrti) v četrtek 27. t m. ob 3. popoldne. Vodil bo g. ravnatelj muzeja dr. Mal. Vabljeni članu ln prijatelju umetnosti izven društva. Sestanek pred muzejem. — Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice ima v krasni izbiri tvrdka MILOŠ K ARNICNI K. Starj trg 8. — Foto-sport zadovolji vsakogar 8 kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik, LJuibljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. Ižanec je prodal drva Če proda kmet zdaj v mestu drva, Je že prava loterija, tako slabi so časi Ljubljana, 26. oktoora. Bogme, in kar tako prodati drva, čeprav je že zima pred durmi; če prodaš zadnje čase v Ljubljani drva, je to že prava loterija. Toda nikar ne mislite, da kmetje obupujejo zaradi slabih kupčij. Med njimi je namreč največ Ižancev, ki ponujajo drva na Grudnovem nabrežju, - Ižanci so tako trmoglavi, da hočejo kar s trmo premagati slabe čase. Stoje pri drvih, ki so nakupiče-na na vozovih v dolgi vrsti, ter čakajo z nekakšno užaljetnostjo m srdom na kupce, ne da bi komu ponujali blago, čeprav prihaja tja še toliko ogledovalcev. Roke tišče v žepih m se samozavestno sprehajajo z biči pod pazduhami. Nekatere meščane je že začelo zebsti, pa bi radi kupili poceni drva. Ogledujejo si jih, otipavajo, nekatera jih celo merijo, v«; bi pa radi vedeli, po čem so. Ižanci nočejo meščanov dolgo niti opaziti. Nekaj »kuhajo« sami pri sebi, kot da si mislijo, bo že kupil kdo ta plesniva polena, če ne, jih pa zapeljem domov. Bo že pritisnil mraz, le čakajte, in nam boste lodili zopet naproti po Ižanski cesti do Karolinške zemlje, pa tudi do Krima, zmrznjenci! Mi bomo pa tiščali v žepih fige! Mlada gospa je otipavala drva in pre mišljevala, kako bi jih zibarantala čim bolj, da bi ji ostalo nekaj desetakov za ondula-cijo. Ižanec je hotel mastnr pljuniti, pa si je premislil. Ti, frifru tak, lej jo, no, pa hoče kupovati drva — si je mislil, ko je poškilil izpod klobuka. — Ali so draga? — Kaj, draga? se je razhudil očanec. — Poldruga klaitra jih je in za 230 Din jih dam. Lahko bi jih že prodal, pa jih načem. Če se vara zde draga, pa nič! — 230 Din in na koncu meseca! 180 bi vam že dala. — Strela me naj uščipne, če bodo dobili drugje lepša, tako »uha, gladka, dolga in trda drva! Vejo, star sem že, pa vem, kako je prav. No, 300 Din naj dajo, pa udariva! Kar cvrli se bojo pri teh drvah, taksno \TOCino bodo napravila! Dam vam jih, ker ste vi. — Blizu stanujem, kar peljite j-ih z menoj, 160 Din dam! — Kaj? 180, hm 180, — je mencal Ižanec, d oči m se mu je go«pa smehljala. Čedalje bolj nervozno je cepetal. Ločitev zakona v 15 dneh Pri nas in tudi drugod po svetu ločitev zakona ne gre tako lahko, le v Rusrji in Ameriki se z njo ne ceremonijo tako hudo. Zelo hitro gre ločitev zakona po novem civilnem zakonu tudi Mehiki, kjer se lahko v 15 dneh odkri-žaš žene ali moža, če ti ni všeč. Velika prednost mehiškega načina ločitve zakona ie pa tudi v tem, da človek nima nobenih stroškov z odvetniki. Od tega si obeta Mehika velik dotok tuicev m najbrž se ne bo zmotila. Po novem mehiškem civimem za" konu se lahko točita zakonca brez otrok, če sta bila poročena leto dni m sicer brez posebnih ceremonij in formalnosti. Rdini oogoj je, da prideta pred mehiško sodišče in fzjavita pismeno na posebnem formularju, da se hočeta ločiti. Čez 15 dni morata priti ponovno na sodišče in še enkrat potrditi, da se nista premislila, temveč da vztrajata na ločitvi. S tem je zakon končnoveljavno ločen. Zlato nebesno telo? Ameriški astronomi so priSH na podlagi svojih opazovani do prepričanja, da -je planet Eros, ki se od časa do časa naJboTj prfbhža naSi zeanlji, iz čistega alata. Planet je odkril leta 1898 #vezdosvec Wi*tc v Berrrmi i« skoraj istočasno Oharlors v Nizzi in sicer fotografskim potom. rJovo nebesno telo so trvrs* med planetoide, ki potni jo prostor med Marsom m Jupitrom. V prem?