Ljudski učitelj in kmetijstvo. Za hirajoče kmetijstvo so se pričeli zanimati vsi sloji. Vsi občutimo, da ni pravega življenja, ako vlada na kmetih uboŠtvo. Podvezane so s tem najmočnejše arterije družbenega organizma. Tudi v Avstriji smo začeli snovati razne nižje in višje kmetijske šole. Prve so enake obrtnim šolam. Imamo že tudi kmetijske potovalne učitelje. Vse to je dobro. A kmet še nima prarega zaupanja do tega nčiteljstva. Iz kmetijskih šol se redko kak fant naseli v domaČi vasi, navadno išče kot valpet službe v graščinab. Potovalni učitelji podajajo preveč gradiva v kratko odmerjenem Času; nas kmet mu ne more slediti. Emet se pač najložje uči, ako se stvar praktično razjasni, da sam uvidi, da mu ista res koristi. Vprašanje ljudskega učiteljstva je zdaj pereče v vseh državah. Pametni ljudje se nečejo posvetiti težavnemu stanu, ki je plačan najslabše. Država skrbi za povišanje plač in penzij za najnižje svoje uradništvo. Deželne uprave takisto, ljudski uČitelj pa naj trpi ob vedno dražjih živilih lakoto. Država in dežele bodo morale temu važnemu delavcu stanje gmotno izboljšati, drngače se bo pojavilo občutno pomanjkanje. S tem se bo moralo računati, ako je s tem zadovoljen ali ne oni stan, ki je prešel v našo dobo še iz srednjega veka. Ker se bo moralo ljudakemu užitelju izboljšati gmotno stanje, bi se lahko tudi reorganizovalo šolstvo, ki je namenjeno uciteljskemu naraščaju. Eno leto bi nioral obiskovati vsak ljudski uSitelj, ki se vzgojuje za meščanske šole, kako visjo šolo za obrt, industrijo in mehaniko, Ijudski učitelj pa, ki hoče med kmete, kako boljšo kmetijsko šolo in iz teh strok položiti tudi izpite. Ljudski učitelj na kmetih najložje spoznava odraslega kmeta in njega mladino. On pozna kakovost kmetijske zemlje dotičnega okraja in pozna tudi obnebje. On je kakor ustvarjen za to, biti kmetiški mladini in tndi odraslim kmetom dober učitelj v kmetijstvu. Če bi naši duhovniki ne bili leni in prepuščali kuharicam in hlapcem svoje gospodarstvo, bi tudi ti, ako bi kako leto štndirali na kaki kmetijski šoli, bili dobri u.itelji kmetijstva. V davno minulih časih so bili nekateri taki duhovniki. Takrat so se duhovniki ukvarjali s prirodoslovno vedo. Zdaj pa stojijo Danvin in drugi brezbožneži i gorežim me5em pred temi nauki. Ljudski nčitelj bi bil najboljši mentor vscga onega, kar spravlja napredno kmetijstvo vsako leto novega na dan. %.o bi kmetje videli, da učitelj ve kaj več nego ubijati abecedo, otrokom v glave, da pozna kmetijska dela, bo hkrati v spp- Stovanju med Ijadstvom zrastel, in ta uSitelj bo v par letili odpravil podedovano antipatijo proti učiteljstvu, ki Se vedno stoji v mislih kmeta na isti stopnji kakor prejšnji mežnarufiitelj. Kmet se pokori duhovniku, ker se ga boji, ali dober, odkritosrčen prijatelj bo Ijudskemu učitelju, ki bo živel kot kmetiSki strokovnjak v njegovi vasi. Ljudski uSitelj bo potem lahko snoval zadruge kmetiških producentov, ki so zdaj in bodo v bodoče podiaga kmetijstva, in jih tudi oživljal. Kmet ne bo mislil, da ta človek skrbi za svoj žep; ta učitelj bo dajal kmetom najizdatnejšo doto, najboljšo podporo za življenje. Torej ustvariti je seminare za ljudske učitelje, v katerih se bodo vsaj eno leto učili kmetijstva, in sicer potem, ko so že bili nekaj let prej provizorični učitelji na kmetih. V tem času so se že seznanili z zemljo in ljudstvom ter po tem lahko uravnajo svoje kmetijske študije. ln ponavljalno šolsko leto otrok naj bo posvečeno le kmetijskim naukom. Ako doženemo to, bodo tudi potovalni učitelji mogli uspežneje pončevati. Imeli bodo v Ijudskih učiteljih informatorje o tem, o čemer naj predavajo, da jih bo kmet poslušal, in našli bodo za pouk že pripravljene poslnšatelje. Tako pride ljudski učitelj tudi socijalno bližje ljndstvu, potem ne bo čutil, da je, dasi kmetiški sin, osamljen in malo uvaževan. Dosti je ležeče na tem, kako sc izhaja s sosedi, zlasti na kmetih. Morebiti doživimo gospodarske, kmetijske žole tudi za dekleta. Na Nemškem jih že imajo na nekaterih veleposestvih, na Češkem tudi. Morebiti bo kako veleposestvo tudi na Slovenskem ostalo celo in bo podlaga za tako šolo. — (Čudno je, da še nobeden veleposestnik v naših deželah ni prišel na to misel! Veleposestvo se čudovito dobro rentuje s tako šolo.) Tndi za uradniške žene bo bolje, ako bodo poznale to prekrasno vedo kmetijstva, to praktično prirodoslovje in to vzorno gospodinjstvo. In ljudski učitelj na deželi z ženo, absolventinjo kmetijske šole, kaka čedna dvojica! On za fante, ona za dekleta, oba učitelja za odrasle. Velika meeta se sicer Se širijo, ali tndi v njih se že vidi, da meščanski svet že nazaj sili na kmete. Dežela je pač večni magnet. Na njeno oprsje hiti vse iz mesta. Industrija bo šla na deželo. V mestu je predrago življenje zanjo. In elektrika Todi v svet ceno in hitro. Na kmete, v ljubo prirodo hrepeni mestni svet. ZdajSnja in bodoča prometna sredstva bodo vedno bolj in bolj zravnavala nasprotja med mestom in deželo. Omika bo splošna. Pride čas, ko bo ljudski učitelj najvažnejši činitelj v narodnem Življenju, ko bo zavzemal mesto duhovnika v pravem pomenu besede, ko bo teoretičen in praktičen učitelj navadnih ved, ki človeka usposobljajo za delavca v tej ali oni stroki, ko bo tudi praktičen etik, kažoč mladini pota v duševnem, čuvstvenem življenju. V to gladiti pota bi bila naloga deželnih zborov v ubogi Avstriji. Moramo klicati dež. zbor. Država je nboga ladja v valovih svetovnega razvoja. Naši n8tanovi", lahko kličemo, uredite v ožji domovini to perečo zadevo! In sloreuskim nStanovom" velja: uredite domačo hišo, naj pride, kar hoče z državo! Jesti bomo potem imeli, veselili se borao na lepih svojih tleh, država pa naj vesla, kamor hoče! Potem bomo lahko živeli, kakor že pride, ako bomo domačo hiso dobro uredili gospodarsko ia s tem seveda tndi duševno in čuvatveno. Vsi familijarni ljudje na krov! Vrzite celibatarje in skopljence na cesto! To je stara sara, ki nima več pravice živeti! — Po »Sbv. Nar."