/Primorski Št. 53 (15.155) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GORICA-Drevored 24 moggbl-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ I Cn/1 I ID POSMNA PLAČANA V GOTOVM IDUU UK SKD. N ABB.POST.GR. 1/50% CIS ALPINA GESTIONL investicijski skladi D/^llZD BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČETRTEK, 23. FEBRUARJA 1995 I Edina rešitev jev sožitju Bojan Brezigar Končnega miru še ni, in morda bo treba počakati zelo dolgo, da bo mogoče na Severnem Irskem res dokončno zapisati to besedo. Vendar pa je sporazum, ki sta 8a včeraj zakoličila premiera obeh držav, ki ju irsko vprašanje razdvaja, John Major in John Bruton, odraz Pragmatičnega in realističnega pogleda, pa tudi rezultat zelo velikega Poguma. To velja še zlasti za Majorja, kateremu britanski protestanti že očitajo kapitulacijo pred severnoirskimi katoliča-ni- Pa tudi Bruton je moral požreti marsikateri očitek, češ da bodo sedaj ulstrski katoličani prepuščeni na milost in nemilost svojim protestantskim rojakom. Seveda zadnja odločitev se ni padla, vendar sklepa o ustanovitvi severnoirskega parlamenta in o referendumu priznavata prebivalcem Pravico do odločanja o Prihodnosti svoje dežele. Pri tem pa ne gre pozabiti, da so se po-Sajanja začela šele ko je severnoirska katoliška teroristična organizacija IRA prenehala s sovražnostmi in so se sklepu o premirju pridružili tudi protestantski skrajneži. Ko je utihnilo orožje, so lahko predstavniki vseh strani sedli k pogajalski mizi; Sele takrat so severnoirski stranki sinn fein, Političnemu krilu Ire, priznali dejansko pravico do predstavljanja svojih volilcev; šele takrat so se njenemu voditelju Jerryju Adamsu odprla vrata v Londonu in tudi drugod v svetu, Vse do Bele hiše. Včerajšnji sporazum je torej pomemben korak na poti h končnemu miru, ki ga Severna Irska išče že vse od leta 1920, ko se je odcepila °d ostalega dela otoka, ki si je z orožjem v roki izboril neodvisnost. Pot k miru označujeta velika previdnost in realističen pogled na do-Sajanja, še predvsem pa dejstvo, da je tudi med oboroženimi skupinami dozorelo prepričanje, da je dokončna rešitev sa-jno v skupni zavesti, da je treba - tudi ob odpovedih - kreniti na pot sožitja in sodelovanja. To so razumeli na Severnem Irskem, kot so to, ob še večjih težavah, razumeli na Bližnjem vzhodu. Skrajni čas je Ze, da bi to razumeli tudi na Balkanu. ■ Susanna Agnelli I odpira pot Sloveniji RIM - Vzdušje med Italijo in Slovenijo je tvorno in Susanna Agnelli upa, da bo mogoče doseči rezultat, ki bo zadovoljiv za obe strani. Tako je novi italijanski zunanji minister poudaril v okviru širšega ekspozeja o glavnih smernicah italijanske zunanje politike pred zunanjepolitično komisijo senata. Agnellijeva v svojem ekspozeju ni omenila slovenske manjšine v Italiji, na kar jo je med razpravo opozoril sen. Darko Bratina. Na 3. strani I Avstrija za vstop I Slovenije v EZ DUNAJ - Avstrija bo tudi v prihodnje podpirala slovensko približevanje Evropski zvezi. To je včeraj zvečer na tiskovni konferenci poudaril avstrijski zunanji minister Alois Mock, po delovnem pogovoru s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Slovenski gost se je pred tem srečal tudi z avstrijskim zveznim kanclerjem Vranitzkym, vicekan-clerjem Buskom in avstrijsko državno sekretarko za evropsko integracijo Edererjevo. ITALIJA / ZVŠANJE CENE DENARJA BANKOVCU NI POMAGALO IN ZDAJ CAKA NA MANEVER Lira izgubila še nekaj vrednosti Manever danes na seji vlade RIM - Denar se je podražil, lira pa še pocenila. V menjavi z marko je včeraj izgubila nov teren, saj je nemški bankovec sredi dopoldneva prilezel vse do 1.107 lir, napredoval pa je tudi dolar, ki sicer na mednarodnih trgih ostaja zelo šibak. Zvišanje uradne eskomptne in lombardne mere je nekoliko zasenčilo dogajanja na denarnem trgu, kjer negativni rekordi lire niso več novica, tako kot ni nič novega posledično negativno gibanje finančnih trgov. Glede posega centralne banke, ki je Italijo po ceni denarja postavil na čelo lestvice članic kluba G7, so mnenja precej deljena, čeprav nihče ne zanika, da emisijski zavod praktično ni imel druge izbire. Lamberto Dini bo danes dokončno izrisal gospodarski manever, s katerim želi vrniti zaupanje mednarodnih trgov v italijansko gospodarstvo. Kaže, da bo manever obsežnejši od napovedanega (23 tisoč milijard), temeljil pa naj bi na klestenju izdatkov, predvsem pa na podražitvi bencina in privitju davčnega vijaka. Na 2. in 11. strani SEVERNA IRSKA Major in Bruton poslovila temelje za končni mir BELFAST- Vladi Velike Britanije in Severne Irske sta včeraj predstaviti predloge, ki temeljijo na dialogu vseh strani na Severnem Irskem in predvidevajo ustanovitev se-vemo-južnih oblasti. Po petindvajsetih letih nasilja naj bi Severna Irska končno odprla vrata miru. Britanski premier John Major in predsednik irske vlade John Bmton sta v Belfastu poudarila, da gre dejansko za temelj razprav, in ne za izdelan načrt. Major se je zavzel tudi za ustanovitev parlamenta v Belfastu, ki bi imel precejšnja pooblastila. »Prihodnost leži v vaših rokah. Nihče naj ničesar ne vsiljuje,« je britanski premier sporočil prebivalcev Severne Irske. Njegov irski kolega pa je razložil: »Tega dokumenta se ni treba nikomur bati.« Oba politika nista pozabila poudariti, da naj se o rezultatu mirovnega dialoga s severnoirskimi strankami na referendumu izrečejo Se prebivalci Severne Irske. Odločitev večine prebivalcev Severne Irske o svoji prihodnosti bo spoštovana, sta zatrdila oba prva ministra. Britanski in irski premier sta vse prebivalce in politike na Severnem Irskem pozvala, naj natančno preučijo njune predloge, in jih posvarila pred preuranjeno zavrnitvijo ali prezgodnjim veseljem. Njun načrt naj ne bi bil »vklesan v kamen«, temveč odprt za mnoge konstruktivne predloge, je v Belfastu dejal Major. Hkrati pa je konservativni britanski premier posvaril, da bo treba na poti k mim premagati še mnoge težave. Na 18. strani RIM / ODNOSI VSE BOLJ NAPETI Berlusconi ostro zahteval predčasne volitve v maju Massimo D'Alema zavrnil zahtevo kot nesprejemljivo izsiljevanje - Segnijevi pogoji za volitve v juniju RIM - Torkov denarni in inflacijski vihar ni prispeval k pomiritvi duhov. Na italijaski sceni se gospodarski manever in vprašanje predčasnih volitev spletata v pravi Gordijski vozel, ki ga bo vse težje razvozlati. Silvio Berlusconi je včeraj vztrajal v ofenzivi. Bivši premier je ocenil kot »krivične« ukrepe, ki jih pripravlja Dinijeva vlada, toda njegova glavna zahteva so predčasne politične volitve, tarča kritike pa predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Zahteval je, naj bi predčasne politične volitve združili z deželnimi, oboje pa razpisati že maja. V tej zahtevi ga je podprl predsenik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, čeprav z manj ultimativnim tonom, saj je manever ocenil »kot potrebno grenko zdravilo, kateremu mora slediti ustrezna terapija predčasnih volitev«. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je zavrnil Berlusconijevo zahtevo, ki jo je ocenil kot »nedopustno izsiljevanje«. Kartel svoboščin je obtožil, da tepta iterese Italijanov, vendar ni povsem zaloputnil duri glede datuma volitev. Cimprej bo vladi omogočeno, da mesnici svoj program, tem prej bodo možne volitve. Na predčasne volitve v juniju bi pristal tudi Mario Segni, vendar samo pod pogojem, da vlada čimprej mesnici svoj program in da se resnično zajamči vsem enako možnost pristopa do televizijskih programov. Za predčasne volitve je tudi Stranka komunistične prenove, toda vprašanje zavezništev in odnosa do vlade razdvaja komuniste. Iz vodstva stranke je odstopil Gennaro Lopez, ki ne soglaša s predsednikom Armandom Cossutto in tajnikom Faustom Bertinottijem. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Skupščina slovenske DSL Slovenci v DSL so predstavili svoja gledanja o bližnjih občinskih volitvah in o političnem položaju slovenske manjšine. Stran 4 Načrt o sanaciji Krasa V Centru za raziskave pri Padričah so predstaviti eksperimentalni načrt o sanaciji in varstvu Krasa ter prve rezultate, ki so jih dosegli. Stran 4 Predstavitev Kraškega pusta V Domu Brdina so včeraj predstavili letošnji 28. kraški pust, ki bo v soboto na Opčinah in se ga bo udeležilo osem vozov in štiri skupine. Stran 5 Frasnelli (SVP) pri lllyju Podpredsednik SVP Hubert Frasnelli, gost SSk, je bil včeraj na obisku pri tržaškem županu Illyju, ki mu je med drugim povedal, da je podpisal odlok o dvojezičnih tablah na Krasu. Stran 5 Predlog za enakopravnost jezikov Skupina deželnih svetovalcev raznih strank je predložila zakonski osnutek za enakopravnost jezikov v občinskih statutih. Stran 10 SKGZ: Zahrbten napad na ljudi in ustanove TRST - Slovenska kultmno-gospodar-ska zveza je izrazila solidarnost slovenskima članoma posvetovalne deželne komisije za prispevke manjšinskim ustanovam, ki sta prejela sodno obvestilo na podlagi ovadbe s strani Gombačeve SGPS. SKGZ ocenjuje ovadbo kot dodatni člen v seriji zahrbtnih poskusov, da se izničijo delo in rezultati ljudi in ustanov, ki si prizadevajo za obstoj in razvoj naše skupnosti. Na 3. strani ITALIJA / DANES BO VLADA DOKONČNO ZARISALA GOSPODARSKI MANEVER Berlusconi za volitve D’Alema proti izsiljevanju RIM - Gospodarske težave in politična nestabilnost se na italijanski politični sceni spletajo v pravi gordijski vozel. To je pokazal tudi včerajšnji dan, ko je Silvio Berlusconi v imenu Kartela svoboščin zaostril ofenzivo in zahteval združitev političnih in deželnih volitev. Obenem pa ostro kritiziral manever, ki ga pripravlja Dinijeva vlada. V imenu Demokratične stranke levice je Massimo D’Alema to zahtevo zavrnil kot nesprejemljivo izsiljevanje. Medtem ko se je na politični sceni vnela bitka, je premier Lamberto Dini skupaj z ministri nadaljeval s pripravljanjem gospodarskega manevra. Odloke in zakonske predloge, ki bodo zarisali manever, bo vlada sprejela danes. Vihar, ki je zajel liro, je očitno vplival tudi na ukrepe, ki jih snuje vlada, saj naj bi bil po nekaterih napovedih obseg manevra med 23 in 25 tisoC milijardami. Del teh sredstev bo vlada pridobila s klestenjem proračunskih postavk, ki bo zadevalo vsa ministrstva (izjema naj bi bila le notranje in pravosodno ministrstvo). Poleg tega naj bi povišali ceno naftnih derivatov, povišali davek na pravne osebe Irpeg, omejili možnost odbitkov pri davku na fizične osebe Irpef in sprejeli še vrsto drugih ukrepov. Med temi tudi miniodpust za lastnike avtomobilov, ki niso plačali prometnega davka. Lamberto Dini je tudi včeraj molčal in ni hotel odgovarjati na napade Kartela svoboščin. Dopoldne se je sreCal z bivšim podpredsednikom vlade Giuseppejem Tata-rello (Nacionalno zavezništvo), očitno v upanju, da mu bo uspelo neko- liko omiliti stališča Kartela svoboščin. ZveCer se je srečal z načelnikom parlamentarnih skupin pro-gresistov Cesarejem Salvi jem in Sergiom Berlin-guerjem, popoldne pa se je povzpel na Kvirinal do predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, s katerim je očitno preučil politicno-gospodarski zaplet in možnosti rešitve. V obrambo vlade in njenega manevra je včeraj dvignil glas predsednik senata Carlo Scognami-glio. Po njegovem mne- nju je treba podpreti manever, ker bo odgovor mednarodnih trgov na te ukrepe jasno povedal, ali je sedanja kriza posledica pomanjkljive gospodarske politike ali pa politične nestabilnosti. V prvem primeru je po mnenju Scognamiglia Dinijev manever ustrezno zdravilo, v drugem primeru pa bi bile potrebne predčasne volitve. Razpust parlamenta in volitve so edino zdravilo, ki je po mnenju Kartela svoboščin učinkovito. To so z nekoliko različnimi poudarki podcrtali vsi predstavniki Kartela, najbolj ultimativno pa je zahtevo po volitvah že maja postavil Silvio Berlusconi. Bivši premier, ki je dejal, da govori v imenu vseh sil Kartela, je odgovornost za sedanjo krizo naprtil tistim, ki so zrušili njegovo vlado, izrecno pa je napadel li-derja Severne lige Um-berta Bossija in tajnika DSL Massima D’Alemo. Medtem ko je bil predsednik NZ Gianfranco Fini nekoliko bolj spravljiv (manever je potrebno zdravilo, spremljati pa ga mora terapija volitev), je bil bivši minister za prevoze Publio Fiori brutalen: »Manever bomo pokopali prihodnji teden«. Odgovor ni izostal. »Upal sem, da bo Berlusconi popravil cinični Previtijev ton, a ni tako. Berlusconi je pripravljen poteptati interes Italijanov, da bi zaščitil svojega. Ker hoče volitve takoj, grozi, da bo pozabil na obvezo, da bo podprl Dinijev manever. Berlusconi je zgrešil ime svojega gibanja, saj je proti Italiji,« je dejal D’Alema. Podobne so bile tudi ocene ostalih predstavnikov sil, ki podpirajo sedanjo vlado. NOVICE Danes izvolitev predsednika Ustavnega sodišča RIM - Ustavno sodiSCe bo danes izvolilo novega predsednika. Dosedanjemu predsedniku Fran-cescu Paolu Casavoli zapade namreč v soboto mandat, prav tako bo sodiSCe zapustil sedanji podpredsednik Ugo Spagnoli. Predsednika voli petnajst elanov Ustavnega sodišča. Na prvih dneh glasovanjih je potrebna absolutna večina, nato pa je na vrsti balotaža med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. Kandidatov je veC, med favoriti za izvolitev pa sta 54-letni Antonio Baldassarre in 61-letni Enzo Cheli, ki sta oba že skoraj deset let elana Ustavnega sodišča. Loža P2 financirala MSI? RIM - Rimski tožilec Maria Monteleone je včeraj zaslišala kot pričo bivšega vodjo zloglasne fra-masonske lože P2 Licia Gellija. Predmet preiskave so finančna sredstva, ki naj bi jih tajna loža priskrbela neofašistični stranki MSI za Časa tajnikovanja zdaj že pokojnega Giorgia Almiran-teja. Po agencijskih vesteh naj bi Gelli sodnici potrdil, da ga je Almirante večkrat obiskal in ga prosil za finančno pomoč, ki pa mu je Gelli ni dal. Še en protestni izstop iz vodstva SKR RIM - Polemika znotraj Stranke komunistične prenove je prišla do izraza tudi na včerajšnji seji strankinega vodstva, posvečeni vprašanju zavezništev na prihodnjih volitvah. Iz vodstva je namreč izstopil tudi Gennaro Lopez, in sicer iz protesta proti načinu vodenja stranke. Lopez je protestiral zaradi pisanja strankinega glasila Li-berazione, ki je nekatere strankine voditelje obtožil, da so nekakšna peta kolona DSL, ter zaradi izjav strankinega predsednika Armanda Cos-sutte v intervjuju za Corriere della Sera, da je DSL skuSala »kupiti« nekatere parlamentarce SKP. Zelo kritično do tajnika Fausta Bertinottija se je na seji vodstva izrazil tudi Gianfranco Nappi, ki je že izstopil iz tajništva SKP. Nappi je obžaloval, da SKP ni sposobna odigravati avtonomno in odločilno vlogo na poti k enotnosti levice. Preklicana stavka novinarjev RIM - Dnevniki v Italiji bodo v soboto in nedeljo redno izšli. Sindikat novinarjev FNSI je namreč sklenil preklicati ze napovedano dvodnevno stavko ter se bo že danes spet sestal s predstavniki založnikov za nadaljevanje pogajanj o obno- vi delovne pogodbe. Potem ko je v torek tajnik FNSI Santerini pozval založnike k obnovitvi pogajanj, je včeraj predsednik združenja založnikov FIEG Giovannini pismeno pozval sindikat novinarjev, naj sede za pogajalno mizo. Sicer pa so si staliSCa novinarjev in založnikov zelo daleč. FNSI je že napovedal, da bo o rezultatih današnjega srečanja takoj obvestil vso kategorijo za morebitne takojšnje reakcije, kar pomeni, da ni mogoče izključiti novih protestnih pobud. GENOVA / IZGREDI PO TEKMI GENOA-MILAN Aretirali še enega navijača Za rešetkami 31-letni Milančan Carlo Giacominelli Aretirani Carlo Giacominelli med karabinjerjema GENOVA - Karabinjerji operativnega oddelka iz Genove so včeraj zjutraj v okviru preiskav o umoru genovežanskega navijača Vincenza Clau-dia Spagnola pred nogometno tekmo Genoa-Mi-lan aretirali 31-letnega Carla Giacominellija iz Milana. Aretirali so ga v njegovem milanskem stanovanju na osnovi naloga o preventivnem priporu, ki ga je izdal sodnik za preliminarne preiskave iz Genove Giorgio Ricci z obtožbo pretepa v obteže-valnih okoliščinah (kazenski zakonik predvideva od 2 do 6 let pripora). Giacominellija so Ze prepeljali v kasarno pokrajinskega poveljstva karabinjerjev v Genovi, kjer je na razpolago javnemu tožilcu Massimu Terri- leju. Preiskovalci so do Giacominellija prišli na osnovi pričevanj navijačev, ki so bili udeleženi v izgredih pred stadionom Ferrari s. Pod obtožbo umora je trenutno v zaporu 19-letni Milančan Simone Barbaglia. Giacominelli je v krogih Milanovih ultrasov poznan kot “kirurg”, morda zato, ker nogometne stadione obiskuje oborožen; mladenič je sicer že imel opravka s pravico zaradi pretepa in nedovoljene posesti orožja. GLOSA Mar res ni razlik med OF in domobranci? Jože Pirjevec Odkar se je zaCela diskusija, kako primerno proslaviti petdesetletnico konca druge svetovne vojne, me vznemirja vprašanje, kaj odgovoriti tistim, ki trdijo, da leta 1945 Slovenci pravzaprav nismo zmagali, saj nas je v svoj primež zagrabil totalitarni komunizem. Izhajajoč iz te ugotovitve so mnogi mnenja, da med Osvobodilno fronto in domobranskim gibanjem ni razlike, Se veC, da so se le domobranci borili za vrednote demokracije in svobode, medtem ko so partizani z revolucijo skuSali uresničiti diktaturo stalinističnega tipa. Pravi obraz naj bi nase odporniško gibanje pokazalo med vojno in po njej, ko so se njegovi voditelji odločili, da se krvavo maščujejo nad vsemi, ki niso bili pripravljeni sprejeti njihovega trinoStva. Očitno je, da so “levi ekscesi”, do katerih je prišlo med vojno, in tragična smrt veC kot 10.000 mladih Slovencev junija 1945 vrgla temno senco ne samo na komunistično partijo, temveč na vso Osvobodilno fronto. Dejstvo, da se je v naslednjih desetletjih večina slovenskega naroda znašla pod oblastjo režima, ki ni dovoljeval svobodnega razmaha njegove kulture in gospodarstva, je prav tako negativno zaznamovalo odporniško gibanje in dajalo tezo vprašanju, ali ne bi bilo bolje pasivno Čakati na zmago zahodnih zaveznikov in od njih sprejeti svobodo, kot so jo drugi narodi, ki so bili številnejši od našega in so imeli vse drugačno državno tradicijo. V iskanju odgovora na ta razmišljanja se seveda ni mogoče povsem osvoboditi lastnih družinskih tradicij, političnih prepričanj in emocij. Recimo, da se nam to posreči in da nam uspe kolikor toliko pravično pretehtati, kakšno dediščino sta nam zapustila Osvobodilna fronta in domobransko gibanje. Osvobodilna fronta nas je vključila v tisto zavezništvo med zahodnimi demokracijami in Sovjetsko zvezo, ki je premagalo nacizem in fašizem. Dala nam je tudi prve zametke državnosti, saj ni mogoCe mimo ugotovitve, da je iskati prve suverene odločitve slovenskega naroda prav v Času NOB. (Spomnimo se na primer na dekret o priključitvi Primor- ske, sprejeto na Kočevskem zboru jeseni 1943). Zagotovila nam je meje, ki se skoraj pokrivajo z našimi etničnimi mejami in v Slovencih prebudila samozavest, ki je ni bilo veC mogoCe zatreti. Brez Osvobodilne fronte danes ne bi bilo svobodne slovenske države. Pri tem noCem zakrivati, da je bila OF v bistvu moskovska kreatura in da je služila ciljem, o katerih večina njenih elanov ni bila seznanjena. V arhivu Kominterne je mogoCe najti dokument, v katerem so Dmitrov in tovariši Titu Ze leta 1940 narekovali, kakšna naj bo njegova strategija v primeru spopada z okupatorjem. V tem kontekstu so odločali, da je treba znotraj vsakega jugoslovanskega naroda ustanoviti prav taksna koalicijska gibanja kot je bila OF. Dejstvo, da je komunistom uspelo to navodilo uresničiti samo na Slovenskem, je Se en dokaz, kako različna je bila stvarnost našega naroda od drugih jugoslovanskih in tudi razlaga za njegovo poznejšo samosvojo emancipacijo. Kakor elani OF so tudi domobranci padli v odvisnost tuje totalitarne oblasti. Toda v nasprotju s prvimi niso mogli imeti dvoma o njeni pravi naravi, saj so se z njo vsak dan konkretno soočali, pa tudi ne o končni usodi slovenskega naroda, ce bi zmagala Hitler in Mussolini-Kakšen smisel je imelo v imenu krSCanskih načel voditi lokalno bitko proti komunizmu, obenem pa pozabiti na veliki svetovni spopad med najbolj poganskim režimom, kar ga je rodila Evropa v dveh tisočletjih in njegovimi nasprotniki? Ali ne bi zmaga v tem spopadu izničila s slovenskim narodom tudi vse vrednote naše civilizacije? Ce ta vprašanja in odgovore nanje postavimo na tehtnico, paC ne more biti dvoma, v katero stran se bo prevesila. RIM / SUSANNA AGNELLI V SENATU Odnosi v Slovenijo v tvornem vzdušju Pozitivna ocena prvega srečanja med pooblaščencema - Bratina o slovenski manjšini RIM - »Vzdušje je konstruktivno in upam, da bomo lahko dosegli rezultat, ki bo zadovoljiv za obe strani.