«™ meri samo km in je torei zefto majhno nebesno telo. vendar pa žari, kadar se približa naši zetntf, tako močno, da ga vidimo -a prostim očesom. Med zadn— opozicijo so ameriški »vezdoskrvci ugotovili, da ofcstoja Bro* *r dveh nebesnih tele* ki kroSKa totgo ofarotr drvgega. — No. ja. no. ja. harmice ste zlumek. — je zagodmjal. Ko sta bila že blizu ozke ulice, se je Ižanec nenadno ustavil in dejal v zadregi: — Vejo, nekaj mehkih je vmes, da se ne bojo kaj pritoževali. — Potem pa jfh peljite kar nazaj! — Kaj? Zaradi treh polenčkovr Nekaj mehkih pa rudi mora biti za trske. — Pa peljite vseeno! V ozki ulici bi bilo treba drva razložiti. — Na cesti jih ne smemo pustiti, ker je preozka, pomagajte jih zanositi tej ženski, da boste imeli prej prazen voz! Ižae-rila drva ter ugotovila, da jih je le tričetrt klaftre. — So pa zato tem bolj suha, saj veste, da se bukova drva vsotše! je pripomnil Ižanec, ki je kljiub vsemu spravil 140 Din. Eiros je torej planet dvojOkov tn obenem edina račjima med planeti somč-nega sfistema. To pa še ni na'jveoja senzacija. Zvezdoskvvoi so se zanimali tudi za gostoto Erosa, ka je mnogo večja, kakor gostota naše zemlje, od vode pa 15.6 krat večua. In na podlagi točnih računov, upoštevajoč gostoto itn obseg Erosa, so prišli do prepričanja, da je planetoid najbrž iz čfistega zlata. Seveda moramo s to senzacijo še ma)o počakati, ker močno diši po ameriški raci. Eno uro star otrok operiran Najnovejši rekord je dosegel Robert Smith iz Brooklvna, ki so ga morali eno uro po rojstvu operirati. V bro-oklynski porodnišnici je prišel na svet otrok z veliko kilo. Edina rešitev ie bi" la takojšnja operačja. Take operacije so delali zdravniki že večkrat, pa so s e vedno končale z novorojenčkovo smrtjo. V Brooklvnu se je pa operacija posrečila in v 14 dneh Je pridobil novorojenček 1 kg na teži. 7ZO.OOO biserov sežgali Pred poslopjem trgovske zbornice v Kobi na Japonskem so vrgli te dni v ogenj 720.000 biserov, vrednih 50 000 jen. Edina tolažba ženskemu svetu bodi, da biseri niso bili čisti, zato je bila pa tudi njihova vrednost razmeroma nizka. Sežgali so iih zato, da bi cene biserom poskočile. Prva sovjetska tovarna koles V Moskvi »e bila te dni svečano otvorjena prva sovjetska tovarna koles, ki bo izdelala vsako leto 150.000 koles. Doslej so morali Rusi vsa kolesa uvažati in ker se hočejo osamosvoiiti tudi na tem polju, so- začeli graditi poleg drugih tudi tovarne koles. 80 G1etstvc MHček ie mistiJ pisati »dobri gospej«, povedat i ji vse in Jo vprašati za svet. Toda to bi bilo treba storiti skrivaj, napisati ki poslati pismo brez vednosti gospoda grofa. Tega pa ni bil zmožen. Ne! Priznati je ho*e4 svo£emu dobrotniku, kaj ga teži, povedati mu vse po pravici. Sicer je pa itak moral ^zpregovoriti z njrm o Glaudinetu. MHeka je skrbelo, kaj je z njegovim prijateljem. Giaudi-net mu >e pomagal pobegnatl in reši/ti gospoda de Mondaura. Kakšna kazen neki ga je doletela za to? Na drugi strani mu je pa kazalo lastno izobilje in razkošje v tem straš-nejši Juči bedo, ki je bi* v njo pahnoen njegov prijatelj. Skrb in ljubezen, ki je bil z njo