« Tako je ocenila odnose med Rimom in Ljubljano italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki je včeraj v zunanjepolitični komisiji senata v obsežnem ekspozeju Predstavila glavne točke svoje zunanje politike. Agnellijeva, ki je uokvirila odnos s Slovenijo v Sirsi okvir odnosa do Srednje Evrope in do politike v Sredozemlju (Kaze, da nova vlada razmišlja o možnosti, da bi tudi Slovenijo povezala v sirsi sklop mediteranskih držav), je poudarila, da je ujeno srečanje s šefom slovenske diplomacije Zoranom Thalerjem v Rimu obrodilo nekatere zanimive sadove. Nanašala se je predvsem na prvi Pogovor pooblaščencev obeh vlad, ki sta se minulo soboto srečala v Ljubljani. Pooblaščenca, ki sta zadolžena, da razčlenita vsa odprta vprašanja in nakažeta predlog morebitnih rešitev, se bosta v kratkem spet srečala v Rimu. Vzdušje je po besedah Agnelijeve tvorno. Sef italijanske diplomacije je ocenil, da je Slovenija nedvomno Zunanji minister Susanna Agnelli (foto AP) zainteresirana za pristop k Evropski zvezi, obenem pa je tudi interes Italije, da je sosednja država prijateljska in vključena v EZ. »Biti v Evropi pomeni osvojiti naše standarde v normativi in v obnašanju. Slovenija v EZ pa pomeni tudi, da na naši vzhodni meji ni omejitev za trgovino s Srednjo evropo, s čimer se lahko okoristita predvsem Trst in dežela Furla-nija-Julijska krajina.« V reševanju teh odnosov, je menila Agnellijeva, mora biti pogled uprt predvsem v prihodnost, čeprav ni mogoče zbrisati ran zgodovine. Zaradi tega je treba izoblikovati uravnovešen paket predlogov, »v katerem bodo pravilno upoštevana tudi pričakovanja ezulov«. »Upam, da bo mogoče, ker to tudi pričakujejo naši evropski partnerji,« je poudarila ministrica. V nadaljevanju je Agnellijeva spregovorila tudi o odnosih s Hrvaško in izrazila veliko zaskrbljenost zlasti zaradi usode italijanske manjšine v tej državi, »saj je »veliko pomanjkljivosti v njeni zaščiti tako na zakonodajni kot na upravni ravni«. Zaskrbljenost vzbuja tudi sklep Zagreba, da ne obnovi mandata silam Združenih narodov, vse to pa bo Italija pretehtala in to bo pogojevalo njeno stališče v razpravi o odnosih med Hrvaško in Evropsko zvezo. V razpravo je posegel tudi slovenski senator Darko Bratina, ki je razvil vprašanje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo v okviru sodelovanja s Srednjo Evropo. Obenem pa Agnellijevo opozoril na nerešene probleme slovenske manjšine v Italiji. Očital ji je tudi, da je v svojem ekspozeju povsem pozabila na slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Sloveniji. ITALIJANSKA POLITIČNA SCENA Berlusconi hoče volitve, ker se boji referenduma o TV Črnemu torku je B Vojmir Tavčar sledila nič kaj bolj pomirjujoča sreda. Eden od znakov napetosti je bilo tudi dejstvo, da je lider Forza Ita-lia in bivši premier po nekaj tednih premirja spet zavihtel kot gorjačo besedo prekucija. Ekonomski pretres, ki je prizadel Italijo, je dejal Berlusconi, je posledica decemberske prekucije in dejstva, da je za krmilom države vlada, ki nima prave večine v parlamentu. Kot se večkrat dogaja, je bivšega premiera v cinizmu nadkrilil bivši obrambni minister in koordinator Berlusconijevega gibanja Cesare Previti, ki je menil, da je vladni gospodarski manever nesprejemljiv in da bi Kartel svoboščin moral glasovati proti. S tem bi dosegel dva cilja: preprečil bi gospodarski manever, ki mu ni všeč, obenem pa odslovil vlado Lamberta Dinija in dosegel predčasne volitve. Od kar je bila umeščena Dinije-va vlada, je v torek Forza Italia prvič spet uporabiljala besedi »prekucija« in »izdjastvo« kot politični gorjači. Doslej jo je namreč zaviral obzir do premiera, ki je bil zakladni minister v Berlusconijevi vladi in Cigar kandidaturo je predsedniku republike predlagal Silvio Berlusconi. Sredi najhujšega denarnega in inflacijskega viharja, ki je pretresa kot oreohovo lupino ladjo italijanske države, je Berlusconi nekoliko nepričakovano proglasil sedanjo italijansko vlado za odraz »prekucuhov«, zahteval takojšnje volitve in »preverjanje« na najvišji ustavni ravni. Udarec je bil namenjen Dinijevi vladi, prava tarča pa ni bil predsednik vlade, ampak predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Cilj poteze, ki je izzvala takojšen odmev na italijanski politični sceni, je bil dvojen. Siliti k odstopu Lamberta Dinija (ki je večkrat izjavil, da bo zapustil predsedstvo vlade, če bo zaznal, da je v parlamentu odpor proti njegovim štirim programskim ukrepom preoster) in obenem prisiliti predsednika republike, da razpusti parlament in razpiše nove volitve. Zakaj je Silvio Berlusconi tako sunkvito spremenil svoj odnos do vlade, saj je še prejšnji teden zagotavljal, da bo sicer brez navdušenja podprl gospodarski manever, če mu jamčijo politične volitve junija? In zakaj se je odločil, da udari sredi divjanja denarnega in inflacijskega orkana? Razlogov je najbrž več. Eden od teh so nedvomno bližajoče se deželne volitve. Ce vlada, kot naj bi Dini v torek potrdil voditelju DSL Massimu D’Alemi, namerava deželne volitve združiti z upravnimi in jih razpisati za 23. ali 30. april, bi se z drugim krogom volitev Zupanov volilno obdobje zavleklo do polovice maja. Skratka bilo bi skoraj prepozno za razpust parlamenta. Drudi razlog je ostrina gospodarskega manevra. Ce se ji Kartel svoboščin -predvsem pa Forza Italia - upira tvega etiketo neodgovorne politične sile, ki ne upošteva koristi države; če jo sprejme, prizna, da je zgrešeno zastavil decemberski finančni zakon, predvsem pa tvega, da razočara svoje volilce. Tretji razlog je občutek, da je verjetno sedaj sredi gospodarske vihre možnost pritiska največja, saj bi po deželnih volitvah lahko bilo prepozno, še zlasti če bi se Forza Italia ošibila. Vlada nestrankarskih izvedencev, kakršno je sestavil Lamberto Dini, lahko kljubuje gospodarskemu viharju samo, če ima podporo parlamenta. In Previtijev napad nakazuje na bojazen Forza Italia, da bi si postopno lahko utrla pot misel, da bi Diniju prepustili krmilo vlado dolgo časa in bi njegova vlada postala tista vlada, ki bi v imenu boja proti neurju združila »manjšini«, na kateri se deli italijanski parlament. Berlusconi in njegovi želijo preprečiti da bi se to zgodilo in da bi se lahko signali, ki sta si jih izmenjala tudi D’Alema in predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, spremenili v kaj več konkretnega. Zato tudi ofenziva proti predsedniku republike Scalfaru, ki bi s Kvirinala lahko podprl Dinijevo krepitev. Oklevanje bi Berlusconija lahko ošibilo in oškodovalo, saj bi samo politične volitve v kratkem roku lahko pospešile preokret Rocca Buttiglioneja in njegove Ljudske stranke na desno. Predvsem pa bi razpust parlamenta in politične volitve junija oddaljile za eno leto referendume, zlasti tiste o zakonu Mammi, ki ureja porazdelitev etra med televizijskimi postajami. Tega se Berlusconi najbolj boji, saj bi lahko hudo prizadeli njegov koncern Fininvest, ki se mu na noben način noče odpovedati. Zaščita Fininvesta je vselej glavni vzgib za vse poteze Silvia Berlusconija in njegovih ljudi, čeprav navzven tega nočejo priznati. TRST / SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA TRST / OKROGLA MIZA V manjšini ne sme biti mesta za »ovaduštvo in šakalstvo« Ovadba Komela in Kapiča napad na pridobitve manjšine TRST - Ob vesti, da sta na podlagi ovadbe prejela sodno obvestilo, izreka Slovenska kulturno gospodarska zveza polno solidarnost članoma posvetovalne deželne komisije za prispevke manjšinskim ustanovam Suadamu Kapiču in Igorju Komelu. Kapic in Komel v okviru omenjene komisije odgovorno in dosledno opravljata svojo nalogo, ki ob vseh znanih težavah glede javnega finansiranja slovenskih ustanov nikakor ni lahka. Ce so slovenski predstavniki vključeni v odbore in komisije, je jasno, da tega ne delajo iz pridobitniških razlogov, kajti gre za čas in odgovornost, ki ju na podlagi prostovoljnega dela namenjajo reševanju zahtevnih problemov, s katerimi se sooča naša skupnost. To še zlasti velja za Primorski dnevnik, o katerem je splošno znano, da je nepridobitniška ustanova in je v vsej njegovi zgodovini obstajal in še obstaja temeljni problem, kako biti kos visokim stroškom za njegovo izdajanje. SKGZ na osnovi vseh informacij, s katerimi razpolaga, izraža prepričanje, da je sodni postopek, ki je sedaj v preiskovalni fazi, popolnoma neosnovan. SKGZ ugotavlja, da je ovadba Kapiča in Komela s strani izmišljene “tretje Gombačeve krovne organizacije” dodaten člen v seriji zahrbtnih poskusov, da se izničijo delo in rezultati tistih ljudi in ustanov, ki si dejansko prizadevajo za obstoj naše skupnosti in izhod iz hudih težav, v katerih se že dalj časa nahaja. Dejavnost Gombačeve SGPS - je rečeno v tiskovnem poročilu SKGZ - je doslej že dovolj jasno dokazala, za kaj ji gre, kakšni so njeni dejanski cilji, ki jih skuša doseči z ovaduštvom in moralno diskvalifikacijo slovenskih ljudi in ustanov, s pomočjo skrajno desničarskih in nacionalističnih odvetnikov. Ponoven dokaz, v kakšno družbo spadajo denunciantske pobude SGPS in kakšnem načrtu sluzijo, je interpelacija svetovalcev Nacionalnega zavezništva v deželnem svetu, s katero zahtevajo preverjanje vseh prispevkov. Zato ne more biti nobenega dvoma, da je Gombačevo delo v sozvočju s skrajnimi desničarji, ki so se na Tržaškem in Goriškem ponovno začeli do manjšine napadalno oglašati, ohrabreni ravno od sodelavcev iz vrst manjšine. SKGZ izraža prepričanje, da v vsej naši skupnosti ni treznega človeka, ki ne bi jasno razumel, da so podle ovadbe sestavni del pritiskov na manjšino in poskusov, da se javni prispevki za življenjsko pomembne kulturne dejavnosti Slovencev ukinejo. Razumljivo je, da je v tem izdajalskem načrtu med prvimi tarčami Primorski dnevnik kot eno izmed nenadomestljivih sredstev za življenje Slovencev v Italiji. SKGZ podčrtuje, da se tisti, ki se poslužujejo zavratnega in šakalskega obnašanja na račun težav, v katerih se nahaja manjšina, prostovoljno izločajo iz vrst zavednih pripadnikov naše skupnosti, v kateri je normalen in zaželjen pluralizem različnih idej in interesov, ne more pa biti nikakršnega prostora za rušenje, ovaduštvo in podobna, človeka nevredna obnašanja. Redki posamezniki, ki se poslužujejo takih metod in so bili nedvoumno ter javno že večkrat razkrinkani, zaslužijo le prezir in popolno izolacijo. Pridružitev Slovenije in Hrvaške Evropi je nujna Kulturni, družbeni, gospodarski in naravovarstveni razlogi za priključitev obeh drZav Evropski uniji Udeleženci včerajšnje okrogle mize v krožku Pertini (foto KROMA) TRST - Ze sam naslov včerajšnje okrogle mize kulturnega združenja Pertini je povedal vse: Pridružitev Slovenije in Hrvaške Evropski uniji: kulturni, družbeni, gospodarski in naravovarstveni razlogi. Pridružitev obeh mladih držav nekdanje Jugoslavije Evropi ni torej zgolj politično vprašanje, kot ga skušajo prikazati tisti, ki tudi v Trstu nasprotujejo pridružitvi, pač pa je mnogo širše, celostno. Pisatelj Fulvio Tomiz-za, Istran po rodu, je izpostavil kulturno plat, podčrtal je kulturno povezanost teh dežel, ki izhaja še iz avstroogrskih časov. Predsednik krožka Istria Marino Vocci je poudaril pomen povezav na gospodarskem področju (na primer dopolnjevalni pristaniški sistem, sistem cestnih povezav, enotni turistični projekt od Benetk do Cresa). Hrvaški poslanec italijanskega rodu Dino Debefiuk je opozoril na nevarnost razlikovanj med Slovenijo in Hrvaško. Trst je le 30 km oddaljen od Hrvaške, a mnogokrat pozablja na tolikšno bližino, privilegiranje Slovenije bi ga obubožalo za pomembno periferijo, je poudaril. Naravovarst- venik Livio Dorigo je govoril o naravni celovitosti severnojadranskih krajev: Kras in morje sta bistveni značilnosti tega teritorija. Zato je poudaril potrebo po enotnih zaščitnih posegih. Pridruženi Slovenija in Hrvaška bi lažje zadoščali tem potrebam. Z okrogle mize je skratka izšla enovita misel: pridružitev Slovenije in Hrvaške je potrebna in bi rešila Trst iz sedanje zaprtosti. Pri tem bi se okoristili prav vsi, obe novi državi in staro, sedaj politično in gospodarsko zapuščeno mesto na severu Jadrana. BOLJUNEC / SKUPŠČINA SLOVENSKE KOMPONENTE NA ZASEDANJU V RAZISKOVALNEM CENTRU DSL je za široke občinske liste Budin: Manjšinsko zastopstvo ni začasno Na Repentabru, v Dolini in v Zgoniku, kjer bodo spomladi (morda že 23.aprila) občinske volitve, si bo Demokratična stranka levice prizadevala za oblikovanje širokih volilnih list. V njej naj bi sodelovali slovensko in italijansko govoreči občani, tako da bodo koalicije res odraz sožitja in enakopravnosti obeh jezikov in kultur. V treh občinskih stvarnostih je treba namreč za vsako ceno preprečiti narodnostni spopad in torej ustvariti pogoje, da se bo čimvečje število občanov prepoznavalo v teh volilnih listah. To je osnovno pohtično stališče, ki je prodrlo na predsinočnji skupščini Slovencev v DSL v Bo-Ijuncu, katerega so se udeležili tudi krajevni predstavniki SSk, Demokratičnega foruma in Komuni- stične prenove. Miloš Budin, ki je imel uvodno poročilo, je izhajal iz stališča, naj se volilne liste oblikujejo na občinski ravni, brez pogojevanj in vpliva pokrajinskih tajništev strank. Nihče ne sme prevzeti očetovstva ali pokroviteljstva nad temi listami, ne stranke, a niti ne civilna družba, ki je aktivna predvsem v Dolini. Budin se je zavzel za tvorno sodelovanje med strankami in civilno družbo ter izrazil prepričanje, da bo strpno dogovarjanje v vseh treh občinah obrodilo stvarne rezultate. DSL torej postavlja na prvo mesto vprašanje sožitja in napore, da se prepreči etnični spopad, v katerega bo najbrž silila nacionalistična desnica. Županski kandidati in kandidati za občinski svet bodo morali po Budino-vem mnenju prvenstveno nastopati kot odraz občinskih list, čeprav ne gre brisati njihove strankarske ali druge opredeljenosti. Beseda torej pripada sedaj občanom Doline, Zgonika in Repentabra, ki so bili na torkovem srečanju zastopani tudi z župani Marinom Pečenikom, Tamaro Blažino in Aleksijem Križmanom. Budin je v prvem delu svojega poročila zelo kritično obravnaval trenutno stanje slovenske manjšine. Prepričan je, da se je manjšina znašla brez razvojne strategije in da se prevečkrat prepušča le italijansko-slovenskim odnosom. Slovenci moramo aktivno spodbujati te odnose, a se jim ne predajati, saj bi v tem primeru veljalo, da je naš položaj dober, ko so odnosi med Rimom in Ljubljano dobri ter obratno. Podpredsednik deželnega sveta je tudi povedal, da nasprotuje internacionalizaciji manjšinskega vprašanja. Budin je tudi kontesti-ral nekatera gesla (imenoval jih je parole), po katerih moramo Slovenci strniti vrste. To je po njegovem zavajujoče, saj ustvarja v ljudeh prepričanje oziroma utvaro, da če bomo strnili vrste, bomo rešili vse naše odprte probleme. Res je treba biti odločnejši v našem vsakdanjem boju, vsi skupaj pa si moramo prizadevati, da bo čimvečji del družbe priznaval naše pravice. Slovenci v DSL ocenjujejo, da sedanje manjšinsko zastopstvo ni začasno, kot ga ocenjujejo nekateri, ampak je zastopstvo, ki ga danes manjšina premore. Budin je vsekakor podprl zamisel o volitvah med Slovenci, te pa bi morale zaobjeti organizirani del manjšine. Polemiziral je s tistimi, ki po njegovem poenostavljajo vprašanje zajamčenega volilnega zastopstva za Slovence, ki predpostavlja preštevanje manjšine. DSL nasprotuje preštevanju in raje govori o ustvarjanju pogojev ali možnosti za izvolitev slovenskega predstavništva. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELEER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Načrt za sanacijo kraškega območja Posegel je tudi podpredsednik KGS Andrej Berdon Potem ko so tanki in druga vojaška vozila v dolgih desetletjih dobesedno razrila in uničila vse, kar se je uničiti dalo na levi strani območja nad avtocesto pri Trebčah (v smeri proti Opčinam), je morda le napočil čas, da bodo znakaženi kraški pokrajini vrnili nekdanjo podobo. Pri sanaciji pa se ne nameravajo omejiti na to področje, temveč bodo vzeli v poštev kar 1300 hektarov kraške zemlje. O tem je bil govor na včerajšnjem srečanju v Centru za raziskave (slika na desni), kjer so predstavili eksperimentalni načrt o sanaciji in varstvu Krasa ter tudi prve rezultate, ki so jih dosegli. Center za raziskave se je namreč od umestitve pri Padričah in Trebčah zavzemal za razne posege v naravo, ki bi jih kasneje s pridom posnemali drugje po Krasu in drugih biološko in krajinsko pomembnih področjih. Načrt, ki ga je izdelal Konzorcij Centra za raziskave v sodelovanju s Centrom za teoretsko in praktično ekologijo (Četa) iz Gorice ter Deželno ustanovo za razvoj poljedelstva (Ersa), predvideva razne faze monitoraže in priprave terena, na katerem nameravajo posaditi nekdanje rastlinstvo. Predhodna študija, ki so jo izdelali že leta 1990, je vzela v poštev 1300 hektarov veliko območje, vključno z Bazovico, kjer je sinhrotron (približno 50 hektarov), in Padričami (100 hektarov). Pri Bazovici (na spodnji sliki) so že posejali travo, ki so jo poškodovali ob gradnji svetlobnega pospeševalnika, a načrt predvideva tudi pogozditev področja pri Padričah, kjer so vsa ta leta potekale vojaške vaje. Pri sinhrotro-nu Elettra so postavili laboratorij »na prostem« za proučevanje varstva in sanacije okolja. Včerajšnjega srečanja so se poleg predsednika Raziskovalnega centra Domenica Romea udeležili tudi deželni odbornik za okolje Luigi D’Orlandi, podpredsednik Kraške gorske skupnosti Andrej Berdon, razni izvedenci, ki sodelujejo pri načrtu, ter ravnatelj tehnične službe pri Centru, Giuseppe Tudech, ki je podrobno orisal načrt. »V konceptu znanstvenega parka,« je med drugim dejal predsednik Romeo, »so vprašanju okolja namenili enako pozornost kot drugim produktivnim in raziskovalnim dejavnostim, zastavljeni načrt pa omogoča boljše odnose s krajevnim prebivalstvom.« Vključevanje v kraško okolje so namreč opravili v zavesti, da gre za območje, ki je z naravnega vi- dika izredno dragoceno in so zato izdelali primerne varstvene načrte, ki bi lahko prišli v poštev tudi za bodoči Kraški park. Nekateri tamkajšnji poljedelci so na primer •že sodelovali pri izbiri in spravilu divjih semen, predvidene pa so tudi sinergije z obstoječo živinorejsko dejavnostjo. S svoje strani je podpredsednik KGS Adrej Berdon iznesel pomen povezanosti med Raziskovalnim centrom in najbolj reprezentativno ustanovo kraškega teritorija ter poudaril potrebo p° večji občutljivosti za tamkajšnje okolje, na katerem je bilo v preteklosti vse preveč urbanistično-am-bientalnih posegov, ne da bi pri tem zainteresirali prizadeto prebivalstvo. Zanimanje Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine za vprašanja, ki so se jih lotili na zasedanju, je potrdila prisotnost odbornika D’Orlanda, ki je povedal, da že letos nameravajo organizirati deželno konferenco o okolju. Na konferenci bodo proučili to pomembno vprašanje in se lotili specifičnih tem (zakonodaje, uprave itd.), tako da bi se lahko organsko spoprijeli z bodočimi programi na tem področju. Druga pomembna priložnost, je še pristavil D’Orlando, bo zakonski osnutek za ustanovitev deželne agencije za okolje. To bo agilna struktura, ki se bo ukvarjala z zdravstvenimi vprašanji in bo v tehnično in znanstveno pomoC deželni upravi. DEVIN-NABREŽINA / TISKOVNA KONFERENCA ZUPANA DEPANGHERJA__ O izjavah zastopnika Lige se bo izrekel tržaški sodnik Neutemeljena natolcevanja in golo obrekovanje. Tako je devinsko-na-brežinski Zupan Giorgio Depangher na včerajšnji novinarski konferenci ocenil izjave svetovalca Rajmunda Carlija (Severna liga) na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Carli je med obravnavo vprašanja usode krajevne obrtne cone izrazil prepričanje, da župan po eni strani ustvarja težave političnim nasprotnikom (vprašanje obrtne cone), po drugi pa pomaga prijateljem. Kot primer teh domnevnih uslug je predstavnik Lige omenil gradbeni načrt, ki ga je svojčas vložil občan Marko Pertot, oče občinskega odbornika za javna dela. Depangher je takole obnovil potek dogajanj. 23.novembra 1993 je deželni oddelek za parke in gozdarstvo - po prvi zavrnitvi leta 1991 - odredil, da odgovarja zemljišče, ki je last Pertota in nekega njegovega bližnjega sorodnika, vsem zakonskim predpisom na področju krajinske zaščite. Dežela se je tako izrekla dva dni po občinskih volitvah, ko Dario Pertot še ni bil izvoljen za odbornika. Načrt za gradnjo 16 stanovanj na zemljišču v bližini nabrežin-skega sanatorija, Id je na osnovi regula- cijskega načrta zazidljivo, je bil formalno predložen 5 .marca 1994. V občinsko gradbeno komisijo je prvič priromal 20.julija lani, ko je bil soglasno zavrnjen. Projektanti so ga nato spremenili in ga revidiranega spet predložili komisiji IS.oktobra istega leta. 16.decembra je komisija soglasno (štirje člani so se vzdržali) zahtevala od projektantov in lastnikov še dodatna pojasnila, na seji 11.januarja letos pa je izrazila nekatere dvome nad vprašanjem dostopa do načrtovanih stanovanj in v zvezi z višino stavb. Januarja so tudi ugotovili, da je za obravnavo gradbenega dovoljenja pristojna gradbena komisija v navadni sestavi in torej brez navzočnosti treh strokovnjakov s področja krajinske zaščite. Tudi komisija v navadni sestavi pa je z večino glasov (štiri proti in dva za) zavrnila Pertotov načrt z utemeljitvijo, da so načrtovane gradnje previsoke. To se je zgodilo 25.januarja, kar pomeni, da je Občina do tega trenutka zavrnila vse prošnje za gradbena dovoljenja. Ne vidim, kje in kako je na osnovi teh dejstev komisija pomagala Pertotu, se je vprašal Depangher, ki je tudi povedal, da se prizadeti odbornik seveda ni udeležil nobene seje gradbene komisij6; Sam župan je trikrat glasoval proti načrtu, enkrat pa se je vzdržal. Temu naj še dodamo, da se je v skladu z zakonom Pertot obvezal, da bo v zameno za gradnje pogozdil neke drugo zemljišče, ki ni njegova last. Depangher je prepričan, da je Carli s temi natolcevanji postavil v slabo luC devinsko-nabrežinsko upravo, ki bo tudi pred sodnikom dokazala svojo dobro vero in svojo korektnost. Župan je namreč pred novinarsko konferenco izročil vso dokumentacijo karabinjerjem, Carlija, ki sicer tudi sam napoveduje poseg pri sodniku, pa bo prijavil zaradi obrekovanja. Sodno prijavo napoveduje tudi družina Pertot. »Na to gradbeno dovoljenje - za 13 stanovanj smo že podpisali preliminarno pogodbo z gradbenikom - čakamo že celih deset let-Osebno nisem nikoli prestopil praga županovega urada in nikoli prosil nobenega za uslugo, sedaj pa moram s6 slišati te neverjetne obtožbe«, nam je z grenkobo dejal Marko Pertot. TRST Četrtek, 23. februarja 1995 5 V SOBOTO NA OPČINAH SREČANJE Z GOSTOM SSK Osem vozov in 4 skupine na 28. kraškem pustu Prireditev so predstavili včeraj na tiskovni konferenci Hubert Frasnelli (SVP) pri lllyju Župan je podpisal odredbo o dvojez Tradicionalni Kraški pust, ki poteka letos že osemindvajsetič, je včeraj doživel svoj uradni krst med tiskovno konferenco na Opčinah. Tajnik in predsednik organizacijskega odbora sta pobudo najprej predstavila, nato pa orisala njen pomen in težave, te so predvsem finančnega in birokratskega značaja, s kateri-rni se morajo prireditelji soočati. Priprava pusta je namreč sad prostovoljnega dela, ki ga oblasti nikakor ne olajšujejo. Letošnjega Kraškega Pusta se Ido udeležilo osem vozov in štiri skupine. Nekateri od teh so že stari znanci ljubiteljev pustnih sprevodov, drugi pa so se letos Prvič opogumili in se odločili, da občinstvu predstavijo izvirne satirične alegorije. Prireditelji se zahvaljujejo vsem vasem, ki so s požrtvovalnostjo pristopile k tradicionalni pobudi. Veseli sprevod vozov in ošemljenih skupin bo krenil na pot ob 14. uri s Pikelca, zaključil pa se bo predvidoma kaki dve uri pozneje, ko bodo na trgu Brdina izglasovali letošnjega zmagovalca. Kot prva bo krenila na pot skupina mask iz Za-§raja (Sagrado), ki je letošnji častni gost openske prireditve, z vozom Pa se bodo prvi podali Po narodni ulici Svetoi-vancani. Nikakor ne gre pozabiti na njuni veličanstvi kralja in kraljico, ki prihajata letos iz dolinske občine. Za njiju se bo sicer pustno rajanje (in z njim povezane dolžnosti, ki jih njun visoki položaj narekuje) zaCelo že jutri. Ob 17.30 si bosta morali njuni veličanstvi ogledati pustno opremljene openske izložbe in izbrati tisto, ki je po njunem vzvišenem mnenju najlepša. Organizatorji pričakujejo, da se bo v soboto popoldan zbralo na Opčinah kakih deset tisoč ljudi. Največ seveda s Tržaškega, veliko pa tudi iz sosednjih pokrajin. Pustni sprevod -tako so poudarili organizatorji - bo stekel tudi v primeru slabega vremena, razen seveda, če ne bi' nepričakovana vremenska ujma popolnoma onemogočila potek pustovanja. (M.G.) Z včerajšnje tiskovne konference na Brdini _____________________MILJE ____________________ Miljski pust že v polnem teku Včeraj so odprli razstavo kostumov in predstavili knjigo o pustu Sinoči so se v Miljah začele prve pustne prireditve, dan prej kot je bilo doslej v navadi, in sicer z dvema za pust dokaj »resnima« pobudama, to je s predstavitvijo knjige o sedanjih milj-skih pustih in z otvoritvijo razstave kostumov, s katerimi so skupine nastopile v spektakularnih pustnih sprevodih v prejšnjih letih. Pobudi sta privabili v miljski kulturni center kar precejšnje število gostov, ki se Čutijo tako ah drugače povezani s pustom. Pust je namreč je v Miljah od nekdaj sila »resna stvar«, kot je v svojem pozdravnem nagovoru ironično resno poudaril župan Sergio Milo. Knjiga je izšla ob 40-letnici pustne skupine Buhi e Pupe. Pripravila sta jo Livio Morpurgo in Sergio Norbedo, izdala pa tržaška založniška hiša Mon-golfiera. Publikacija obsega kar lepo število fotografij (250) in zbirko raznih člankov o pustu, ki so bili objavljeni v krajevnem Časopisju. Sicer so o knjigi podrobno spregovoriti odbornik za prireditve Bruno Steffe, predsednik skupine Paolo Furlan, urednik Livio Mor-pmgo in Fabrizio Somma v imenu založniške hiše. Enako prijetno in rahlo ganjeno vzdušje je bilo ob otvoritvi razstave nekaj najbolj značilnih kostumov iz prejšnjih pustnih sprevodov. Kot je poudarila Graziella Beigliaffa, ki jo je pripravila, je bil poudarek pri izbiri zlasti na ustvarjalnih zmožnostih in na inventivnosti v uporabi materialov. Danes bo Miljski pust stopil v »vročo« fazo. Ob 16. uri bo devet pustnih skupin odšlo v konklave za izvolitev kratka Pusta, ki bo po izvolitvi ot-voril ples. (bov) Včeraj je bil na obisku pri stranki Slovenske skupnosti v Trstu podpredsednik Južnotirolske ljudske stranke SVP in načelnik skupine v bo-censkem pokrajinskem svetu Hubert Frasnelli. Obisk sodi v okvir rednih stikov obeh strank in je bil namenjen obravnavi nekaterih skupnih problemov. Južnotirolski gost pa je izkoristil to priložnost za srečanje s tržaškim županom Ric-cardom Illyjem, s katerim sta v skoraj dve uri trajajočem pogovoru izmenjala poglede na razna vprašanja, predvsem pa na vprašanje manjšinske zaščite ter na vprašanje odnosov s sosedi. Frasnelli je glede teh specifičnih vprašanj pozitivno ocenil dosedanjo Illyjevo politiko odpiranja do Slovenije in pozornosti do slovenske manjšine. Ob tem je še izrazil željo, da bodo napori manjšine za dosego zakonske zaščite naleteli na podporo občinske uprave. Zupan Illy je s svoje strani pokazal veliko zanimanje za manjšinsko problematiko ter potrdil svojo pripravljenost in prizadevanja, da bi se stvari pravično reševale. Med drugim je povedal, da je podpisal odredbo glede postavitve dvojezičnih tabel v tržaški občini. Okrog vseh teh vprašanj se je skratka razvila dolga in zanimiva razprava, med katero je Zupan Illy zastavil sogovorniku vrsto vprašanj o javni rabi manjšinskih jezikov, o problemih zajamčenega zastopstva ter o izkušnjah nemške Danes Starta tudi mestno pustovanje Danes prihaja v živo tudi Tržaški pust, ki ga letos prirejajo Tržaška občina, Odbor Trst 2000 in Trgovinska zbornica, medtem ko za operativne zadeve skrbi novoustanovljeni Pustni koordinacijski odbor. Posebno živo bo v Skednju, kjer bo v dopoldanskih urah z zadetkom ob 10. uri spre-v°d pustnih mask za otroke vrtcev in osnovnih sol, popoldne ob 16. uri pa sprevod »dojilij in otroških vozičkov«, ter v Naselju Sv- Sergija, kjer bo ob 16. uri tudi krenil vesel Pustni sprevod s tamkajšnjo godbo na Čelu. Pustna razposajenost bo prihodnje dni zajela tudi druge mestne pre-oele, glavna prireditev Pa bo na pustni torek v niestnem središču. PRI PICCOLU Premostili so sindikalni spor Pri tržaškem dnevniku II Piccolo so včeraj na dokaj nenavaden in nevsakdanji način rešiti sindikalni spor, ki je nastal potem, ko je založnik predlagal vpis šestih novinarjev v dopolnilno blagajno, da bi omilil stroške. Sindikalnemu odboru novinarjev dnevnika je med pogajanji uspelo zmanjšati število novinarjev, ki bi morali začasno zapustiti delovna mesta, od predlaganih šestih na štiri, v preteklih dneh pa so izoblikovali rešitev, ki je zadovoljila tudi lastnika časopisa, videmskega podjetnika Carla Melzija. Sporazum predvideva znižanje stroškov za zunanje sodelavce za 25 odstotkov. Ta prihranek bo zadostoval za plačilo štirih novinarjev, ki jim tako ne bo treba v dopolnilno blagajno. Za spoštovanje dogovora bo jamčil odgovorni urednik dnevnika. V primeru, da bi ne bilo mogoCe zmanjšati stroškov za zunanje sodelavce do mere, ki jo predvideva sporazum, bo založnik Črpal manjkajoča sredstva iz ene od postavk dopolnilne pogodbe novinarjev II Piccola. Sindikalni odbor tržaškega dnevnika je izrazil zadovoljstvo nad doseženim sporazumom. Na ta naCin je bilo mogoče ohraniti sedanje število novinarjev. Vsako krčenje bi le poklicno in kvalitetno ošibilo redakcijo, ki že itak deluje s komaj zadostnim številom delovnih moči. Založnik Melzi je zahteval, naj se na dnevniku razglasi krizno stanje, ker podjetje, ki upravlja reklamo, letos ni zagotovilo Časopisu predvidenih reklamnih iztržkov. Lani je II Piccolo zaključil poslovanje s presežkom. POLITIKA / ČUDNA NAPOVED n Ali bo Tombesi »sponzor« Prodija? Pobudo so vsekakor odložili Tudi v Trstu se marsikdo pripravlja na predčasne parlamentarne volitve. Kot vedno, je najbolj aktivna desnica, ki bo seveda podprla Finija in Berlusconija, na sredini in na levici na vlada vsaj navidezno zatišje. Ljudska stranka, ki je na Tržaškem usmerjena na levo, zaskrbljeno spremlja Buttiglioneje-ve dnevne politične zasuke, ostali pa Čakajo na razvoj dogajanj. Med tistimi, ki ne stojijo križem rok, je bivši poslanec KD in dolgoletni predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, ki je med glavnimi pobudniki prvega tržaškega odbora v podporo kandidature Romana Prodija za ministrskega predsednika. Odbor bi morali javnosti predstaviti včeraj, iz tehničnih razlogov pa so predstavitev odložili na prihodnji teden. Tombesijeva poteza je marsikoga presenetila, sprožila pa je tudi že nekatere politične polemike. Marsikdo se namreč sprašuje, Ce je prav, da je Prodija na Tržaškem prvi javno podprl Človek, ki res ne predstavlja novosti v krajevnem političnem življenju. Ob tem pa se postavlja tudi vprašanje, kjer je tista civilna družba, ki je svojCas podprla Illyja in ki se upravičeno prizadeva za nove politične prijeme in hkrati tudi za uveljavitev novih političnih osebnosti. Nikoli ni sicer prepozno, ni pa spodbudno Ce te prehiti Tombesi... Frasnelli pri županu lllyju (F. Križmančič/KROMA) manjšine na< tem po- stavniki SSk, sta spremlja-dročju. Frasnellija, ki je la deželni tajnik Martin po srečanju na županstvu, Brecelj in pokrajinski taj-odšel na pogovore s pred- nik Peter Močnik. NOVICE ■ Srečanje s študenti o mednarodni kooperaciji Mestna knjižnica prireja jutri ob 10.30 v avditoriju muzeja Revoltelfa srečanje s študenti višjih srednjih šol o vprašanjih mednarodne kooperacije. Pobudo podpira pokrajinska uprava na osnovi “zakona za mir“, uresničili pa jo bodo v sodelovanju z Raziskovalnim in načrtovalnim institutom za kooperacijo in razvoj, ki je povezan z univerzitetno ustanovo. Na srečanju bodo govorili predvsem o vprašanjih, ki so povezana s habitatom; uvodni poročili bosta podala Luciana Boschin iz Trsta in Enrico Dodi, strokovnjak za načrte o mednarodni kooperaciji na zunanjem ministrstvu. Milanski sodniki danes o stečaju Tripcovich Na milanskem sodišCu bo danes tekla beseda o stečaju tržaške družbe Tripcovich. Sodniški kolegij za stečajne postopke, ki mu predseduje Biagio Mieli, bo vzel v pretres nacrt za finančno in gospodarsko rešitev družbe, ki sta ga izdelali podjetji Bil in Gallo Adviser. Njun sanacijski projekt so podprle skoraj vse banke, ki s stečajem družbe Tripcovich tvegajo izgubo kreditov v višini 370 milijard lir. Načrt predvideva med drugim tudi ustanovitev nove družbe »Evoluzione 94«, pri katerem bi sodelovale vse zgoraj omenjene banke. V ponedeljek v Rimu sestanek o železarni V ponedeljek ob 10.30 bo v menzi skedenjske železarne tiskovna konferenca, ki jo je vCeraj napovedal tovarniški svet; istega dne ob 16. uri bo na ministrstvu za industrijo v Rimu sestanek o železarni. Na srečanje v obratu so bili povabljeni predstavniki Dežele, Občine in Pokrajine, parlamentarci in predstavniki političnih sil ter delavstvo obrata, velik del katerega je trenutno v dopolnilni blagajni. Ni izključeno, da bosta tiskovni konferenci sledili manifestacija in srečanje s prefektom. Pri Fernetičih zaplenili veliko tujega denaja Agenti finančne straže na mejnem prehodu pri Fernetičih so v dveh ločenih operacijah zaplenili več kot 160 milijonov lir v tuji valuti. Pri nekem italijanskem državljanu, ki sicer živi v Rusiji, so pri vhodu v državo našli okrog 39 tisoč ameriških dolarjev: povedal je, da je denar pred tem nesel v tujino, kjer je imel v naCrtu nekatere nakupe, do katerih pa ni prišlo. Neka hrvaška državljanka pa je v torbici imela okrog 95 tisoč nemških mark. Peljala se je v avtomobilu z nekim zagrebškim mladeničem in je agentom pojasnila, da pogostoma prihaja v Italijo, kjer denar polaga na bančni raCun (v Italijo pa se lahko naenkrat vnese največ 20 milijonov lir). ŽOLSTVO / UČITELJSKI NATEČAJ »Učiteljice« spet v šolskih klopeh Kandidatke so pisale pisno nalogo Bodoče učiteljice so se včeraj vrnile v Šolske klopi. Zjutraj so se zbrale v prostorih nižje srednje Sole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, da bi pisale pisno preizkušnjo rednega učiteljskega natečaja. Bilo jih je 52, to je relativno malo, če pomislimo, da se je na vsedržavni ravni udeležilo preizkušnje kar 280 tisoč kandidatov, v deželi Furlaniji-Julijski krajini pa kakih 4.000. V Trstu so poleg slovenskih kandidatov pisali nalogo tudi italijanski, skupno jih je bilo približno 700. Na natečaj za učitelje na slovenskih osnovnih šolah se je januarja prijavilo 62 kandidatov. V preteklih tednih so sledili pripravljalnemu tečaju, ki ga je priredil Sindikat slovenske šole. Pomoč je bila seveda hvalevredna. Na italijanskih šolah ni bilo podobnih pobud, zaradi česar so si morali udeleženci natečaja kar sami pomagati, na primer z zasebnimi lekcijami, ki so jih tudi drago stale. Včerajšnjega pismenega dela izpita se je udeležilo deset kandidatov manj od prvotno prijavljenih. Govoriti o kandidatih ni točno, saj je bila velikanska večina udeležencev ženskega spola. Največ jih je bilo še zelo mladih. Mnoge so komaj pred nekaj meseci (lanskega junija in julija) dokončale študij na višji srednji šoli, pa jih je že spet čakala nova pomembna izpitna preizkušnja. Nekaj je bilo tudi veterank, takih, ki so imele za sabo že kako podobno izkušnjo. Tričlanska ocenjevalna komisija je kandidatke porazdelila v tri učilnice in jih seznanila z izpitnimi naslovi. Udeleženke so lahko izbirale med tremi možnimi temami, vsi naslovi pa so bili po mnenju predsednice ocenjevalne komisije didaktične ravnateljice Marine Castellani dostopni. Kot pri zrelostnem izpitu so imele tudi včeraj na razpolago šest ur časa. Komisija bo v prihodnjih dneh pregledala in ocenila izdelke ter odločila, kdo bo pristopil k ustnem izpitu. Drugo preizkušnjo bodo izvedli vsaj dvajset dni po prvi, kot to določa zakon. Sele po drugem delu izpita bodo izdelali prednostno lestvico, pri čemer pa bodo seveda upoštevali tudi točke, ki jih kandidatom prinašajo uradne listine. Najboljšim se bodo odprla vrata stalne zaposlitve, vprašanje pa je, kdaj bodo lahko učiteljice ta vrata sploh prestopila. SESLJAM / NA ŠOLI DE MARCHESETTI Praznik prijateljstva med šolarji in dijaki Zamisel Občine za zbližanje slovenske in italijanske šole V torek je potekal na nižji srednji šoli ”De Marchesetti” v Sesljanu Praznik prijateljstva. Solarji slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol so se srečali na temo prijateljstva, da bi skupaj zaključili lanski program sodelovanja med šolo in občino. Po zamisli občinske uprave namreč poteka med šolskim letom več pobud, npr. slikarski ex-tempore in jesenski pohod, pri katerih se učenci srečajo, skupaj opravijo neko delo, se spoznajo in primerjajo med sabo. Pomen letošnjega "Praznika prijateljstva" je otrokom v imenu občinske uprave predstavila odbornica za kulturno in šolstvo, prof. Vera Tuta Ban. Vsi učenci so razstavo; spletli so "mre- prejeli vsi enake majčke prispevali vsak svoj iz- žo” prijateljstva s pisani- s pomenljivim napisom delek o prijateljstvu, ki mi trakovi in svojimi in simbolom ter se sku- bo vgrajen v posebno imeni, ob koncu pa so pno fotografirali. KONCERT Navdušenje za Mannojevo Tudi v Trstu je polna in navdušena dvorana pričakala Fiorello Mannoia, trenutno najbolj zanimivo avtorico in interpretko na italijanski glasbeni sceni (foto Kroma). Ocene s prvih koncertov njene tokratne turneje so bile tako vsestransko pohvalne, da bi tudi morebitne neodločneže prepričale, da se kaže potruditi za nakup vstopnice. Povsem namreč drži, kar je o Mannoii kratko in jedrnato povedal Franco Battiato: »Ne pretiravajmo, Mannoia je samo lepa, inteligentna in z izrednim talentom.