obdan, je tem boia razkrivala strašno po-manckanće, ki je v njem živel ubogi jetični deček. Mftčiku se je ubožec v dno duše smilS. Nekega večera sta sedela Mrlček in Ramofi v salonu in deček je na glas čita I odHomek iz »Athalie«. Sklonjen nad norim mu je Ramon razlagaj poedine itaraze in njdh pomen: Athalie. Vaš oče? J o a s. Sem baje sirota. Takoj po rojstvu so me prepustili usodi in o srvojih roditeljih nisem nikoli slišal nftti besedice. Athalie. Kaj nimate roditeljev? J o a s. Zapustila sta me. Athalie. Kako in kdaj? J o a s. V trenutku, ko sem zagledal luč sveta. — V trenutku, ko sem zagledal luč sveta! — je ponovil Ramon zamiš-5ieno. Dote, ki je to čitalo vpričo njega, tudi nikoli ni poznalo svoje matere, niti očeta. Očeta! Da! Milčefc je bfl v baronovih očeh še vedno otrok neznanega Heleninega fcubčka, plod zakonolomstva, bastard, ki sta mu ga bila podtaknila laž in sleparija. Mislil je pa tudi na to, da je Helenin otrok dete pregrešne žene, ki jo je pa nekoč bubil in oboževal, da, ki jo je celo še zdaj ljubil. Ce je gledal dečka, se mu je zdelo, da še vedno vidi, kako ga mati boža in poljublja. — Nadaljuj, mali. — je dejal po kratki pavzi. In deček je jel znova citati: Athalie. Ali bi mi mogli vsaj povedati, iz katere dežele ste? J o a s. Ta hram je moga domovina; druge ne pozmaim. Athalie. A kje se je ljudem posrečilo najti vas? J o a s. Pri lačnih volkovih, ki so me hoteli požreti. Ramon si je zakril obraz z rokami. Dečka je vlekia neka čudna notranja sila, da bi se vrgel svojemu dobrotniku v narooje in poskus M ublažiti bolest, ki je grof ni mogel več skrivati. Rad bi bfl storil to, pa ni imel poguma. In tako je nepremično obstal na svojem mestu. Bil ie zelo bled Ln srce se mu je krčilo. Slednjič se je opogumil in dvignil oči. Ramon je ihte!. — Gospod, to čtivo je vas menda užalostilo, — je dejal deček tiho. hoteč odvrniti misli svojega dobrotnika od razburljivega predmeta. — Ce želite, odložim knjigo. —Da, drago dete, zapri knjigo in pomeniva se. Hočeš? — Z veseljem, gospod. — Pripoveduj mi o svojih otroških letih. Mnogo si izkusil, a? — O, da. gospod, mnogo sem izkusil. — je ušlo dečku iz ust pod vplivom spominov na otroška leta. — Zelo mnogo. — je pritrdil Ramon. Deček se je ustrašil. Opazil je sle- dove popolnega obupa na dobrotniko-vem obrazai in bal se je. da bi nevede ne ranil njegovega srca. Da bi nekoliko omidfl vtis svojih besed, ie dejal: — Bil sem pri roditeljih, gospod, to je bila moja usoda. — Tvoji starši... ti podleži, ki so te mučili in hoteli napraviti iz tebe tolovaja! — Da, imel sem tudi uteho... srečo, ki mi je pomagala prenašati križe in težave. — Srečo? — Imel sem prijatelja, dobrega in zvestega prijatelja..,, Claudineta. — Claudrnet! Saj res! Nisem pozabil nanj. Spominjam se. da mi je on prvi povedal o tebi. Tudi njega hočem rešiti neznosnega življenja. Trenutno tega žal ne morem storiti. Ce te hočem živega m zdT_avega obdržati pri sebi, je treba, da izgube tvoji starši sled za nama. Ce bi vedeli, kje si. bi te lahko zahtevali naizaj. Deček je prebledel in mraz ga je spreletel. — Kmalu po povrarku v Pariz iztrgam z zdravnikovo pomočjo bolnega dečka iz njihovih rok Ln ga pošliem v sanatorij, kjer ga boš lahko obiskoval. — O da. gospod, vem... V bolnici, kjer je že bil. Ah, bil bi srečen, če bi se mogel vrniti v njo. Storite to zanj, gospod. —Storim, nič ne skrbi. — Tam se mu bo dobro godilo... Kaj pa. če ga ne bodo hoteli sprejeti? — Za to poskrbim že