« Da ni povsem običajna predstavnica popevkarskega sveta, je Fiorel-la Mannoia dokazala že s spremnimi pobudami. Njena tokratna turneja je namreč opremljena z zelo nežno Folonovo razstavo Affiches, gledalec pa pred vhodom v dvorano dobi tudi knjižico s ponatisi Fo-lonovih del in teksti nekaterih pesmi. Na Tržaškem, kot na drugih koncertih, je Fiorella Mannoia izvedla nekaj zelo poznanih svojih pesmi, zelo učinkovito pa je podala tudi izbor skladb priznanih italijanskih kantavtorjev. KRUT / ZDRAVNIŠKI KOTIČEK KONFERENCA / ZDRUŽENJE GOFFREDO DE BANFIELD_ V zdravstveni posvetovalnici sodeluje tudi dr. Eva Zaahi Zdravstvena posvetovalnica krožka KRUT se opira na strokovno konzulenco različnih profilov zdravnikov, ki skupaj sooblikujejo diagnozo in svetujejo ustrezno obliko rehabilitacije. V zdravniški team je takoj ob ustanovitvi pristopila tudi splošna zdravnica dr. Eva Zaghi, ki je sicer internistka s specializacijo v hematologiji in nuklearni medicini, obenem pa deluje tudi v sklopu športno-medicinske ambulante na Opčinah. »Kakovost posvetovalnice KRUT je po mojem v tem, da temelji na skupinskem delu: o posameznih primerih se posvetujemo med kolegi, vsakdo izmed nas prispeva svojo specializacijo in izkušnje, tako da se lahko celovito poglobimo v naravo problema. Po ugotovitvi vzroka in točni diagnozi patologije na osnovi kliničnega okvira lahko pacienta napotimo k specialistu oziroma v zdravilišče in svetujemo primemo terapijo. Velikega pomena je trenutek posega; toplo priporočamo, da Rehabilitacija in varstveno svetovalna služba se zdravljenje oziroma rehabilitacija časovno začne čimprej. Seveda je veliko bolje, če se človek že v mlajših letih predhodno zaščiti pred pojavom patologije, saj je preventiva veliko učinkovitejša od zdravljenja«. Zdravstvena posvetovalnica torej na osnovi strokovnih nasvetov in napotkov zagotavlja enotno in globalno »obdelavo«. Postopek vodi en sam zdravnik, ki pa se opira na doprinos in sodelovanje tako pacientovega družinskega zdravnika kot speciahstov na posameznih področjih, kot npr. fiziatra, ortopeda, pneumologa in kirurga. Dr. Eva Zaghi v sklopu posvetovalnice posreduje svoje strokovno znanje tudi kot specialistka. »Ukvarjam se s hematologijo, ki je kot branša interne medicine zelo obširno področje in raziskuje oziroma zdravi krvne bolezni. Obenem na osnovi nuklearne medicine zdravim bolezni ščitnice, sodelujem pa tudi v športno medicinski ambulanti na Opčinah. Po dvakrat tedensko pregledujemo športnike, katerim po splošnem pregledu, elektrokardiogramu in spirometriji izstavimo po zakonu predpisano potrdilo, da lahko opravljajo agonistično dejavnost. Pametno bi bilo, da bi tudi rekreativci posvetih svojemu zdravju večjo pozornost, tako da si vsaj občasno izmerijo pritisk in naredijo elektrokradiogram«. (B) Obračun prizadevanj za pomoč ostarelim Združenje Goffredo de Banheld, ki je bilo ustanovljeno leta 1988, nudi dopolnilno oskrbo na domu ostarelim ljudem, ki si ne morejo sami pomagati in želijo raje ostati v svojih domovih, kot da bi se zatekli v bolnico. Finansirajo ga zasebni skladi, v oskrbovalni ekipi pa razpolaga s socialnimi delavkami, poklicnimi bolničarji, psihologi in s prostovoljci. Predstavniki združenja so svojo dejavnost orisali na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri sta koordinatorka Rita Cian in podpredsednica Maria Teresa Squarcina podali obračun opravljenega leta v lanskem letu. Predvsem sta poudarili, da je ta oblika oskrbe zelo razširjena predvsem iz dveh razlogov: vse več je ostarelih, ki potrebujejo in zaprosijo za pomoč, obenem pa se tudi veča število prostovoljcev, predvsem žensk, ki želijo pomagati tem osebam. Nudijo jim socialno in zdravstveno pomoč, njihovo delo pa je zelo dragoceno, ker javno skrbstvo ne bo nikoh utegnilo kriti vseh potreb; za te naloge obstajajo različne službe, prav pa bi bilo, je bilo poudarjeno, da bi bile med seboj koordinira- Združenje je od ustanovitve do konca lanskega leta z najrzazličnejšimi posegi nudilo pomoč 720 ostarelim; največ (85,5 odstotka) jih je bilo z okrožij Stare in Nove mitnice, polovica teh pa je potrebovala vsakodnevno pomoč. Združenje je sicer prejelo še mnogo več prošenj, vsem pa ni moglo ugoditi in pomoči potrebne ostarele usmerilo v druge socialne strukture. ne. Festival dramskih skupin Slovensko kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca, za informacije lahko telefonirate na tel. št. 299798 (Antonič Katja) ali na tel. št. 299985 (Antonič Paolo) v večernih urah. _____ 7 Združenje LUPUSINFABULA vljudno vabi na predavanje na temo POMEN ZNAČAJA V VZGOJNEM PROCESU ki bo v petek, 24. februarja 1995 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Srečanje, ki je namenjeno vzgojiteljem, solnikom, staršem, animatorjem in vsem, ki so jim pri srcu vzgojna vprašanja bo uvedel strokovnjak CARLO DONATI iz Brescie. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 23. februarja 1995 POLIKARP Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.42 - Dolžina dneva 10.47 - Luna vzide ob 1.57 in zatone ob 11.28. Jutri, PETEK, 24. februarja 1995 SERGEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,4 stopinje, zraCni tlak 1022,7 mb narašča, veter 1,8 km na uro severni, vlaga 93-odstotna, nebo pooblaCeno, morje mimo, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aliče Cernecca, Luca Grusovin, Francesca Velcich, Laura Cervini, Maria Orrano. UMRLI SO: 59-letni Vit-torio Tandelli, 86-Ietni Ruggero Zorzon, 72-letna Anna Maria Dapretto, 86-letna Lucia Stradella, 72-letna Renata Trani, 89-letna Antonia Kukanja, 86-letna Anna Gajo, 61-letni Bruno Mancini, 76-letni Andrej Cok, 88-letna Maria Ventin, 90-letna Giuseppina Forbe-son, 58-letna Valnea Pasco-lini, 68-letni Onorato Ber-tocchi, 73-letna Esterina Robusti in Sakr Nabil. □ LEKARNE Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 -Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. DEVINSKI ZBORI PRIREJAJO V DISKOTEKI [BIVŠA EUFORIAJ Lpiusimj w nigmmu Vsak večer od 21. ure dalje ples z D. J. in ansambli: danes. 23. t. m., igrata HARPV DAY in KRAŠKI OVČARJI; jutri, 24. t. m., igra STATUS SYMBOL; v soboto, 25. t. m., HAPPY DAY: v torek, 25. t. m., igra STATUS SYMBOL OBČINA DEVIN - NABREŽINA RAZPIS D DRAŽBI MA PODLAGI ZASEBNE LICITACIJE Ilzvlečekl Občina Devin - Nabrežina namerava na podlagi zasebne licitacije dodeliti triletno službo za vzdrževanje in čuvanje občinskih pokopališč (L. 330.000.000.- + IVA /DDV). Služba bo dodeljna v skladu s členi št. 73/C in št. 89 k.o. št. 827 z dne 23. 5. 1924 konkurentu, čigar ponudba bo najnižja z ozirom na začetno ceno. Ponudbe v povišku niso dovoljene. Začetek službe bo 1.4.1995. Razpis je v celotni obliki izobešen v občinski izpostavi. Posebni pravilnik je zainteresiranim na razpolago za vpogled na Občini Devin-Nabrežina - Nabrežina Kamnolomi št. 25, telefon (040) 6703111. Prošnja za udeležbo, neobvezujoče za Ustanovo, ki zakup razpisuje naj bodo kolkovane po predpisih in napisane ter opremljene tako, kot je predvideno v razpisu. Prošnje je treba oddati na Občino Devin-Nabrežina - Nabrežina Kamnolomi 25 - 34011 Nabrežina (TS) ITALIJA, najkasneje do 12.30 dne 7. marca 1995. OBČINSKI TAJNIK ZUPAN (prof. Giorgio DEPANGHER) DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA »DUŠANA ČERNETA« Alojz Rebula in Boris Pahor: »20 LET PO KOCBEKOVI AFERI« Avtorja bosta govorila o usodi knjige »Edvard Kocbek - pričevalec našega Časa« ob 20-let-nici njenega izida. Peterlinova dvorana -nocoj ob 20.30. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Foster. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Clerks commessi«, r. Kevin Smith. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Pulp Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Omici-dio nel vuoto«, r. John Badham. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’ultima volta di Moana«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.15 »Sotto il segno del pericolo«, i. Harrison Ford. ALCIONE - 18.00, 20.15, 22.00 »Once Were War-riors«, r. Lee Tamahori, i. Rena Owen, Tamuera Morrison. LUMIERE - 20.00, 22.15 »Kika, un corpo in presti-to«, r. P. Almodovar, prepovedan mladini pod 14. letom. 'S PRIREDITVE ZAMEJSKA SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA priredi v nedeljo, 26.t.m., od 15. do 18. ure v župnijski dvorani v Nabrežini PUSTOVANJE za volčiče in veverice. Od 19. ure dalje pa za starejše elane. Vabljeni. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 26. t. m. v društvene prostore v Sempolaj na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 15. do 18. ure. ZDRUŽENJE staršev osnovne Sole Prosek prireja PUSTNO RAJANJE, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 26. in torek, 28. t. m. od 15.30 do 18.30. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 26. t. m. od 15. do 19. ure na Stadionu I. maj, Vrdelska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde. KD F. VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 26. t. m. in v torek, 28. t. m. od 15. do 19. ure z ansamblom Adria kvintet v kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ« prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, PUSTNI PLES ob zvokih ansambla »Key-dea«: ples, glasba, jedaCa, pijaca, sreColov. Priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na št. 51377. KLUB PRIJATELJST-- VA in Vincencijeva konferenca vabita na DRUŽABNOST IN PUSTOVANJE v ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. KD S. ŠKAMPERLE in ŠPORTNA SOLA Trst vabita najmlajše na PUSTNO RAJANJE. Za veselo razpoloženje in zabavo bodo poskrbele mlade animatorke v ponedeljek, 27. t. m., od 16. do 18. ure na Stadionu 1. maj. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM priredi na pustni torek, od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE za otroke do 12. leta starosti. VESELO PUSTOVANJE za majhne in velike - Srenjska hiša v Mackoljah v torek, 28. t. m. od 16. ure dalje. Zabavali Vas bomo z Long Zlunk. Vabljeni! SKD PRIMOREC -Trebče in Mladinska skupina prirejata v torek, 28. t. m. od 15.30 do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. KD V. VODNIK vabi vse male-mini maske, da se podajo na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v torek, 28. t. m., od 15. ure dalje v društveni dvorani. (P.S. Zabava in pravo razpoloženje sta zagotovljena!!!) SEKCIJA VZPI - ANPI E. Antonie prireja v soboto, 4. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo TPPZ P. Tomažič, med govorniki bo tudi partizanski komandant, nosilec zlate kolajne za vojaške zasluge Giovanni Pešce, soborec pokojnega Josipa Vergi-nelle. FC PRIMORJE organizira DAN ZENA v Kulturnem domu na Proseku. Informacije in rezervacije: Cvetličarna Nadja in Cvetka. S EletI SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimber-go in ogled prSutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje do 26. t. m. - M. Tu-rel, tel. St. 220266. SK BRDINA sporoča, da v nedeljo, 26. t. m. odpade izlet v Trbiž zaradi slabih sneZnih razmer. SK BRDINA organizira v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 27. t. m., od 19. do 21. ure. SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za ne-smucarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Kromberg na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled Kosovelove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, UL Paganini 2, do Četrtka 2. marca. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 8. marca, ob Dnevu žena , izlet v Dolenjske Toplice in v Stično. Možnost kopanja v bazenu v Toplicah. Vpisovanje v sredo, 1. marca , ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. □ OBVESTILA GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: v soboto, 25. t. m.: Medja vas in Se-sljan, v nedeljo, 26. t. m.: Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempoalj in Praprot ter v ponedeljek in torek Vižovlje, Nabrežina in Trnovca. BRANI SVOJE ZDRAVJE - alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associazione club aleolisti in trattamento Združenje klubov zdravljenih alkoholikov ) srečanje zate in za tvojo družino. Tu boS dobil prijatelje, s katerimi bos spoznal ”nov stil življenja”. Čakamo te na našem sedežu v Ul. Foschiatti 1 v Trstu od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. 370690. Odloči se za obisk! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na »Porabski veCer« s predstavitvijo ra- DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - UL Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim umikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ziskave »Podoba naSega otroka v Porabju«. Govorili bodo Jože Hirnbk, Danilo Sedmak in sodelavci. SKD CEROVLJE- MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. St. 299798 (K.Antonie) ali 299985 (P. Antonie) v večernih urah. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa neuCno osebje (A.T.A.), da je Cas do 11. 3.1995 za vložitev proSenj za premestitve. Obrazci in informacije na sedežu SSS. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa nestalno osebje vseh stopenj, da bo jutri, 24. t. m. urad odprt tudi v popoldanskih urah in sicer od 16.30 do 18.30 za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za vključitev v pokrajinske lestvice za opravljanje su-plenc. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Albine Černe daruje hčerka Graziella z družino 50.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. V spomin na MiCeta Malalana daruje S. Bole 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na Ido Rojc daruje družina Obad (Bajta 64) 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Alfred Svagelj daruje 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. N.N. daruje 50.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. Armid Ukmar daruje 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOV in 45.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Ob plačanju članarine daruje Albert Derganc 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob plaćanju Članarine darujeta Roza Grgič 15.000 lir in Karlo Milic 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Nado earli por. Danieli daruje nadja in Sandro Cuk 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na Toneta Kocjana daruje Marija Gla-vic-GuliC 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Toneta Kocjana daruje Lilijana Furlan in družina 100.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 40. obletnici smrti drageTonCi Turk darujeta Lida in Mara 30.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. Iva SCuka daruje 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske nose. Za vezenje rut barkovljanske nose sta prispevala Marica in Neslo Pertot 50.000 lir. Ob 2. obletnici smrti predragega moža Rudija Blažiča daruje žena Justa 30.000 lir za pevski zbor L Grbec - Skedenj. V spomin na Marijo Sosič daruje Irma Kraus z družino 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V isti namen daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Nade Danieli daruje Milka Daneu 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na Santlo Milko Pahor daruje družina Kralj-Berdon 50.000 lir za opremo trebenskega župnišča. V spomin na MiCeta Malalana daruje družina Kralj-Berdon 15.000 lir za Mladinsko skupino KD Primo- V spomin na Nado Kralj in Cizo HreSCak daruje družina Kralj-Berdon 15.000 lir za otroški zbor Trebče. V počastitev spomin dragega Romana PraSlja daruje stric Edi z družino 100.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na pok. Milana Grgiča daruje družina Natural (Gropada 49) 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Milana Grgiča daruje družina Kalc (Gropada 48) 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ane Ferluga daruje družina Silvana Gača 100.000 lir za SZ Sloga. i MALI OGLASI ZAVAROVALNA AGENCIJA na Krasu sprejme v službo uradnico/ka, možna prva zaposlitev. Pisati na Publiest Srl, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Zavarovalnica". PODJETJE elektronskih in električnih instalacij iSCe marljivega vajenca. Tel. št. 0481/882032. ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu ali v Miljah s pogledom na morje. Tel. St. 662023 ali 370947. SONČNO, trosobno, sodobno opremljeno stanovanje oddam. Ponudbe poslati: Publiest, UL Montecchi 6 - Trst pod Šifro "Trst”. NA PROSEKU se je v nedeljo izgubil psiček svetlo rumene barve po imenu Simba. Kdor ga je videl, naj tel. na St. 251231. PODARIMO simpatične majhne psičke. Tel. St. 200865. ZARADI osebnih razlogov prodajam potovanje v Lanzarote (Kanarski otoki) za tri osebe od 6. do 13.3.1995. Za informacije tel. Se jutri, 24. t. m. na St. (040) 225734. PRODAM avtomobil Ni-va, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. St. 228932. PRODAM A 112, letnik i 85 v odličnem stanju. Tel. j 229468. I DAJEM v najem vinograd. Tel. St. 231859. OSMICO odprli smo, da ! veselo v družbi bo. Berdon (Josip, Pulje pri Domju ) St.123. ' KMEČKI turizem je od-Iprt v Zagradcu St. 1 pri OstrouSki. OSMICO ima odprto v Borštu Benedikt Žerjal -Diko. Ob izgubi gospe Marice Škrinjar sočustvujejo s svojci družine Brus, Danieli, Jagodic D., Jagodic L., Lupine in Zajec * GORICA VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (622). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogroaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vkenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogroaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogroaro (6.30). Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (C) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) (D)* VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica 8.12 9.25 10.12 (IR) (R) (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). Tržič (9.53), Portogroaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). 9.31 9.53 (R) (D)* (8.25), Tržič (8.46). Portogroaro (8.00), Tržič (9.03). Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogroaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogroaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.12 17.18 (E) (R) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogroaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.35 (D)* 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogroaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). (20.18), Bologna (23".10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogroaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14). Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 (15.22). nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogroaro (15.15), Tržič 2028 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogroaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4,05), Turin (6.37). 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogroaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogroaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz- nikihizVidmavTrst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (1922), Mestre (19.40),Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogroaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaro. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (1927), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaro, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznkih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramaro, Grijanu, Križu, Nabreži- (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.46 ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaro, Grijanu Križu. 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (1620). Op.: ukinjen cb praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). v Grijanu, Križu. 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 21.28 praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Optine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak 8 Četrtek, 23. februarja 1995 KONCERT / PREDSINOCI V KULTURNEM DOMU Mediteranski jazz dua Rava-Galliano Nenavadno kombinacija harmonike in trobente je navdušila številne poslušalce Dva stola, dva žarometa, oddaljena mikrofona, rahlo ozvočenje: tako se je predstavil oder goriškega Kulturnega doma v torek zvečer. Zelo preprosta scenografija, ki sploh ni motila številne publike, ki je iz cele dežele prišla na koncert Enrica Rave in Richarda Galliana. Nenavaden duet, trobenta in harmonika, je dokazal, da se v jazz glasbi lahko uveljavi katerakoli kombinacija glasbil. Sredozemska glasbenika sta prišla v Gorico na drugi koncert Srečanj z jazz glasbo, potem ko sta pretekli teden v Parizu predstavila projekt “La strada”. V njem se na zelo originalen način lotita filmske glasbe, ki jo je Nino Rota napisal za Fellinijeve mojstrovine. Del teh sta predstavila tudi na goriškem večeru. Koncert se je zaCel z Gallianovo Giselle, nadaljeval s klasikom VVhafs new, skladbami Noise, Stella in drugimi. Note, ki so zazvenele v dvorani, so dokazale mojstrsko igranje francoskega harmonikaša in tržaškega trobentača. Sledili smo koncertu, v katerem sta se oba odlično ujemala: zdaj je trobenta sledila harmoniki, zdaj je harmonika spremljala Ravine virtuozizme. Poslušalci so navdušeno sledili glasbenikoma, ki sta jih obdarila z dvema ponovitvama . Naslednji koncert jazz srečanj bo prihodnji torek, ko bo v Kulturnem domu nastopila slavna pianistka Carla Bley v spremstvu Steva Swallowa in Andyja Shepparda. (Foto Studio Reportage) AW KINO PRIREDITVE S___________________IZLETI GORICA VITTORIA Gorica ki-nema: 20.45 »32 piccoli film su Glenn Gould«. Rež. Francois Girard. Ozvočenje Dolby stereo. GORSO 17.30-19.45- 22.00 »Kika, un corpo in prestito. Rež. Pedro Al-modovar. Prep. ml. pod 14. letom. □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča urnik odhoda avtobusov za pustovanje 25. februarja v Gallianu: 1. avtobus ob 15.30 s Travnika mimo gost. Primožič, skozi Pod-goro in LoCnik; 2. avtobus od 15.30 iz Standreža; 3. avtobus ob 15.30 iz Sovodenj. Udeleženci z lastnimi prevoznimi sredstvi naj se zberejo v gostišču ob 16.30. SPD GORICA priredi 5. marca ob Zamejskem smučarskem prvenstvu avtobusni smučarski izlet v Cima Sappada (in ne v Forni di Sopra, kakor je bilo najprej navedeno). Prijave na sedežu v sredo od 11. do 12. in v Četrtek od 19. do 20. ure. Sprejemajo tudi prijave za društveno tekmovanje, ki bo 12. marca na Trbižu. KD SOVODNJE sporoča, da je zbornik Tabor Sovodnje 93 na razpolago pri odbornikih društva. SKUPNOST ARCO-BALENO daje v najem pustna oblačila. Interesenti se lahko oglasijo na sedežu v Ul. sv. Mihaela 38 (tel. 22012). PD RUPA-PEC vabi danes ob 20.30 v društvene prostore na večer diapozitivov Viktorja Selve Pogled v naravo. SKD DANICA prireja jutri ob 20. uri v centru Danica Prešernovo proslavo. Na sporedu bodo recitacije in nastop pevskega zbora Jezero. SKRD JADRO prireja jutri ob 20.15 v občinski sejni dvorani v Ronkah ob dnevu slovenske kulture srečanje z Dorico Makuc, ki bo predstavila knjigo Aleksandrinke. Nastopil bo tudi Tržaški oktet. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi jutri ob 18. uri na predstavitev monografije Borisa Paternuja France Prešeren 1800-1849. O delu bo v prisotnosti avtorja govorila Lojzka Bratuž. SD SOVODNJE prireja 25. t.m. pustovanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Vabila so na razpolago pri G. Marsonu, Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in LuCotu Fajtu. KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustno praznovanje “Pridi z nami v džunglo...”, ki bo jutri ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu. SKPD F.B. SEDEJ iz Steverjana vabi na pustovanje v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu. Prijave po tel. 884160 in 531407. KD DANICA prireja družabnost ob 8. marcu v kulturno-športnem središču na Vrhu v soboto, 4. marca, ob 19.30. Prijave sprejemata Elda in bena (tel. 882190 ali 882222). ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 11. marca izlet na Bled z muzejskim vlakom. Odhod ob 9. uri z železniške postaje v Novi Gorici. Prijave do 3. marca v hgovini pri Mih (tel-78072) in v gostilni Peric (tel. 78000). IH RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je do 27. t.m- postavljena razstava slikarke Clotilde Menardi - Fenzl. Ogled ob delavnikih med 9. in 13. uro in med prbedi tvarni. i; lekarne DEŽURNA LEKARNA VGORia BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338 POGREBI Danes v Gorici ob 9-30 Giovanbattista Tommasi iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 10.20 Francesca Hervatin vd. Ribarič iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 10.30 Adelaide Raza vd. Furlan iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Igino Toso iz splošne bolnišnice v Slovrenc, ob 13.15 Miranda Lupieri por. Gaita iz splošne bolnišnice v Krmin. ZDRAVSTVO / PREDSTAVNIKI CGIL CISL IN UIL OPOZORILI NA ČUDNO RAVNANJE NOVICE Barottija sploh ne zanima stališče sindikalnih zvez Zgolj krčenje število osebja ni najprimernejši način varčevanja Za izrednega ravnatelja goriske Bolnišnične ustanove Giambattista Barat-tija stališče sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL glede reorganizacije javne zdravstvene službe ni pomembno, Čeprav prav omenjene tri organizacije zagovarjajo koristi, vključno s pravico do kvalitetne zdravstvene oskrbe, dobršnega dela prebivalstva na Goriškem. 3. januarja letos so sindikalne zveze pisno prosila za srečanje. Ostalo je pri tem. Medtem pa manager Gianbattista Baratti po svoje in menda brez možnosti ugovora uravnava (beri klesti) javno zdravstveno službo. Po prvem sreCanju, pokrajinske sindikalne zveze niso bile povabljene, je danes predvideno novo srečanje "populističnega” tipa, kakor so tako obliko posvetovanja opredelili Predstavniki sindikalnih zvez na tiskovni konferenci. Tudi na današnje srečanje niso bili povabljeni, kar seveda meCe dokaj čudno luC na naCin upravljanja ustanove. Za sklic tiskovne konference so se sindikati odločili tudi zaradi nekaterih Čudnih izjav deželnega odbornika za zdravstvo Fa-sole, ki vsepovsod vidi nasprotnike, ki da hočejo na vsak način onemogočiti nacrt reorganizacije zdravstva. Zaskrblja nas predvsem ugotovitev oziroma napoved, da namerava dr. Baratti drastično skrčiti javne izdatke, tako da bi privarčevali osemnajst milijard lir letno, pravijo sindikati. Namesto da bi predložil jasen in dokončen načrt kako bo organizirana bolnišnična ustanova na dveh lokacijah (v Gorici in TržiCu) ter kako bodo delovale strukture na teritoriju, ker je to prvi korak k racionalizaciji, napoveduje le klestenje izdatkov in krčenje osebja. Gre za napačen korak, trdijo sindikati, ki je v nasprotju celo s takoimenovano tržno ali podjetniško logiko. »Zavedati se je treba, da je Bolnišnična ustanova podjetje, ki zagotavlja storitve. In ker gre za posebne storitve, raven ne more pasti pod določeno mejo, ker bi bila s tem ogrožena temeljna pravica posameznika, pravica do zdravja.« Tudi krčenje Števila osebja je potrebno in sprejemljivo, vendar je tak ukrep nesmiseln, Ce ni znano, kako bo celoten sistem javne zdravstvene službe sploh deloval. »V veljavi je deželni zakon St. 40. Zahtevamo, da se izvaja v celoti, vključno z osnovno postavko, da se Bolnišnična ustanova organizira v dveh polih. Zahtevamo tudi jasno stališče, glede organizacije zdravstva na teritoriju (zdravstvena okrožja in ureditev posebnih struktur za starejše občane). « Sindikatom je, kot kaže, tudi dovolj namigovanj in podtikanj v zvezi z gradnjo novih bolnišničnih objektov, ki, hoCeš noces, vzbujajo Številne dvome in sumničenja. Zato so vCeraj na sreCanju z novinarji z vso odgovornostjo deželnemu odborniku Fasoli zastavili javno vprašanje. »Ne obtožujemo nikogar, mislimo pa, da je dolžnost deželnega odbornika, da enkrat za vselej razjasni, potrdi ali zanika, posredno ali neposredno vpletenost inž. Gelserina Graziata v postopke za načrtovanje in gradnjo bolnišnic.« Na srečanju z novinarji so predstavniki sindikalnih zvez opozorili tudi na Čuden zasuk v obravnavi najbolj perečih vprašanj javne zdravstvene službe. Konec poletja in v jeseni so se vodile vroCe razprave o lokaciji goriske bolnišnice, o zaprtju bolnišnice usmiljenih bratov, o namembnosti slednje. Minilo je nekaj mesecev, nihče veC ne govori o tem, pac pa je bilo nekaj konkretnega narejeno: konvencijo z redom usmiljenih bratov so podaljšali za dve leti, vse drugo pa ostaja nerešeno. Tudi to ni v skladu z logiko varčevanja. Tajnika CISL Vittorio Brancati (levo) in CGIL Giuliano Bon (desno) na srečanju z novinarji (foto Studio Reportage) KULTURA / TROJNI DOGODEK V ZNAMENJU GLASBE Jazz večer v kinu Vittoria Ob filmu fotografije Pierluigija Bumbace in "nočni" koncert Kinodvorana Vittoria bo nocoj prizorišče trojnega likovnega, filmskega in glasbenega dogodka. Skupna nit, ki bo povezovala vse, je jazz glasba, Četudi je veCer bolj kot ljubiteljem te zvrsti namenjen širši javnosti. V galeriji kina bodo ob 20. uri odprli novo razstavo likovnega zruženja Exit. Tokrat bo na vrsti fotografija: Pierlui-gi Bumbaca bo predstavil izbor fotografij na temo P.Jazz. Gre za fotografije znanega reporterja (Bumbaca je s sodelavci Fotostudia Reportage avtor fotografij, ki jih objavljamo v Primorskem dnevniku) posnete na raznih koncertih slavnih jazzmanov kot so Miles Davis, Enrico Rava, Dizzy Gil-lespie in drugi. Tehnika je Crnobela, fotografije pa nam ponujajo izrazite portrete in pomenljive detajle s koncertov. Bumbaca je že razstavljal v Vidmu, Trstu, Krminu, Foljanu in drugod, v kinu Vittoria pa bo njegova razstava na ogled do 7. marca. Ob fotografiji se Pierluigi Bumbaca tudi sam posveča glasbi z igranjem kontrabasa. Po nocojšnjem filmu bo ob 23. uri nastopil skupaj z ansamblom (Paolo Gregorig - sax, Zlatko Kaučič - bobni in Riccardo Chiarion - kitara), na “nočnem” koncertu, ki bo ponudil v živo klasike jazza in nekaj novih skladb. Na glasbeno tematiko bo seveda ubran tudi film iz sporeda Gorica ki-nema. Ob 20.45 bodo vrteli film»32 piccoli film su Glenn Gould«. Gre za svojevrstno “antibiografijo” v režiji Francoisa Girarda, ki predstavlja utrinke, anekdote in spomine iz življenja slavnega kanadskega glasbenika. Dve milijardi lir podjetjem v trgovskem sektorju in storitvah Iz Goriškega sklada so v sklopu načrta za pospeševanje gospodarskih pobud, nakazah preko dve milijardi lir podjetjem, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo oziroma storitvami. Prispevka iz rotacijskega sklada je bilo deležnih 27 podjetij, skupna vrednost investicij, na podlagi katerih so dodehli prispevke, pa dosega skoraj šest milijard lir. Anticipacijo iz rotacijskega sklada za trgovinske dejavnosti in storitvene dejavnosti je prejelo dvanajst podjetij iz Gorice, Štiri iz tržica, tri iz Gradeža, dve iz Gradišča, dve iz Krmina, ter po eno podjetje iz Ronk, Zagraja, Mosa in Sovodenj. Rotacijski sklad so vpeljah leta 1993. Jutri koncert ciganskih melodij Združenje Rodolfo Lipizer bo s koncertom ciganske glasbe obeležilo začetek pustnih prireditev. Jutri ob 20.30 bo v avditoriju L. Fogar nastopil Kal-man Farkaš Ensemble iz mesta Gyor na Madžarskem. Gre za “družinski” ansambel Farkaš, ki ga vodi ustanovitelj Farkaš Kalman, v njem pa nastopajo še sinovi in po potrebi tudi drugi člani družine. Gre za odlične in tudi v tujini znane izvajalce ciganske glasbe in skladb znanih avtorjev mittele-vropskega prostora. Pri organizaciji koncerta sodeluje Zenska sekcija Rdečega križa. Načrt za izboljšanje železniške povezave z Novo Gorico Gorica se lahko pohvah glede odličnega in dobro urejenega sistema prevoza blaga, drugače pa je glede železniškega potniškega prometa. Gorica nima neposrednih zvez z večjimi italijanskimi mesti in z Evropo. Razmere pa naj bi se v kratkem izboljšale. Tako obljubljajo predsta\'niki Državnih železnic, ki so se pred kratkim srečah z županom Valentijem in novogoriškim županom Špacapanom. Pri Državnih železnicah preučujejo možnost, da bi s primerno reorganizacijo odpravili prometno izolacijo. V Gradežu prijeli tatu, ki je kradel v župnišču v Podturnu Karabinjerji v Gradežu so napisah prijavo prah 25-letnemu Renatu Marinu iz Gradeža, Reparo Largo. Mladeniča, ki je imel že opravka s sodiščem, so prijeli in zaslišali med širšo akcijo. Pri njem so naš-h večjo vsoto denarja. Sam je priznal, da je denar ukradel v župnišču v Podturnu v Gorici. Karabinjerji iščejo "prijateljico”, ki naj bi mu pri podvigu pomagala. Doma je imel 130 gr mamila Ob obisku in pregledu na domu 25-letnega L.S. v TržiCu so policijski organi našli in zasegh 130 gramov marijuane. Manjšo količino mamila je L.S. pred prihodom policije odvrgel v stranišče. Napisa-h so prijavo. Zanimali so ga bencinski boni V zadnjem Času so na območju Largo Isonzo v TržiCu ugotovili veC vlomov v avtomobile. Preiskovalci so hitro ukrepali in prišli na sled 24-letnemu C.M. Pri njem so našli za okrog tisoč litrov bencinskih bonov. Napisali so kazensko prijavo. FINANCARSKA ŠOLA / ZELENI SPRAŠUJEJO PREDSTAVITEV KRONIKA / SPET HUDA PROMETNA NESREČA Kako je Beriusconi utemeljil svoj odlok? Na Deželi menda ni sledu o tem dopisu Svetovalsko vprašanje skupine Zelenih v deželnem svetu opozarja Se eno od tolikih skrivnosti, ki od vsega začetka spremljajo postopek za realizacijo financarske šole na letališču. Kot znano je bivši predsednik vlade Berlusconi 15. decembra lani, ko je bila njegova vlada ze v krizi, podpisal odlok, s katerim je zavrnil ugovore Dežele FJk proti lokaciji šole na go-riškem letališču. S tem je prižgal dokoCno zeleno luC za gradnjo. Toda tisti odlok, za obstoj katerega je javnost izvedela šele poldrugi mesec kasneje na tiskovni konferenci goriskega župana Valentija in senatorja Romo-hja, menda sploh ni prišel na deželo. Zeleni deželni svetovalci Mioni, Ghersina in Puiatti ugotavljajo, da»na Dezeh niso zasledili pisne dokumentacije o tem«in sprašujejo predsednico uprave Alessandro Guerra, Ce in kako je Berlusconi utemeljil zavrnitev ugovorov zoper gradnjo na letališču. Konflikt med deželo in rimsko vlado se je s tem v zvezi zaCel 28. fe- bruarja lani. Takratni predsednik dežele Travanut je v dopisu zahteval naj vlada preklice sklep obrambnega ministra, ki je odobril gradnjo sole na goriskem letališču s proceduro, ki je predvidena za vojaške objekte. Trava-nutovo pismo je sledilo soglasni odločitvi deželne uprave na predlog Ghersine, ki je takrat bil odbornik za prostorsko načrtovanje. Po njegovem mnenju Sole ne bi smeh graditi na letališču iz vsaj troje razlogov: prvič, ker je to v nasprotju z urbanističnimi predpisi, ki namenjajo območje letalskim dejavnostim; drugič, zaradi zasedbe obširne zelene površine in omejevanja razvojnih možnosti letališča; tretjič, ker bi za to gradnjo morali uporabih osimski denar, ki je bil dodeljen za druge nujnejše posege (avtocesta). Zeleni hoCejo od Guerre vedeti, kako ji je stališče vlade pojasnil Berlusconi, pa tudi kako in zakaj je bila o tem obveščena (samo?) go-riska občina. Druga, Krajevnega leksikona V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bodo nocoj ob 20.30 predstavili drugi zvezek Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji. Druga knjiga obravnava goriško pokrajino. EciklopediCno publikacijo bo predstavila Nevica Budal, o njej pa bodo spregovorili še ravnatelj Slorija Emidij Susic, založnik Jaro Mihelač in avtor Aldo Rupel. Na predstavitvi, ki jo prirejajo Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica in Založba Devin bo zapela vokalna skupina So-vodenjska dekleta. Mladenič težko ranjen v Fratti Z avtomobilom silovito trčil v zid - Na zdravljenju v Vidmu Kljub neposrednim pozivom na previdno vožnjo in kljub posrednim opominom, preko objave vesti o težkih prometnih nesrečah, se tovrstni dogodki žal ponavljajo. V zadnjem tednu sta se na Go-rišem pripetili dve prometni nesreči s smrtnim izidom. O novem tragičnem dogodku poročajo iz Romansa. V kraju Fratta se je v torek, nekaj pred 21. uro, težko ponesrečil 25-letni Denis Bon iz Romansa, ulica San Martino 25. Z avtomobilom lancia prisma je silovito trčil v zid hiše St. 26 v ulici Lottieri. Iz docela uničenega vozila so mu pomagali gasilci. Ponesrečenca so prepeljali najprej v bolnišnico v Gorico, kmalu zatem pa premestili v Videm. Na sliki (Fotostudio Reportage) razbitine avtomobila NOVICE Občinski svet v Špetru obsodil nočne napade na dvojezične table SPETER - Nočni »napadi« na dvojezične table so bili v središču pozornosti tudi na zadnji seji občinskega sveta v Spetm. Uvodoma se je župan Firmino Marinič kritično izrekel do tistih, ki so table pomazali in jih poškodOvali, kot tudi do vseh tistih, ki s svojim protislovenstvom in izrazitim nacionalizmom moralno podpirajo protislovensko gonjo zadnjih tednov. Zupan Marinič je poročal tudi o številnih izrazih sohdamosti, ki jih je prejela občinska uprava, obenem pohvalil tiste občane, ki so poskrbeli, da so bile table ponovno čiste. Občinska uprava iz Spetra je naročila odvetniku, da preveri, če obstajajo pogoji za prijavo proti pripadnikom desničarskega gibanja »Lista p er 1’Italia«, ki so 29. januarja na krajevni radijski postaji Radioline izrekli več žaljivk na račun župana in špetrske občinske uprave, (r.p.) Drevi po TV Koper o odnosih Italije s Slovenijo in Hrvaško TRST - Zapuščena imovina istrskih beguncev in odnosi Italije s Slovenijo in Hrvaško bodo teme, ki jih bo obravnaval program TV Koper »Meridiani« danes zvečer ob 20.30. Pri oddaji, ki jo vodi Mau-rizio Bekar, bodo sodelovali bivši diplomat Tone Poljšak, predstavnika ezulskih združenj Lucio Toth in Renzo de Vidovich ter predsednik krožka Istria Marino Vocci. O obravnavanem vprašanju bo povedal svoje strokovno mnenje tudi prof. Giorgio Conetti, docent mednarodnega prava na milanski in tržaški univerzi. V Benetkah srečanje predsednikov deželnih vlad FJK in Veneta BENETKE - Iskanje skupne strategijo za razvoj italijanskega severovzhoda: to je bil smisel včerajšnjega srečanja v Benetkah med predsednico deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Ales-sandro Guerra in predsednikom deželne vlade Veneta Aldom Bottinom. Govor je bil predvsem o cestnih infrastrukturah za boljše povezave ne samo med obema deželama, ampak tudi s srednjo in vzhodno Evropo. Odtod tudi navzočnost na srečanju odbornika za prevoze dežele Veneto Tullia Guadagnina in »vrha« družbe Au-tovie Venete. VZPI vabi na srečanje partizanov-smučarjev v Cerknem TRST - Tržaški odbor Vsedržavnega združenja Partizanov Italije ANPI vabi vse bivše partizane, ki radi smučajo, naj se udeležijo srečanja partizanov-smučarjev, ki bo v Cerknem v soboto in nedeljo, 