jaz. — Nekoč, gospod, ga je poslal zdravnik v bolnico, v veliko, lepo hišo, kjer Iečijo otroke brezplačno. Po-setil sem ga in povedal mi je mnogo lepega. Takrat sva trdno sklenila, da se naučiva delati ,da zapustiva pot najinih roditeljev in začne v a pošteno življenje. — Kako bi pa mogla to storiti? — Sklenila sva bila pobegniti iz komedijantskega voza. čim bi Claudi-net prišel iz bolnice. — In nista storila tega? — Nisem mogel čakati, da pride iz bolnice ... pobegnil sem sam, da bi mi ne bilo treba sodelovati pri zločinu, ki sta ga pripravljala moj papa in njegov pajdaš. Poskusil sem torej storiti, kar sva s Clandinetom nameravala. In usoda mi je poslala na pomoč dobro gospo... — Dobro gospo? Deček je povesil glavo in zardel. * — Veste, gospod, to je stara zgodba; in ko jo vam povem, najbrž ne boste tako dobri z menoj... — Kad hočeš reči s tem? DVE 2BNI — Moja žena je res pravi zaklad, pomaga mi .•urejevati vso korespondenco. — Moja je pa šele napol poti k temu cilju. Zaenkrat mi korespondenco samo odpira. Sami fantastični načrti Rosi hočejo preurediti in vpreči v delo vso reko Dnjepr s pritoki Kakor je Amerika dežela rekordov in superlativov, tako postaja Rusija vedno bolj dežela fantastičnih načrtov, ki pa seveda ostanejo večinoma samo načrti. Za Volgo je Dnjepr v Rusiji najdaljša reka, saj meri njegovo korito nad 2000 km. Dnjepr teče skozi tri sovjetske republike in ima SI4 pritokov. Zdaj se pečajo v Rusiji z rekonstrukcijo korita in toka te velike reke. Dela so v rokah posebnega urada in treh akademij znanosti Gre za mnoga važna go" spodarska vprašanja, tako za promet po Dnjepru, za nove vod rv*de. za iz-suševanie močvirij in namakanje prostranih poljan. Posledica rekonstrukcije naj bi bila razširjenje in zboljšanje izhodišč k Baltiškemu in Črnemu morju. Na bazi pritokov DnJepra hočejo ustvariti mogočno vodno žilo. Skupna dolži" na tega vodnega sistema naj bi znašala nad ?0.000 km. Na vzhodu meji korito Dnjepra na Bug, čigar okolica dobiva v zvezi z rekonstrukcijo velik industrijski pomen. Na severu dosega korito Dnjepra leningrajski okraj, ki rabi mnogo kovin in premoga. Zato je vprašanje prometa po Dnjepru za ta okraj velikega pomena. Na zapadu meji Diepr na rodovitno zemljo, na jugu na mesto Harkov. Mogočni jezovi in druga rekonstrukcijska dela izpremene vodne poti Tierson-Orša in Kijev-Brjansk tako. da bodo lahko vozili tod tudi veliki parniki. Odločil" nega pomena je zveza Dnjepra z ogromnimi premogovniki na Donu preko rek Samara in Volčja. Med Kijevom in Brjanskom nastane zelo dobra vodna pot po reki Diesna. Pot se bo zaključila preko reke Sidra v Oki. od tod bo pa vodila dalje preko Volge. Na Dnjepru nameravajo zgraditi poleg že obratujočega Dnjeprostroia še več elektrarn s skupno kapaciteto 2 milijona KVv. Te elektrarne naj h\ dajale letno 10 milijonov kilovatiih ur cenene električne energije. V Belorusi.i in Ukrajini hočeio izsušiti 4 in ool mi" lijona ha močvirnate zemlje. Na drugi strani bi pa omrežje kanalov namakalo 2 in pol milijona ha ukrajinske stepe, kjer pokonča suša zdaj do malega vv,e poljske pridelke. Tudi na Krimu hočejo namakati en milijon ha nerodovitne zemlje. O teh fantastičnih načrtih bo rr»zapravljala posebna konferenca, ki r,e sestane v petek v Kiievu. Konfererca bo trajala več dni. Udeleže se ie člani akr-demije znanosti, centralnih gospodarskih ustanov in mnogih organizacij. Osebno sta bila povabljena na konferenco člana akademije Aleksandrov in W in ter. V drug? hočeio