4. in 5. marca. Srečanje bo ob 50. obletnici prvega partizanskega smučarskega tekmovanja, ki je bilo januarja 1945. Spored srečanja predvideva v soboto sprejem za udeležence v hotelu Eta in nato obisk bolnice Franje, v nedeljo pa tekmovanje v slalomu. Udeleženci se morajo do 27. t.m. prijaviti v hotelu Eta v Cerknem, tel. 75111, telefax 75207. Predlog za enakopravnost jezikov v občinskih statutih TRST - Deželni svet je, kot smo poročali, pred nekaj dnevi odobril zakon, ki nekoliko spreminja volilni sistem za občine, ki imajo od pet do petnajst tisoč prebivalcev. Sprememba zadeva predvsem izvolitev župana. Državni zakon določa, da je v teh upravah neposredno izvoljen za Zupana kandidat, ki v prvem krogu prejme največ glasov, Dežela Furla-nija-Julijska krajina pa je sedaj tudi v teh občinah uvedla drugi krog za izvolitev župana. V prvem krogu naj bi bil izvoljen le kandidat, ki bi dobil absolutno večino, če nihče ne bo dobil te večine, pa bo potrebna balotaža (drugi krog), podobno kot za občine z več kot petnajst tisoč prebivalci. Pogojnik je vsekakor obvezen, ker ni rečeno, da bo rimska vlada, spričo različne volilne zakonodaje na državni, odobrila ta deželni zakon. Za to bo treba torej še počakati nekaj tednov. V pričakovanju vesti iz Rima so včeraj deželni svetovalci Strizzolo (Ljudska stranka), Cecotti (Severna liga), Budin (DSL), Monfalcon (SKP), Ghersina (Zelena lista), Durat (SI) in Pedronetto (LAF) predložili skupščini zakonski predlog o enakopravni rabi jezikov v občinskih svetih. Posebno v občinskih statutih naj bi, poleg italijanščine, našle mesto tudi slovenščina, furlanščina in nemščina. To se pravi jeziki vseh skupnosti, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini. Poteza zgoraj omenjenih deželnih predstavnikov ima za sedaj le simbolični, predvsem pa politični pomen. Če bo ta zakonski osnutek odobren, pa bo gotovo predstavljal tudi pomembno pravno oporo za omenjeni volilni zakon, za dokončno dobritev katerega pa bo treba - kot rečeno -počakati še nekaj časa. DEŽELNI ODBOR NA OPČINAH Slovenski svetovni kongres za tvorne odnose RimLjubljana TRST - Prejšnji teden se je v obnovljenih prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah sestal deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo-Julijsko krajino. Kot osrednja točka v obravnavi je bilo vprašanje sodelovanja SSK pri spominskih obeležitvah ob 50-letnici konca vojne v Sloveniji, saj poleg ostalih organizacij je bil k tem povabljen tudi SSK v svojstvu povezovalca Slovencev v matici in po svetu. V razpravi, prisotna sta bila predsednik in podpredsednica Konference SSK za F-JK Ravel Kodrič in Mirka Braini, je prišla do izraza soglasna želja, da se pri državnem obeležju ne pozabi deleža Primorske k zmagi, ki sega ne le v vojna leta, ampak mnogo prej v dobo fašističnega nasilja; in da se pri tem predpostavi vrednotenju in obujanju krvave vojne preteklosti pozitivna pespekti-va in nuja po povezavi in sodelovanju vseh Slovencev v domovini, zamejstvu in svetu. Po junijskem zasedanju osrednjega Svetovnega slovenskega kongresa na Dunaju, naj bi Konferenca SSK za Furlani j o-Julij sko krajino še naprej delovala za vzpostavitev čimbolj tvornih odnosov med Italijo in novo slovensko državo, v sodelovanju s Konferenco SSK za Slovenijo. Do poletja naj bi priredila študijski posvet na to temo, v krajšem razdobju pa srečanje o perečem vprašanju (začasne?) prekinitve priznanja slovenskih študijskih diplom v Italiji, ki je zlasti prizadela mlade zamejce, ki študirajo na slovenskih vseučiliščih. Na srečanju na Opčinah so tudi predstavih Gradivo otvoritvenega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa (Ljubljana, 27.-"28. junija 1991), ki je na voljo vsem elanom Kongresa in drugim zainteresiranim. Ghersina proti novim lotizacijam na Raiu TRST - Deželni svetovalec Zelenih Paolo Ghersina je na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu obrazložil smisel svoje gladovne stavke proti novim lotizacijam v državni radiotelevizijski ustanovi. Stavka se povezuje s podobno pobudo na vsedržavni ravni, ki jo je sprožil predsednik federalnega sveta Zelenih posl. Franco Corleone, njen namen pa je opozoriti odgovorne na nujnost spoštovanja kriterijev pri novih namestitvah na Raiu, ki jih je v začetku meseca določila parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami. Po teh kriterijih naj bi vsaj polovico namestitev opravili z natečajem, za preostali del pa naj bi črpali iz dolgoletnih sodelavcev in iz seznama brezposelnih novinarjev. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 76. Ustavno sodišče bi lahko sprejelo tudi ugovor o neskladnosti (inkompatibilnosti) omenjenih členov in ugotovilo tiho (implicitno) razveljavitev člena 122 Civilnega postopnika. Nikakor pa ni moglo iti mimo zahteve po proglasitvi neustavnosti tega člena Civilnega postopnika na ozemlju, kjer prebiva naša jezikovna manjšina. Ta rešitev je bila celo ustreznejša, saj je Ustavno sodišče z dodatno razsodbo (“sentenza additiva”) proglasilo neustavnost člena 122 in istočasno ugotovilo v italijanskem pravnem redu že obstoječo pravico do rabe slovenščine pred sodno oblastjo na ozemlju slovenske manjšine. Obravnava člena 109 Kazenskega postopnika nas je nekoliko utrudila. Z njo se nagibamo k zaključku tega zapisa. Zgodbo o naših jezikovnih pravicah pa bo še naprej nadaljevalo vsakdanje življenje. Tudi v bodoče nasprotna stran ne bo izbirala sredstev za omejevanje naših pravic. Povezanost našega pravnega varstva z vprašanjem ozemeljskih zahtev na vzhodu je zdaj očitna: nasprotna stran nima obzira niti do suverenosti Republike Slovenije. Zamejski Slovenec mora upoštevati to “novost” italijanske politike. Delegacija enajstih Dne 2. decembra 1971 se je predsednik tedanje vlade Emilio Colombo zadržal z “Delegacijo enajstih”, ki so jo sestavljali Dušan Lovriha, Jože Jarc, Klavdij Palčič, Miroslav Pahor, Damjan Pavlin, Izidor Predan, Boris Race, Avgust Sfiligoj, Drago Stoka in Marko VValtritsch. Uradno sporočilo predsedstva Ministrskega sveta o pogovorih je bilo sledeče: »Predsednik ministrskega sveta poslanec Colombo je popoldne sprejel v palači Chigi zastopstvo podpisnikov vISge, ki zadeva vprašanje slovenske jezikovne manjšine. Med prisrčnim srečanjem so člani delegacije imeli priložnost obširno prikazati svoje stališče o teh vprašanjih. Predsednik ministrskega sveta je nato pojasnil kriterije vladne dejavnosti o snovi, ki je bila predmet pogovora. Prisoten je bil vladni komisar pri deželi Furlanija-Julijska krajina prefekt Abbre-scia.« Izjava Delegacije pa je vsebovala dolgi seznam storjenih krivic in zahtev po uveljavljanju manjšinskih pravic. Iz nje bomo navedli le nekaj odstavkov. »Minilo je 26 let od konca vojne, minilo je 24 let, odkar je stopila v veljavo republiška ustava. Minilo je 17 let od podpisa londonske spomenice in 7 let odkar je bila ustanovljena dežela Furlanija-Julijska krajina. In vendar se ne izvajajo določila ustave.« »Slovenci videmske pokrajine, ki žive v okviru Italije že več kot eno stoletje, ne uživajo nobene pravice. Zanikajo ji celo, da pripada narodnostni manjšini. Nikoli pa niso uživali niti najmanjše narodnostne pravice, razen v nekaterih cerkvah pred nastopom fašizma in danes.« »Pripadniki naše skupnosti bivajo v videmski, goriški in tržaški pokrajini in so glede na že tako omejene narodnostne pravice kljub členu 3 Ustave, ki zagotavlja enakost državljanov, porazdeljeni na kategorije po pokrajinski pripadnosti. Fašistični režim pa ni delal nobene razlike med Slovenci. Takrat smo bili vsi zapisani smrti.« Predsednik vlade Colombo pa je v odgovoru zelo cenil "vrednost mirnega sožitja” in trdil, da so odnosi med italijansko in slovensko jezikovno skupino "povsem zadovoljivi”. Posebno v videmski pokrajini, dodajamo mi. Glede uporabe slovenskega jezika je navedel, da ta spada ”v okvir širše reforme zakonikov v skladu z načeli, ki so vsebovani v osnutku pooblastilnega zakona za reformo zakonika o kazenskem postopku”. Govoril je tudi ”o proučitvi zakonodajnih aktov, ki bodo omogočili učinkovite in nagle rezultate glede posameznih vprašanj in v skladu z raznimi okoliščinami” (Primorski dnevnik 5. decembra 1971). Dolga je bila pot do člena 109 Zakonika o kazenskem postopku, saj je ta stopil v veljavo šele 24. oktobra 1989. Sicer pa je bila to zlata doba obljub in leporečja. (Se nadaljuje) SKLAD MITJA ČUK Tretji otrok: ali ga sprejemamo? Jelka Cvelbar Pred nekaj dnevi me je prijateljica presenetila z lepo, za naše razmere skoraj nenavadno novico, da pričakuje svojega tretjega otroka. Kmalu za tem se je, kakor da bi se usul plaz, zbrala cela vrsta novic o tej in oni znanki, ki da tudi pričakujejo v tretje. Kar lepo število se jih je nabralo, tako da sem z vzdihom - bilo je o Prešernovem prazniku - pomishla, da se morda slovenski biološki naboj le ni tako ošibil, kakor slišimo tu in tam na proslavah, konferencah ali srečanjih. Nekoliko me je sicer osupnil odziv, lahko bi rekla večine - ljudi, na tako novico, ki so skoraj nejevoljno zmignil z rameni, češ »nerode, ali niso znali paziti«, ali »ti so v smeri Bog vidi, Bog poskrbi« ali »ti vzamejo vse, kar pride«. Skratka, na take družine, ki so se odločile za rojstvo tretjega otroka, drugi večinoma gledajo kot na čudake, če že ne kot na ljudi, ki so prišli z Meseca. Osebno pa se mi zdi, da je veliko mlajših družin, tudi slovenskih in zamejskih hkrati, ki zavestno sprejemajo nase odločitev o večjem številu otrok, kar je pravzaprav novost, ki bi nas morala, po vsem kar smo doslej govorili in mislili o številu Slovencev, razve-selili. Kaže, da je število, ki ga še imamo za normalno v naši družbi in kulturi, le eden do dva otroka po družini. Vse, kar je nad tem, sproži vprašanje: ah sta zakonca to storila načrtno? Torej na trejega otroka okolje že ne gleda kot na nekaj »normalnega«, kakor da bi ta spadal v nekakšno cigansko eksotiko ali da mora obvezno biti sad neke neodgovornosti - neke nepremišljenosti. Prav tega občutka, da je tretji otrok nekakšno pretiravanje, pa bi se morala naša ožja družba, če Zeli biti dosledna in življenjska, znebiti v najkrajšem času. Zdi se, da prva otroka nič kaj čudno ne gledata na rojstvo tretjega otroka. Njima je povsem naravno in največkrat sta srečna, da bosta dobila bratca ali sestrico: še več, če ju bomo znali pravilno usmeriti, bosta verjetno prav rada sodelovala: na primer pri ekografiji in podobnih analizah. To bo seveda vir bogatih izkušenj zanju, toda prav tako za njunega očeta in mater. In pravzaprav nič ne de, če potek ni po vseh pravilih srečne nosečnosti, če se denimo pojavlja glavobol, ki je čedalje hujši, če je v pr- vih mesecih bljuvanje neznosno ali če mora mama pretežni del nosečnosti preživeti leže v postelji. Da sta si le zakonca edina: tretji otrok je bil njuna skupna odločitev in zato si bosta brez odvečnega nerganja in nepotrebnega vzdihovanja čim bolj neobremenjeno delila obveznosti. Na splošno pa se morajo vsi v družini privaditi na več potrpežljivosti na več tolerantnosti. Mali Andrej bo moral spoznati, da ne more več skakati po maminem trebuhu, kakor prej, ko sta se igrala jezdeca in konja tudi štiriletna Maja se bo morala marsikdaj odpovedati mamini družbi, ker bo ta potrebovala več miru, in se bo morala zadovoljiti z očetom. Oče pa bo morda spoznal o svojih otrocih marsikaj, česar prej ni vedel, ker sta bila v mnogočem in nezavedno mamin monopol. Zato, da očeta nista motila pri delu, zato ker je bil oče zaposlen zunaj doma, mama pa ne, zato..., zato..., zato... Zdi se, da je z vsakim otrokom tudi izbiranje imena težje: kar je všeč možu, ne odgovarja ženi, kar sta obadva izbrala ni po volji prvemu ali drugemu otroku. In to še ni najhuje - pomisliti bo treba tudi, kako urediti s prvima otrokoma, ko se bo približal čas poroda. Ge ni na razpolago nonotov, postane zadeva dokaj kočljiva. Toda z nekoliko trezne presoje in brez paničnega občutja se da vse urediti. Vsekakor sta najprej glavna skrb prva otroka: nekaj tednov pred porodom morata biti posebej skrbno pripravljena na dogodek. Tudi če ne bosta popolnoma dojela, za kaj gre, bosta vsaj spoznala, da se bo zgodilo nekaj posebnega. Tudi zaradi tega, ker ju bomo vsaj za nekaj ur pustili, če že nimamo starih staršev v rokah tujih ljudi. Ko se porod končno zgodi, pravijo da je ponos in veselje, da imaš svojega tretjega otroka nepopisen. Prva dva otroka, tako pravijo, sicer z zanimanjem sprejmeta novorojenčka, vendar brez prevelikega slavnostnega razpoloženja. Ostalo je zgodovina. Nekateri pravijo, da ni prav nič težje s tremi otroki kot z dvema. Da je pravzaprav laže, kajti ne jemlješ si tako podrobno k srcu malenkosti kakor so madeži na obleki, odpovedovanje kakemu srečanju in podobno. Tvoj dan je namreč napolnjen -prav nič ne potrebuješ drugih polnil - vsaj za nekaj časa ne. Zadružna^ BANKA OPČINE Zadružna , BANKA | NABREŽINA Četrtek, 23. februarja 1995 KRAŠKA BANKA k. Ul. del Ricreatorio, 2 OPČINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 A DENARNI TRG / PO ZVIŠANJU URADNE ESKOMPTNE IN LOMBARDNE STOPNJE ČET PET PON TOR SRE Kljub temu, da vrednost dolarja še podaje v tečaju z liro pridobil f 1605’4 16085 15975 16165 ura si m opomogla, ampak je pustila marki nov teren 1074,8 1083,5 1083,2 10$ 6,1 1099,6 DM RIM - Kot da bi včerajšnji polom ne zadostoval, in kljub drastičnemu posegu Banke Italije z zvišanjem cene denarja, se je pritisk na liro nadaljeval in marki omogočil, da se je dopoldne vzpela vse do 1.107 lir. Na denarnem trgu je vladala otipljiva živčnost in neskrito pričakovanje za takojšnji sprejem gospodarskega manevra, ki ne sme biti več vprašanje dni, ampak ur. Pod pritiskom »super-marke«, ki se je šele proti poldnevu spustila na 1.100 lir, in pod vplivom velike krhkosti dolarja na mednarodnih trgih, je lira izgubila nov teren v menjavi z vsemi glavnimi bankovci. Najbolj kričeč primer je švicarski frank, ki je presegel 1.300 lir. Razburkanemu dopoldnevu je sledil za spoznanje bolj sproščen popoldan, k čemur so v največji meri prispevala zagotovila predstavnikov vlade o tem, da je predstavitev manevra tik pred zdajci. Spozum med Mehiko in VVashingtonom o zajetnem posojilu za preprečitev potopa nasedle mehiške gospodarske iadje, zelenemu bankovcu očitno ni koristil, saj je včeraj nadaljeval svojo pot navzdol. Dejstvo, da se je v razmerju do lire vseeno okrepil (od 1.616, 85 v torek na 1.625, 25 li- 18% 16% 14% 12% 10% 8% 6% 1 1 1 1 Gibanje obrestne mere • lombardna mera o uradna eskomptna mera / k Xx, / . v 1/ N N V- sr-, S \ •e X i 1 — 1 3^ M n CM O) 5> 5 CM O) rj ž $ CM q> CT> $ CM o> O O) CM O) O (O CM CM O) co CM O) CM CM CM CO o> CM $ CO o> CO CM CO o> CO CT) Ž $ CM r- CO CT) CO CO CT) Ž O CO CD O CM CM ^r CT) CO CT) ž CM rr CT) ro CM in CT) CM Po Radiu Trst A danes finansiranje nakupa nepremičnin TRST - V današnji, četrti oddaji »V studiu z vami«, ki jo Radio Trst A v sodelovanju s SDGZ ta teden posveča hiši oziroma stanovanju, bodo v osrednjem pogovoru (ob 11.45) sodelovali Igor Cuk iz Zadružne kraške banke, Emil Petaros iz TKE, Mirjam Koršič za družbo Leasest in Dolfi IVilhelm za stanovanjsko zadrugo Stajbce z Opčin. ADRIA AIRWAYS re včeraj), pa dokazuje, da njegova vrednost le nima tako odločujočega vpliva na italijansko devizo in da je glavno teža krivde za njeno razvrednotenje vendarle iskati v notranjih razlogih. Toda vrnimo se k podražitvi cene denarja, za katero se je bila Banka Italije odločila v torek zvečer, po poraznem dnevu na denarnem in borznem trgu in po objavi podatkov o občutnem porastu inflacije v tekočem mesecu. Ocene ekonomistov in gospodarskih komentatorjev o učinkih te poteze so sicer deljene, Čeprav jih večina postavlja v ospredje problem podražitve javnega dolga in torej dodanih težav pri saniranju javnih računov. Tisto, o Čemer so si opazovalci edini, pa je ocena, da centralna banka ni imela druge izbire; ne toliko zaradi odgovornosti, ki jo ima do lire in zaradi katere bi kljub prostemu padanju devize lahko, še počakala, temveč zaradi svoje naloge nadzorovanja inflacije, tega glavnega sovražnika gospodarskega razvoja. Finančni trgi so seveda vCeraj nestrpno pričakovali na reakcije bančnega sistema po zvišanju uradne eskom-ptne in lombardne mere. Povsem razumljivo je namreč, da bo potezi Banke Italije sledilo zvišanje obrestnih stopenj pri bančnih zavodih, v prvi vrsti top in primer rates, Čeprav gre predvid-nost bančnega sistema pripisati pričakovanju manevra. Prvo preizkušnjo bo ukrep centralne banke doživel že danes na dražbi obveznic BOT. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ L.IUBL.JANg V PRANKFURI JAINDON ^jlJNCHEN JSTANBUL ]yj0SKV0 j^openhagen pARIZ piM g KOPJE gPLIT JIRAN0 £JUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 j V klubu bogatih ima Italija najdražji denar RIM - Po včerajšnjem zvišanju uradne eskomptne mere od 7, 5 na 8, 25 odstotka, se je Italija med sedmimi Članicami »kluba bogatih« postavila na prvo mesto lestvice najvisje cene denarja. Presegla je namreC tudi Kanado, ki je doslej vodila na tej lestvici z 8, 06-odstotno glavno obrestno mero. Zvišanje cene denarja ima navadno namen »ohladiti« konjunkturni ritem, vendar to po vsej verjetnosti ni bil namen Banke Italije. Centralna banka je želela umeriti živahno proizvodno rast v stabilne okvire in torej preprečiti, da bi se porušilo ravnovesje na področju inflacijskega gibanja. Zavod ISCO je na primer prav vCeraj v svoji mesečni konjunkturni raziskavi opozoril, da itabjansko gospodarstvo sicer utrjuje svojo ekspanzivno fazo, vendar se giblje v kontekstvu, v katerem se sirijo znaki novih inflacijskih žarišč in v katerem tržna nihanja in notranja nestabilnost zelo negativno vplivata na denarni trg. Notranje povpraševanje se postopno veča -ugotavlja ISCO - okrepljena uvozna dejavnost pa je medtem skoraj nevtralizirala prispevek izvoza k splošni gospodarski rasti. Drugi podatek, ki dokazuje upravičenost razburjenja zaradi višanja in- flacijske stopnje, prihaja iz raziskave zveze trgovinskih zbornic Unionca-mere in govori o pospešeni rasti cen pri proizvajalcih. V februarju je povprečna stopnja porasta proizvodnih cen živilskih dobrin dosegla 7, 8 odstotka, najvišje podražitve pa so v zadnjih 12 mesecih doživeli kava, parmezan in olivno olje. Taka rast, h kateri je prispevalo tako razvrednotenje lire kot skrčenje ponudbe kmetijskih proizvodov na notranjem trgu, se je v dobri meri prenesla tudi na cene v široki prodaji, o Čemer pričajo tudi najnovejsi podatki o gibanju življenjskih stroškov. Podražitev denarja je bila vCeraj razumljivo v središču komentarjev tudi med predstavniki stanovskih gospodarskih organizacij. Confindustria je kot kaže ukrep centralne banke sprejela kot nujno zlo, njen generalni direktor Cipolletta pa je izrazil upanje, da je le prehoden in da bo mogoče obresti spet znižati po sprejemu pokojninske reforme. Veliko bolj kritičen pa je predsednik trgovskega združenja Confcommercio, za katerega je prišel ukrep v popolnoma neustreznem trenutku in je povrhu brez vsakega učinka na trgu, ki ga usmerja Spekulacija. CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. februarja 1995 in zapadlostjo 1. februarja 2002. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 4,75% bruto obrestmi bo izplačan 1. avgusta 1995 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. februarja in 1. avgusta za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa enoletnih BOT s štirih prejšnjih dražb, ki so bile mesec pred določitvijo kuponov, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,26%. ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 24. februarja. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. decembrom: ob vplačilu (1. marca) bo treba vplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi tvoja banka. KRANJ / GRADNJE Razdeljeno mesto Kokrški most, ki bo mesto spet povezal, bodo odprli čez dva meseca Cestni promet je v Kranju od prvih dni lanskega leta postavljen na glavo. Z zaprtjem starega in gradnjo novega mostu čez Kokro je namreč mesto razdeljeno na dva dela. Cestarji obljubljajo odprtje mostu čez dva meseca. Zgodba o gradnji Ko-krskega mostu - čez starega je dnevno peljalo več kot 20 tisoč vozil - se je pravzaprav zataknila že po začetku gradnje. Pristojni so namreč ugotovili, da je sestava tal bistveno drugačna, kot so prvotno - kljub opravljenim raziskavam -predvideli in da most ne bo zgrajen v predvidenih osmih mesecih. Težave pri naj bi gradnjo najprej podaljšale za dva meseca, pozneje pa so gradite- lji povedali nov datum: april 1995. »Ce ne bo kakšnih posebnosti z vremenom, bo most v tem roku tudi dograjen,« so včeraj zatrdili na kranjskem občinskem sekretariatu za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve. Resnici na ljubo velja poudariti, da samo odprtje mostu kranjskih prometnih zagat ne bo rešilo, kajti pred normalizacijo prometa bo treba prenoviti še Cesto Staneta Žagarja oziroma Likozar je vo cesta. Pri zadnji še vedno niso rešena vsa lastninska vprašanja, saj graditelj potrebujejo za širitev cestišča soglasja za odkup zemljišča od ljudi, ki imajo na tem koncu Kranja svoje hiše. Vine Bešter ŠEMPETER PRI GORICI / INFRASTRUKTURA Upajo, da ne bo ostalo le pri obljubah Uredili naj bi avtobusno postajališče in kanalizacijo Šempetrce - posebej še prebivalce Podmarka - moti neurejenost obeh postajališč mestnega prometa v Podmarku. Sta neurejeni, potnikom ne nudita možnosti, da bi se zava-rovali pred dežjem, nista osvetljeni. Med potniki je zlasti veliko otrok, zato so se krajani obrnili na svojega občinskega svetnika Bogdana Kraglja, ta pa je od Zupana mestne občine Nova Gorica Črtomirja Špacapana izvedel naslednje. Ureditev avtobusnega postajališča skupaj z javno razsvetljavo v Podmarku je bila planirana v Skladu stavbnih zemljišč že za lansko leto. Vendar župan poudarja, da ni problem samo v denarju, ampak predvsem v vsebini. Po pogodbi, ki sta jo podpisala novogoriški Hit in predsednik nekdanjega IS - šlo je za pogodbo, vredno približno tri milijone nemških mark, s katerimi bi medili predvsem najbolj žgoče občinske probleme, med katerimi je bila tudi ureditev mestnega prometa - naj bi postavili (ne zgradili) pri- merne tipske objekte. Zal pa še ni izdelan projekt, kakšni naj bi ti bili. Po Spacapano-vem mnenju naj bi ti bili čimbolj enostavni, lepi in iz odprtih materialov - aluminija in pleksi stekla. Biti morajo tudi dovolj odporni, da se ne bi takoj uničili (kot prejšnji nadstreški). S taksnimi tipskimi objekti bodo, če se ne bo kaj zataknilo, opremili vsa postajališča mestnega prometa od Solkana do Šempetra oziroma Vrtojbe in Kromberka. V Podmarku se srečujejo še z eno težavo, ki je sami ne morejo oziroma niso pristoj- ni reševati. Gre za meditev odtoka hišnih odplak, ki se v tem kraju zlivajo v odprt kanal in nato na glavno cesto. Stanje se ne premakne z mrtve točke že več let, čeprav prebivalci naselja Podmark že dolgo opozarjajo pristojne občinske organe in ustrezno inšpekcijo. Kaže, da se bo letos - vsaj po županovih zagotovilih - to vprašanje vendarle zadovoljivo uredilo. Tudi ta naloga je bila v načrtu Sklada stavbnih zemljišč za lansko leto, a je bila zaradi pomanjkanja denarja preložena na letos. Zupan Špacapan je prepričan, da bo letos tudi realizirana in da bo mestni svet sprejel odločitev, da je treba najprej realizirati tiste naloge, ki čakajo na vrsto že več let, šele nato pa bo sprejemal nove programe. Vojko Cuder NOVICE IZ KOPRA Brecljev MKC je spet odprt Po trimesečni prekinitvi zaradi ureditvenih del je včeraj spet odprl vrata koprski MKC - Mladinski kulturni center. V centru so povsem obnovili električne inštalacije in prezračevalne naprave ter na novo vgradili centralno kurjavo, prej So bili prostori neogrevani. Zelo pomembna je tudi nova zvočna izolacija, ki bo zmanjšala možnosti za konflikte s sosedi, ki so lani že zahtevali ukinitev dejavnosti centra. Ponovna oždtev dogajanja v MKC je privabila veliko mladih. Dve novi številki Analov V avli Zavarovalnice Adriatic sta bili včeraj predstavljeni četrta in peta številka zbornika Annalos, ki ga izdaja Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Oba zvezka obsegata skupno petsto strani velikega formata in prinašata pravo bogastvo razprav in člankov z naravoslovno vsebino v četrtem in družboslovno v petem zvezku. Med 70 avtorji prispevkov je poleg slovenskih tudi večje število italijanskih, hrvaških in avstrijskih znanstvenikov ter celo en angleški avtor. Predstavitev osebnosti in dela dr. Josipa Agneletta V čitalnici koprske knjižnice bo danes zvečer pogovor o dr. Josipu Agnelettu. Gre za soustanovitelja Slovenske demokratske zveze na Tržaškem leta 1947, bil pa je tudi soustanovitelj tednika Demokracija. Zaradi političnih okoliščin v preteklem obdobju pri nas zamolčani Agneletto je bil odvetnik, organizator, gospodarstvenik, politični in društveni delavec ter pisec strokovnih razprav s področja prava in financ. Koprski klub Istra je predlagal, da se mu posthumno dodeli Kocijančičevo priznanje za delovanje, ki je bilo vse do smrti leta 1960 usmerjeno v sožitje in enakopravnost vseh ljudi v Istri. Na nocojšnjem pogovora o dr. Agnelettu bosta sodelovala njegov sin, dr. Branko Agneletto, in profesorica Nadja Magajna iz Trsta. Novice zbral Boris Vuk SEČOVLJE / STAVKA NA LETALIŠČU Delavci zahtevajo plačilo Z oddajanjem lokalov v najem so bili delavci hudo izigrani Pred gostinskim lokalom Baron na sečoveljskem letališču so včeraj začeli stavko zaposleni tega lokala in njihovi kolegi iz restavracije Grič v portoroški marini. Oba lokala, ki sta last Hotelov Metropol, ima v najemu zasebno podjetje Wratny iz Portoroža. Za stavko se je vseh enajst delavcev odločilo, ker že dva meseca niso dobili plač. ___________. IDRIJA / PODJETNIŠTVO_________ V nekdanjih rudniških prostorih so odprli nov podjetniški center V navzočnosti državne sekretarke za malo gospodarstvo Staše Baloh Plahutnik, predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije, gospodarske zbornice in idrijskega malega gospodarstva so v nekdanjih rudniških prostorih na jašku Frančiška v Idriji včeraj odprli nov center za razvoj podjetništva. Pustni festival Portorož '95 PORTOROŽ - V soboto in nedeljo bo tudi v Portorožu bolj veselo kot običajno. Dejavno turistično društvo Portorož pripravlja 2. Pustni festival Portorož 95, ki bo še bogatejši kot lani. Segavo vzdušje je čutiti že od včeraj, saj so na tržnici Kaštel odprti sejem rabljene pustne opreme. Sejem ima prav poseben namen. Ob 110-letnici organiziranega turizma na Obali, ki jo bodo v Portorožu obeležili s številnimi prireditvami skozi vse leto, želijo dodati tudi smešen obraz. Tako bodo na njem predstavili pustne obleke, ki bodo upodabljale turiste od konca prejšnjega stoletja do današnjih dni. Program se bo oba dneva začel ob 14. uri. V soboto bo na tržnici svečana otvoritev festivala, hkrati z njo pa razglasitev »Praznika fritul in kroštol«, kar je novost festivala. Dobre pol ure zatem bo ustoličen Pustni admiral, temu pa bo sledilo rajanje. Najizvirnejše maske bodo nagradili. Za naslednji dan pripravljajo povorko, na kateri se bodo pred-stavule številne slovenske pustne skupine, mažoretke, godba na pihala in častna maska - piranski župan. Povorka bo krenila izpred lucijske restavracije Taverna. Ko bodo obredle Portorož, se bodo skupine s krajšim programom predstavile še na tržnici. To bo tudi uvod v pustno rajanje, ki se bo končalo v večernih urah. Andrej Žnidarčič Predsednica stavkovnega odbora Marija Ta-škar je dejala, da bodo stavkali vse do izpolnitve njihovih zahtev. Poleg izplačila plač za meseca december in januar zahtevajo izplačilo jubilejnih nagrad za deset in dvajset let delovne dobe dvema delavcema ter to, da jih seznanijo s perspektivo obeh lokalov, ki ju Seveda se dajo telefonski odzivniki uporabiti tudi drugače. Podjetje Telekom jih uporablja za razne informacije. Možnost takšne uporabe je pravzaprav neomejena in rezultati kažejo, da se jih čedalje več telefonskih naročnikov in drugih ljudi tudi poslužuje. V Novi Gorici so na primer konec leta uvedli odzivnika za informacije o kulturnih prireditvah na severnem Primorskem (98-00) in o kinopred-stavah (98-66). Število klicev iz tedna v teden narašča. Za zdaj delujeta oba odzivnika le za omrežno skupino 065. Prav tako deluje je zasebnik Wratny prevzel v najem oktobra lani. Po pogodbi je moral prevzeti tudi vse zaposlene v teh lokalih s tem, da mora Metropol te delavce sprejeti nazaj v svoje podjetje, če podjetje Wratny propade. Ivan Wratny in tudi delavci so ob oddaji lokalov od direktorja holdinga Metropol dobili zagotovila, da jim bodo po- ludi odzivnik za kmetijske nasvete (pripravljajo jih svetovalci na KVZ Nova Gorica), in sicer na telefonski številki 98-23. Tudi ta odzivnik velja le za novogoriško omrežno skupino. Pred enim tednom so odprli nove odzivnike, na katerih lahko klicatelji zvedo svoj horoskop. Kot nam je povedala pobudnica za uvajanje odzivnikov dipl. soc. Vera Mlakar, so k sodelovanju pridobili astrologinji Meto Malus in Rožo Kačič, obe iz Ljubljane, ki skupaj pripravljata te horoskope. Zanje imajo štiri odzivnike, in sicer za zračna magali prebroditi obdobje mrtve sezone. Za plače delavcev bi moral Metropol zagotoviti del denarja na osnovi razmejitvenih ur iz lanske poletne sezone. Zakaj to ni bilo izpeljano, smo poskušali izvedeti v Metropolu, vendar je direktor Vojko Starovič na smučanju, drugi pa niso pooblaščeni za dajanje izjav o tej zadevi. Izvedeli smo, da imajo podobne probleme tudi v drugih Metropolovih lokalih, ki so bili oddani v najem, na primer v Taverni in Pivnici. Boris Vuk znamenja številko 98-30, za vodna številko 98-31, za ognjena 98-32 in zemeljska znamenja 98-33. Za razliko od prvih dveh zgoraj omenjenih številk odzivnikov, ki sta zaprta za ostalo Slovenijo, horoskopske odzivnike lahko pokličejo tudi telefonski naročniki iz dragih krajev, le številko omrežne skupine 065 morajo prej zavrteti. Mlakarjeva nam je dejala, da pripravljajo še nekaj novosti. Na odzivniku številka 98-67 lahko telefonski naročniki poslušajo popularno glasbo in tudi glasujejo za tako imenovano Telekom lestvico, ki jo potem skupaj z nagradnim žrebanjem predvajajo na TV Primorka. V kratkem bodo spravili na telefonske odzivnike tudi pravljice za otroke, lunin setveni koledar in Se kaj. Vojko Cuder Na območju nekdanje idrijske občine, ki se je razdelila na dve občini, je registriranih 762 enot malega gospodarstva. Od tega je 688 obrtnikov - tretjina v občini Cerkno, 274 pa je malih podjetnikov, organiziranih kot družbe z omejeno odgovornostjo. Center za razvoj podjetništva bo podjetnikom ponujal svoje prostore in opremo ter brezplačne pravne, organizacijske in druge nasvete. Zlasti tistim, ki se na samostojno pot podjetništva Sele podajajo ali pa so na začetku, bo center nudil tudi pomoč pri pripravi investicijskih načrtov, izobraževalnih seminarjev, poslovne informacije in druge oblike pomoči. Zupan idrijske občine Samo Bevk je ob odprtju izrazil upanje, da bodo pridobitev s pridom izkoristili podjetniki in obrtniki iz idrijske, pa tudi sosednje cerkljanske občine, kjer nekateri razmišljajo celo o ustanovitvi samostojne obrtne zbornice. O aktualnih vprašanjih na področju obrti in podjetništva so v Idriji spregovorili tudi na popoldanskem posvetu. Opozorili so zlasti na neizdelano obrtno zakonodajo in vrsto dejavnosti, ki jih na področju podjetništva in obrti pripravlja ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Roman Bric Nova informacijska tabla za domače in tuje goste i JESENICE e :-y-~ EL; 6» v k 1 :: ; . - : ;■ :: :: [y / JESENICE - Pred mesecem dni je Turistično društvo Jesenice sredi Jesenic postavilo novo informacijsko tablo, ki naj bi jo uporabljati predvsem gostje in turisti. S pritiskom na gumb se na tabli pokaže želena lokacija oziroma kraj v mestu. Zamisel zanjo pravzaprav ni tako nova. O njej so na Turističnem društvu razmišljali že nekaj let, vendar je zaradi pomanjkanja denarja vedno izpadla iz letnih načrtov. Končno so jo s pomočjo številnih pokroviteljev postavali. Veljala je približno 24 tisoč nemških mark, gradbena dela pa so stala štiri tisoč mark. Po mnenju nekaterih je tabla premajhna oziroma premalo pregledna, razen tega je utripanje lučk podnevi premalo vidno, zlasti ob sončnih dneh. Čeprav je informacijska elektronska tabla za Jesenice zelo pomembna, so jo neznanci še pred odprtjem močno poškodovali. Poškodbe so že odpravili, saj je bila tabla zavarovana, za lepši videz kotička pred njo pa so poskrbeti v podjetju Komunala, za kar so jim na jeseniškem turističnem društvu zelo hvaležni. Tekst in foto: Mateja Faletič _________NOVA GORICA / TELEFONIJA________ Neslutene možnosti telefonskih odzivnikov Na novogoriški enoti Telekoma so pred tednom dni uvedli tudi odzivnik za astrološka znamenja Telefonski odzivniki so preplavili tudi Slovenijo. Kot veste, se jih da uporabiti za različne namene. Najbolj razvpiti so tako imenovani vroči telefoni, zaradi katerih so biti - vsaj dokler so naši ljudje iskati tovrstnih potešitev v čezmorskih deželah - računi za telefon ogromni. Vročih telefonov je zdaj tudi pri nas dosti. 1600 kvadratnih metrov se je trikrat podražilo Oven je prepričan v pravilnost vlaganja v poslovne prostore LJUBLJANA - Parlamentarni odbor za nadzor proračuna in javnih financ naj bi na damaSnji seji obravnaval tudi zapisnik agencije za plačilni promet (nekdanje SDK) o pregledu finančno materialnega poslovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za leta 1992, 1993 in 1994. Zapisnik je že dvignil precej prahu v javnosti, Se bolj pa se bo verjetno prašilo danes, ko se bodo poslaci spotaknili ob nekatere pikantne podrobnosti. Stanovanjski sklad RS je država ustanovila oko-bra 1991 z namenom financiranja nacionalnega stanovanjskega programa in stanovanjske gradnje. Delo sklada vodi direktor Edvard Oven, za upravljanje s sredstvi je odgovoren 11-elanski upravni odbor pod vodstvom Janija Vitežnika, za nadzor nad zakonitostjo dela in Poslovanja pa je zadolžen štiričlanski nadzorni odbor. Vlada daje soglasje tako k finančnemu nacrtu kot tudi naložbeni politi-sklada. Sklad je doslej iz proračuna, ki je med viri naveden na prvem mestu, dobil le en milijon tolarjev ob ustanovitvi. Ves ostali denar je sklad dobil od kupnin od prodanih družbenih stanovanj ter s prihodki iz lastnega poslovanja. Inšpektorici agencije sta v pregledu poslovanja sklada ugotovili, da je sklad v letu 1993 izkazal za 5, 68 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za skoraj 41 milijonov tolarjev premalo. Sklad je namreč med prihodke štel prenizek znesek dobljenih obresti, izkazal pa je tudi prenizko vrednost počitniškega doma v Portorožu, ki je po neodplačnem prenosu postal skladova last. Inšpekcija je tudi ugotovila, da sklad zaradi pomanjkljivega zakona ni bil upravičen do po- godb o prodaji družbenih stanovanj, zato je moral evidence šele vzpostaviti, iz njih pa je bilo razvidno, kdo skladu sploh še dolguje kupnino. V ta namen je sklad najel nekaj zasebnih podjetij in jim moral za storitve odšteti dobrih 24 milijonov tolarjev. Nekateri dolžniki niso imeli likvidnih sredstev, zato se je sklad z njimi dogovoril, da mu bodo dolg vrnili kar v stanovanjih z neodplačnim prenosom. Vrednost teh stanovanj je bila večja kot pa je znašal dolg. Inšpekcija ugotavlja, da je sklad s to potezo povečal svoja osnovna sredstva, res pa je, da zato ni dobil likvidnih sredstev, ki bi jih lahko uporabil za posojila. Sklad je v minulih letih poleg osnovne dejavnosti trgoval tudi z vrednostnimi papirji ter sou-stanovil Modro borzno hišo, posojal denar podjetjem in bankam, prodajal pridobljena stanovanja in podobno. V Času med enim in drugim razpisom so se nabrala sredstva, ki so jih kratkoročno posojali podjetjem po vnaprej določenem sistemu obrestnih mer (te so znašale od R+3 za nekaj dni do R+10 za nekaj tednov). S plasiranjem teh sredstev je sklad v letu 1993 zaslužil veC kot dve milijardi tolarjev. Dire- ktor stanovanjskega sklada Edvard Oven pravi, da se je pac vedelo, da ima sklad nekaj prostih sredstev, torej so jih posojali. Vse je bilo v skladu s pravili, »nenazadnje pa smo vse dobili tudi nazaj, le v nekaj primerih smo morali znesek spremeniti v kapitalski vložek«. Primer slednjega je posojilo v višini 100 milijonov tolarjev podjetju Galeb Inženiring, ki ga ta ni v ce- loti vrnil, zato je sklad dobil lastniški delež v objektu Soča v Kopru. V letu 1993 je imel sklad za 2, 64 milijarde tolarjev odhodkov, torej je ustvaril poslovni presežek v višini več kot tri milijarde tolarjev. Inšpekcija je ugotovila, da so bili vsi odhodki knjiženi na podlagi verodostojnih dokumentov, v nekaterih primerih pa je prišlo do knjigovodskih in računo- vodskih napak, ki pa sklada niso oškodovale. Edvard Oven pravi: »Poslovanje sklada je bilo, kot so ugotovili inšpektorji, zakonito. Za računovodske napake, ki so bile odpravljene še pred prihodom inšpektorjev, bo odgovorna oseba v zasebnem podjetju, ki nam je vodilo računovodstvo, tudi odgovarjala.« Sklad je za vodenje računovodstva, za izterjavo dolgov. za vzpostavitev evidenc, za izdelavo računalniškega programa, za sklepanje posojilnih pogodb in podobno najemal zasebna podjetja in eno banko, katerim je bilo treba v letu 1993 plačati za veC kot 140 milijonov tolarjev t im. neproizovodnih storitev drugih. Ali ne bi bilo ceneje, Ce bi sklad koga zaposlil? Oven pravi, da bi za vse našteto rabili vsaj še 15 novih zaposle- nih, »vendar pa so bile naloge kratkoročne ali enkratne, zato je bilo bolj smiselno za to koga najeti, kot pa zaposliti«. V letu 1992 je sklad med svojimi naložbami sofinanciral Gradbeni center Slovenije (35 milijonov), dokupil delež v Iskratelu (141 milijonov) in vložil v poslovne prostore v Kopru 40 milijonov tolarjev. V letu 1993 je bila najve-Cja naložbena postavka nakup in adaptacija lastnih poslovnih prostorov sklada. V prvotnem finančnem načrtu je bilo za to predvidenih 245 milijonov tolarjev, z rebalansom so vsoto povečali na 424 milijonov tolarjev, kasneje in v letu 1994 pa je vsota nakupa in adaptacije veC kot 1.600 kvadratnih metrov prostorov skupaj narasla na 720 milijonov tolarjev. V tej vsoti se skriva tudi 60.000 mark, kolikor jih je upravni odbor namenil za nakup umetniških slik. Edvard Oven poudarja, da je »sklad doslej podelil za več kot 7, 5 milijarde tolarjev ugodnih posojil občanom, in sicer iz sredstev, ki so se nabrala iz kupnin in tudi iz našega lastnega uspešnega poslovanja. Poslovna odločitev sklada, ki jo je potrdila tudi vlada, je pac bila, da se začne naložba v lastne poslovne prostore, kjer bo nekoč tudi stanovanjska hranilnica. Prepričan sem, da je bila odločitev pravilna,« je dejal Edvard Oven in dodal: »Ko bo Računsko sodišče zaCelo delovati, bo seveda lahko tudi za nazaj presojalo, ali smo ravnali racionalno ali ne.