zgraditi "ezove med Zaporožjem in Hersonom in izko" pati omrežje kanalov za namakanje levega brega Dnjepra in dela severnega Krima. Ta dela bi temeljito izpremeni-la gospodarski položai Ukrajine in Krima. Ni izključeno, da bi lahko na Krimu pridelovali bombaž in kavčuk, ko bo zdaj še nerodovitna zemlja namakana. V načrtu je tudi zveza Dnjepra z reko Severni Doneč preko rek Samara in Volčja. Ta pot bi bila prvi del nove vodne magistrale Dniepr-Don-Volga. To so poleg neštetih drugih novi fantastični načrti, ki hočejo boljševiki z njimi presenetiti svet. Le da je rudi tu preveč fantastičnega in premalo verjetnega. Vse nameravajo in vse hočeio, drugo vprašanje je pa, kaj morejo in kaj bo res storjeno. Dva sta, ki verujeta, da je pest močnejša od razuma: trsti, ki pretepa in tisti, ki se pusti potrpežljivo pestiti. TVORNIŠKO SKLADIŠČE USNJA J. LAVRIČ, LJUBLJANA Kolodvorska ulica štev. 41 a, se je preselilo na CANKARJEVO NABREŽJE ŠT. 1 poleg frančiškanskega mostu (prej L. Gerkman) Trna stalno na skladišču: Specijalna usnja za industrijo čevljev in nadrobno prodajo kakor juhtina — teletina curom k rupo ni chrom vratovi chrom okrajevina chrom usnje za smuči chrom usnje barvano za krplje chrom usnje za nogometne žoge chrom usnje za nogometne čevlje khaki kruponi chrom jermenca za vezavo galun jermenca za vezavo likanec (blank) cepljenec celine svinjske kože 1 odpadki Največja izbira v tej stroki. ahvala kruponi vratovi okrajevina notranjki črni in rjavi ki psi črne in rjave kravine crne in rjave teletine bokscalf črn in barvast goveji boks črn in barvast chevreau črn in barvast chevrettes ovčine sive in rjave podloga telečja bela in rjava lak chrom juhtina rdeča in črna waterproff dulboks Ogled neobvezen — Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in izkazanega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Parola Kačiča posestnika in gostilničarja se vsem tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se g. zdravniku dr. Albertu Trt-niku za veliko skrb in požrtvovalno nego, ki jo je izkazoval našemu blagemu pokojniku med težko boleznijo, č. o. patru Kazimiru Zakrajšku za tolažeče obiske in poslednje spremstvo, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, Sokolskemu društvu Ljubljana TTT. za korporativno spremstvo in poklonjen venec, stalnemu omizju za izraze iskrenega prijateljstva in poklonjen venec, Gasilnemu in reševalnemu društvu za severni del, Pevskemu društvu bežigrajskemu ter ostalim društvom za prelepe žalostinke, končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako nad vse častnem številu spremili do groba. Se enkrat vsem — prisrčna zahvala. Globoko žalujoča rodbina KACICEVA. Mestu pogrebni sarrod Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni danes ob % 11. uri po dolgem in mučnem trpljenju, v 93. letu svoje starosti, poklical k sebi gospo MAKSIMILJANO ŠEGA vdovo po okrajnem sodnem predstojniku Pogreb bo v četrtek, dne 27. oktobra 1982 ob »A S. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer izročimo materi zemlji, kar je njenega. Priporočamo nepozabno rajnko v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 25. oktobra 19S2. Viktor Sega, kurat in veroučitelj v pokoju, sin — B lati Ida Pavločič, Zofija Pasini, hčeri, in ostali sorodniki POZOR! """ Pristna Belokranjska vina POZOR! toči na debelo VINARSKA ZADRUGA »BELOKRANJSKA KLET", • Spodnja Šiška, Gasilska cesta 3 MORSKE RIBE dnevno sveže pošiljke. — Danes velika izbira finih rib in ribji brodeto. — Izbira vseh drugih jedil; cene zelo nizke. OPERNA KLET, Gledališka ulica 2 Vezenine — zavesr najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Cvetličarno „SPLIT" sem OTVORILA v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 nasproti kopališča hotela »SLONA« Na izbero bodo vedno vse vrste krasnih domačih in tujih cvetlic in šopkov za razne prilike. Sprejemajo se naročila ličnih šopkov, žalnih in jubilejnih vencev in vsa v to stroko spadajoča dela. Lepi šopki sveži in suhi za grobove v veliki izberi. Najvljudneje se priporoča BENEDIK IVANKA STAN0Wl\ TRISOBNO STANOVANJE solnčno, s kopalnico in vsemi pritiklinami v centru mesta — oddam. — Naslov pove uprava *Slov. Naroda«. 4054 MLADE ZAJCE ovnače kupi Cepon, Škofljica št. 24. 4061 PTIĆA RJA čistokrvnega, proda ali zamenja za brak - jazbečarja šent-jurc Stanko, trgovina v Rogaški Slatini. 4060 SLUZ9E FOTOGRAFSKI POMOČNIK (-ica), event. dober amater, dobi stalno, samostojno mesto v amaterski delavnici in trgovini, kakor vodja iste. Potrebno cca. 10.000 Din. Nastop takoj. — Ponudbe na upravo >SL Narodac pod »Zmožen 4065«. KUPIM SAMSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v upravi >Slov. Narodac. 4068 DOBRO VPELJANO TRGOVINO z mešanim blagom na periferiji mesta oddam v najem. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda« pod »Takoj 4070«. NAMIZNA JABOLKA lepa, vseh delikatesnih vrst, kakor tudi jedilni kostanj v vsaki množini, proti povzetju franko kolodvor Rogatec, razpošilja tvrdka Jerič Vid, eksport sadja, Stoperce-Majšperg. 4059 PAZMO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T VTNOTOC »MEKSIKA« Ljubljana, Jegličeva ulica 10, toči pristna vina po najnižjih cenah. Solidna postrežba. 4056 BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro to poceni. — Ljubljana, Selenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91/T POSOJAMO PLOŠČE in gramofone. — »SLAGER«, Ljubljana, Aleksandrova c 4 — Maribor, Slovenska 18. 100/T Brex po6ebueg& obvestila AGNEZA HINTERLECHNER naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, da je njen predobri, blagi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod dobavlja t in fazooah vseh barvah Franjo Zraee, LJUBLJANA, Cankarjevo je Štev. 5 redni univerzitetni profesor, pravi član Češke akademije znanosti in umetnosti v v Pragi itd. danes opolnoči, po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Predragega pokojnika spremimo v petek, 28. oktobra 1932 ob *4 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Aleksandrova cesta št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 25. oktobra 1932. HTFPri ii * *SLOmSK NAROD«, dne 26. oktobra 1932 Dr. Karel Hinterlechner m in fakultete, član tehnične fakultete, bivši rektor ljubljanske univerze, bivši dekan akademije znanosti, dopisni član prirodoslovnega društva v Pragi, član drž« zavoda v Pragi in „Geolog. Bundes anstalt44 na Dunaju« med glavnimi organizatorji ob ustanovitvi n imela v častnem spominu! V LJUBLJANI, i ^ Zbm oktobru PROFESORSKI ZBOR TEHNIČNE FAKULTETE UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA PRVEGA V LJUBLJANI sporoča, da je umrl gospod redni univerzitetni profesor Dr. KAREL HINTERLECHNER tehnične fakultete, predstojnik mineraloško-petrografskega instituta, član češke akademije dopisni član prirodoslovnega društva v Pragi, član geološkega državnega zavoda v Pragi Eundesanstalt44 na Dunaju Svojemu odličnemu kolegi ohrani profesorski zbor tršjen in časten spomin!