« Andreja Rednak Edvard Oven (Foto: S. 2./BOBO) KOMENTAR O zakonitosti in razsipnosti Inspekcija, ki seje več kot pol leta mudila v stanovanjskem skladu in pregledala na tisoče faktur, je ugotovila, da je bilo poslovanje sklada razen nekaterih manjših nepravilnosti zakonito. In samo za to - za preverjanje zakonitosti poslovanja - je agencija za plačilni promet tudi pooblaščena. A tukaj se zgodba sele začne. Glavna \ Andreja Rednak j vprašanja, ki se zastavljajo ob ugotovitvah inspekcije, so namreč povezana s smiselnostjo in gospodarnostjo naložb sklada ter z mcio-nalnostjo porabe sredstev. Na tem področju agencija nima pristojnosti in kot že tolikokrat spet pride na tapeto računsko sodiSCe, ki mora nadzorovati javno porabo, vendar pa Se vedno ni operativno, Se vedno nima inšpektorjev in tudi meril za presojo ne. Samo na podlagi zapisnika agencije pa vodilnih v upravi stanovanjskega sklada Se ni mogoče obtožiti razsipnistva. To lahko stori samo mčunsko sodiSCe po temeljiti preiskavi. Kljub temu se seveda ob pikantnih podrobnostih, na primer ob dmgih službenih potovanjih skladovih uslužbencev, njihovih obiskih v zdraviliščih in teniških igriščih, sejninah in nagradah članom upmve, visokih zaslužkih zasebnih podjetij na račun sklada, ne nazadnje pa tudi ob devet milijonov mark vredni naložbi v lastne poslovne prostore, opremljene z umetniškimi slikami, dviguje prah. Zagotovo bi se dalo marsikaj postoriti ceneje in bolj racionalno ali pa denar mje nameniti za še več posojil občanom, saj je znano, da jih je bilo na tisoče kljub izpolnjevanju vseh pogojev zavrnjenih preprosto zato, ker ni bilo denarja. Hkmti pa tudi ni mogoče mimo dejstva, da so že pred začetkom te zgodbe poslanci sprejeli slab stanovanjski zakon, ki je skladu kasneje nakopal dodatne stroške ob vzpostavljanju evidenc, ravno tako pa naj pred svojim pragom pomete tudi vlada, ki finančne in naložbene načrte sklada obmvnava z veliko zamudo in jih potrjuje celo za nazaj. Stanovanjski sklad bi seveda lahko vse, kar je dobil od kupnin, lepo razdelil upravičencem, nato pa se sondi na lovorikah. Le strinjamo se lahko, da mora biti namesto tega njegovo delovanje usmerjeno dolgoročno, saj bo le tako lahko koristil ljudem s stanovanjskim problemom. In v ta namen se ukvarjajo tudi s stranskimi dejavnostmi, kot so preprodaja nepremičnin, trgovanje z vrednostnimi papirji, posojanje denarja itd. Ce so pri tem uspešni, toliko bolje, saj bo tako tudi več denarja za cenejša posojila občanom. Precej vprašanj pa še vedno ostaja brez odgovom. Zakaj promčun ne financira stanovanjskega sklada; kje je kakih 15 milijard tolarjev kupnin od prodaje družbenih stanovanj, ki so jih dobile občine in podjetja; zakaj Se vedno ni dobil zelene luči projekt stanovanjske hranilnice, ki bi z namenskim varčevanjem pomagala tudi tistim, Id pač ne morejo zbrati 60 odstotkov vrednosti primernega stanovanja? Ali je bančni lobi premočan in se boji konkurence ter izgube lepih zaslužkov na račun lastnih dmgih stanovanjskih posojil? In zakaj vlada ne ukrepa? Davkoplačevalci - in med njimi jih je veliko brez primernega stanovanja - Čakajo tako na ukrepe vlade na stanovanjskem področju kot tudi na večjo mcionalnost stanovanjskega sklada. MINISTER ZA ZDRAVSTVO / O GLADOVNI STAVKI DR. JANEZA RUGLJA STAVKA NOVINARJEV SLOVENCA Ohraniti življenje ali kje je meja med zakonitostjo in humanostjo Predlog za enakopravno analizo Rugljeve in tradicionalne metode Še vedno brez januarskih plač Direktorja podjetja na dan stavke zaradi bolezni ni bilo v službi LJUBLJANA - »Dr. Janezu Ruglju bom ponudil, naj dela dalje pod takimi pogoji kot doslej, toda stvari je treba urediti lege artis. Upam, da bosta stvari med seboj uredila tudi zbornica in dr. Rugelj.« S tem predlogom se je po včerajšnji tiskovni konferenci k dr. Ruglju odpravil minister za zdravstvo dr. Božidar Volje. Na vprašanje, ali razmišlja o odstopu, je minister dejal, da tega ne more storiti, saj bi »zgledaio, kot da se je ustrašil«. Minister je osvetlil zgodovino »primera Rugelj« od leta 1985, ko je prvič gladovno stavkal v Tinjah v Avstriji, do sedaj, ko mu je razsodišče pri Zdravniški zbornici zagrozilo z odvzemom licence, ki pomeni »poklicno smrt«, in ko se je odločil za gladovno stavko do izpolnitve zahtev ali do smrti. »-Imam zajeten kup papirjev, ki se nanašajo na dr. Ruglja, napisala pa sta jih on in njegov nekdanji varovanec, ki je sprožil postopek na razsodišču zbornice,« je dejal minister, »nimam pa nobenega dokumenta ne v pozitivnem ne v negativnem pogledu, ki bi se nanašal na Rugljevo delo.« Zato tudi nima nobenih objektivnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko razsojal o upravičenosti njegovih pritožb. Zato je na Rugljevo zahtevo imenoval štiričlansko nevtralno komisijo (dr. Dušana Nolimala in dr. Stipeta Oreškovida je imenoval Rugelj, dr. Bojana Korošca in dr. Ludvika Toplerja pa Volje), ki naj bi raziskala ozadje četrstoletne gonje proti njemu. Vendar trije elani v pogojih gladovne stavke niso pripravljeni delati. Dr. Voljču se zastavlja vprašanje, ali si Slovenija ne more privoščiti dr. Ruglja?, kar pomeni tudi vprašanje razmerja med zakonitostjo in humanostjo. »Zadeva dobiva tragične razsežnosti, saj med menoj in dr. Rugljem niso samo javnost in pritiski - ta hip vidim samo njega, njegovo življenje in njegove varovance«. »Javnost mi pripisuje polno odgovornost za konCni izid,« pravi minister in dodaja, da »Ce bo dr. Rugelj umrl, mi ga bodo vsi obesih na dušo.« To odgovornost komaj še prenaša. Se posebej, ker se mu hkrati oCita, da živimo v nepravni držvi in da ena zakonitost gor ali dol tega ne more ne povečati ne zmanjšati. Dr. Volje pravi, da je prišel do spo- znanja, da ni važno, v kolikšni meri je pri tem izsilje-van ali nemara celo izigran; storiti mora vse, kar more, da zagotovi življenje dr. Ruglja in oskrbo njegovih bolnikov, pri čemer pa se kot minister vlade ne sme prekršiti zoper zakonitosti. »Ker je bil že obstoječi status v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje pravno vprašljiv in smo ga tolerirali, menim, da ga lahko toleriramo še nekaj Časa,« je dejal. Ministrov predlog dr. Ruglju je, naj dela dalje pod pogoji, pod kakršnimi je delal doslej. Zavod za zdravstveno zavarovanje in Inštitut za varovanje zdravja sta še pripravljena kriti njegovo dejavnost, toda zadevo je treba pravno urediti. Zato minister pričakuje, da bosta Zdravniška zbornica in dr. Rugelj stvari med seboj uredila. Na očitke, da bi kot minister za zdravstvo lahko razveljavil vse postopke Zdravniške zbornice, dr. Volje odgovarja, da tega nima nobene pravice storiti, saj se noben minister nima pravice vmešavati v delo pristojne zbornice. Lahko samo opozori na morebitno nepravnost. Glede socialno-andrago-ške metode pa minister predlaga enakopravno analizo metode, ki se v slovenskem zdravstvu sicer uporablja pri zdravljenju alkoholikov, in metode dr. Ruglja. Kljub temu, da to ni niti preprosto niti poceni, bi, kot pravi dr. Volje, kazalo poskusiti, »saj razmere, kakršne so, niso v Čast ne meni kot ministru ne slovenskemu zdravstvu in navsezadnje tudi slovenski družbi.« Katarina Novak LJUBLJANA - Zaradi neurejenih razmer v podjetju Slovenec elani Sindikata družbe Slovenec - sindikata novinarjev Neodvisnosti KNSS že nekaj Časa razmišljajo o stavki. Kljub temu, da je vodstvo podjetja izpolnilo eno od dveh osnovnih zahtev, in sicer vpogled v hišno kolektivno pogodbo za poklicne novinarje, so se odločili za opozorilno stavko. Ker zahtevi po izplačilu januarskih plac tudi do včeraj, 22. februarja, ni bilo ugodeno, se je sindikat po nekajdnevnih in neuspešnih pogovorih z vodstvom in direktorjem Janezom Obrezo včeraj odločil za enodnevno opozorilno stavko. Stavki so se priključili tudi elani Sindikata novinarjev Slovenije, ki so zaposleni v Časopisu Slovenec. Na ponedeljkovem sestanku je direktor pojasnil, da je do neizplačila plac prišlo zaradi težav z investitorji, ki pa naj bi se po mnenju ostalih pojavljale že nekaj Časa. Stavko so prekinili že okrog 15. ure, ker naj bi dobili sporočilo vodstva podjetja o izplačilu plaC. Poleg tega pa se elani Sindikata družbe Slovenec - Sindikata novinarjev Neodvisnosti KNSS ter elani Sindikata novinarjev Slovenije srečujejo Se s Številnimi drugimi problemi, na katere so prav tako opozorili s včerajšnjo opozorilno stavko. Moti jih predvsem zaposlovanje nekaterih spornih oseb iz drugih podjetij, neustrezen dokumentacijski oddelek, razni pritiski na novinarje pred in v Času stavke, neurejeni delovni pogoji, večmesečna zamuda pri izplačevanju honorarjev in podobno. Stavkovni odbor je Se sporočil, da direktor Janez Obreza na dan stavka ni bil prisoten v podjetju, ker je zbolel. Dragica Heric 14 Četrtek, 23. februarja 1995 SOSEDNJE REGIJE AVSTRIJA - RUSIJA / POGAJANJA Nesoglasja zaradi nevtralnosti in državne pogodbe Ne bo skupne deklaracije? Ivan Lukan DUNAJ/MOSKVA - V zvezi s pogajanji med Avstrijo in Rusijo o skupni deklaraciji glede oblike in vsebine bodočih odnosov med obema državama je zavzel dokaj jasno stališče avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky. Po seji avstrijske vlade je poudaril, da o vprašanju nevtralnosti Avstrija odloča povsem samostojno, kajti avstrijska nevtralnost ne temelji na pogodbenih, temveč na avtonomni zakonodaji avstrijskega parlamenta iz leta 1955. Zakon pa lahko interpretira samo država samo. Zato - tako Vranitzky -avstrijska nevtralnost in tudi Avstrijska državna pogodba (ADP) nimata mesto v načrtovani deklaraciji. Glede ADP, ki jo je Avstrija - prav tako leta 1955 - podpisala z zavezniškimi silami in ki v svojem 7. členu določa tudi zaščito slovenske in Pod pritiskom: Vranitzky. hrvaške manjšine, pa je kancler dejal, da je ta pogodba »ena izmed več mednarodnih sporazumov, ki so izgubile svoj pomen, ne pa svoje veljavnosti«. Kot poroča avstrijski tisk, so se avstrijsko-ruska pogajanja v Moskvi zaenkrat končala brez rezultatov. Moskva da se naprej vztraja na stališču, da morata avstrijska nevtralnost in ADP biti sestavni del nove skupne deklaracije, ki jo želi Avstrija podpisati ob proslavi 40-letnice podpisa ADP aprila na Dunaju. V razpravo o avstrijski trajni nevtralnosti se je ponovno vključil tudi avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil: na nekem predavanju na Dunaju je poudaril, da se Avstriji v slučaju mednarodnih konfliktov »ne sme postaviti na pozicijo nevtralne države in graditi na iluzijah«. Avstrijske vodilne politike pa je pozval, da v tem vprašanju »naj ne govorijo to, kar bi narod rad slišal«, temveč naj končno izgovorijo kar je nepopularno, toda nujno potrebno. Avstrijsko prebivalstvo da je treba pošteno informirati o tem, da se je Avstrija s pristopom k Evropski zvezi (EZ) hkrati tudi obvezala, da bo sodelovala pri graditvi novih in skupnih varnostnih struktur v Evropi, je poudaril Klestil in (predvsem socialdemokratske) čeprav posredno, toda dokaj jasno pozval, naj se končno odpovejo avstrijski nevtralnosti. »Ples višjih 10.000« letos s Sofio Loren, Shirley MacLaine in z najvišjimi predstavniki EZ Igor Schellander DUNAJ - Današnji Operni ples dunajske državne opere - zaradi pompoznega blišča izbranih in reprezentativnih gostov nekakšen »državni ples« - bo kajpada tudi letos običajni višek avstrijske plesne sezone. Dunajska opera bo spet prizorišče svetovno vrhunskega in slovesnega plesnega dogodka, na katerem bo mogoče občudovati od politikov, diplomatov, umetnikov, poslovnežev do uglednih Športnikov vso prominentno »smetano«, ki jo Drmaj in Avstrija zmoreta. Svoj prihod sta tokrat naznanili igralki Shirley McLaine in Sofia Loren (le-ta kot osebni gost dunajskega gradbenega podjetnika Lugnerja); prireditelji pa računajo tudi z nemško igralko Uschi Glas in opernim zvezdnikom Placidom Domingom. Organizatorka plesa Lotte Tobisch je kot nadaljnje goste naznaila operno pevko Birgit Nielsson, baje najboljšo pevko 20.stoletja, in vrsto domačih umetnikov - od Fritza Muliarja do Helmuta Lohnerja in Dagmar Koller, soproge nekdanjega dunjaskega župana Helmuta Zilka. Geslo tokratnega dogodka v dunajski operi se glasi »Dežela smehljaja« po komponistu Franzu Lebarju; temu ustrezno je prilagojen tudi glasbeni in optični okvir Opernega plesa. Za enega izmed viškov pri plesni prireditvi pa bo poskrbela tudi slovenska operna pevka Marjana Lipovšek, ki bo opolnoči zapela »Moje ustnice tako vroče po- Zvezni predsednik Thomas Klestil z organizatorko Opernega plesa '95 Lotte Trobischovo. ljubljajo ...« iz Lebarjeve »Giuditte«. Operni ples ’95 bo letos nudil tudi nekatere nove politične akcente. Poleg avstrijske zvezne himne bo prvič zazvenela tudi himna Evropske zveze (EZ). Samoumevno, da sta svojo udeležbo pri plesu zagotovila tudi novi predsednik komisije EZ Jac-ques Santer in avstrijski agrarni komisar Franz Fischler. Avstrija želi tudi ob tej priložnosti izpostaviti svojo novo vlogo kot nova članica Evropske zveze. Kako hitro se razmere spreminjajo, dokazuje predsednica avstrijskih zelenih, Madeleine Petrovič: tudi ona se bo letos (prvič) udeležila najbolj reprezentativnega plesnega večera. Pred leti Se je zelena opozicija (skupaj z drugimi socialno- in družbenokritičnimi grupcijami) pri demonstracijah pred opero zahtevala ukinitev Opernih plesov, češ da je uprizarjanje razkošja in zapravljanje javnih sredstev pred o-zadjem vojnih dogodkov in varčevalne politike na račun socialno šibkih slojev dvorezno in nemoralno. Dejansko se pri Opernem plesu kajpada ni dosti kaj spremenilo: vstopnice stanejo 2.600 šilingov (700 Šilingov za gledalce), lože stanejo med 95.000 in 165.000 šilingi. Toda ne samo cene, tudi izbranost publike pri Opernem plesu je ustvarilo njegov sloves kot »srečanje višjih 10.000«. Dva dni za Opernim plesom bodo tudi Slovenci v prestolnici Avstrije zavrteli svoj dunajski valček. Gre za premierni dogodek - prvi Slovenski ples na Dunaju (sobota, 25. februarja, 20.30, Parkhotel Schonbrunn, 1130 Dunaj, organizator: Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar in Kompas Touristik Dunaj). »PARKINSON« A.Mock priznal svojo bolezen DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je zdaj sporočili kaj je avstrijska javnost domnevala najmanj ze leto dni: politik boleha za t.i. Parkinsonovo boleznijo. V prisotnosti uglednega angleškega nevrologa in častnega člana Avstrijske Parkinsonove družbe Geraldom Sternom je Alois Mock sporočil, da gre za lažjo obliko te bolezni, ter da zaenkrat ne namerava prenehati opravljati svoje funkcije zunanjega ministra. Tudi Štern je potrdil, da bolezen Mocka ne obremenil v tolikšni meri, da bi moral oddati funkcijo. Svoj korak v javnost je Mock utemeljil s tem, da stoji kot politik dan za dnem v javnosti, volilci pa da imajo pravico, da izvejo, kakšno je njegovo zdravstveno stanje. »Ko bom imel občutek, da se zdravstveno stanje poslabša, bom seveda potegnil konsekvence«, je dejal Mock in dodal, da ima zaupanje tako predsednika, šefa zvezne vlade kot tudi avstrijskega parlamenta. (I.L.) ISTRA Jakovčićeve meje se širijo REKA - Ivan Jakovčič, vodja Istrskega demokratskega zbora (IDS), razširja meje prihodnje čezmejne regije, katere jedro naj bi bila Istra. Do nedavnega je zagovarjal zamisel o Istri, ki bi segala od zaliva Preluk pri Opatiji, preko slovenskega Primorja do italijanskega mesta Milje. Projekt je vzbudil precej dvomov, saj se v določenih krogih bojijo, da bi bil to prvi korak k odcepitvi Istre. Vodja IDS si je zdaj zamislil novo makroregijo z delovnim imenom Severni Jadran -Alto Adriatico. »Se bolj mi je všeč ime Srce Alpe-Jadrana,« pravi Jakovčič, ki bi v ta regionalni projekt rad vključil Istro in Reko, slovensko Primorsko, Furlanijo-Julijsko krajino in Venelo ter mogoče tudi avstrijsko Koroško. »Konkretni pogovori potekajo, nato pa naj bi zamisel dodelati nacionalni parlamenti, vendar bo to Se trajalo,« razlaga Jakovčič, ki ima posebno mesto med hrvaškimi politiki. Drugače kot večina političnih »kolegov« Jakovčič nasprotuje ideji o nacionalni državi in se zavzema za Evropo brez meja. Njegovi nasprotniki ga označujejo kot »jugono-stalgika«, dokaz temu pa naj bi bilo tudi to, da je svojemu sinu, pred davnimi leti sicer, dal ime Jugoslav. Politi- čni nasprotniki za Jakovčiča ne poznajo milosti. Nevio Selič, eden prvakov HDZ, ga obtožuje, da je svoje dni zagovarjal Jugoslavijo kot regijo v Evropi regij. Jakovčič te obtožbe zavrača. Po njegovih besedah je Istra dobila priznanje za svojo regionalno politiko s tem, da je bila sprejeta v skupščino evropskih regij. Istrski regionalisti to velikokrat poudarjajo, medtem ko jim nasprotniki očitajo, da so k tej vključitvi največ pripomogli istrski ezuli in nostalgiki, ki želijo Istro, Reko in Dalmacijo v Berlusconijevem »paketu« Naprej Italija. Seveda regionabsti obtožbe o secesionizmu ostro zavračajo. Člani IDS so prepričani, da se Istra lahko vključi v Evropo pred ostalimi hrvaškimi regijami, saj naj bi bila v resnici vstopnica, brez katere Hrvaška ne more v evropske institucije. Istra se res razlikuje od preostale Hrvaške. Te ga ne trdijo samo regionalisti, ampak tudi Mika Tripalo, vodja združene hrvaške levice. Po njegovem mnenju je Istri stoletja uspelo ohraniti svojo hrvaško bit in sicer naj bi to dosegla s strpnim in civiliziranim hrvastvom. Ivan Jakovčič o tem pravi, da je eden največjih uspehov njegove stranke v tem, da je preprečila kakršen koli izbruh nacionalizma in v naj večji možni meri zaščitila interese avtohtone italijanske in drugih skupnosti. Tudi Mika Tripalo je podobnih misli: »Istra se vedno bolj uspešno upira uvozu nekega primitivnega, neciviliziranega in arogantnega hrvaškega nacionalizma, ki grozi vsem, ki niso Hrvati.« Med hrvaškimi političnimi strankami je vedno več takih, ki se zavzemajo za večjo decentralizacijo in regionalizacijo države, vendar si niso enotne, kako to doseči. Recept, ki ga ponujajo istrski regionalisti, je za mnoge Hrvate nesprejemljiv, Se posebej zato, ker državne interese ogroža srbsko vprašuje. Med njimi je navzoč strah, da bi lahko istrski voditelji, skupaj s podporo iz Italije, še dodatno ogrozili hrvaške nacionalne interese. Zagotovo bo Jakovčičeva ideja o Istri kot srcu Alpe-Jadrana izzvala burne reakcije in obtožbe na račun regionalistov, ki se vse glasneje upirajo centralizmu predsednika Tuđmana. Sicer pa v Istri Tuđmanu najbolj zamerijo to, da se pogaja s Srbi, tudi na račun nacionalnega dostojanstva, ni pa se pripravljen pogovarjati z voditelji IDS, ki imajo na polotoku dvetretjinsko podporo volilcev. Goran Moravček MADŽARSKA Novo ime - stara politika Finančni minister Bokros ne bo spreminjal predhodnikovih smernic BUDIMPEŠTA - Novi madžarski finančni minister Lajos Bokros je napovedal, da bo nadaljeval strogo začrtan finančni program, ki ga je začel njegov predhodnik Laszlo Bekeši, ki je odstopil januarja. Bokros je tako želel utišati govorice, da se socialisti zavzemajo za popuščanje pasu na finančnem področju. Bekeši, ki bo posle na ministrstvu predal svojemu nasledniku konec februarja, je namreč pred nedavnim izjavil, da so Številni politiki iz vladajoče socialistične stranke nasprotovali njegovim ostrim monetarnim ukrepom in zagovarjali politiko, ki bi bolj spodbujala gospodarsko rast. »Med programom, ki ga je izvajal Bekeši in mojimi načrti ni bistvenih razlik. Mislim, da sta najina programa v osnovi enaka,« je Bokros dejal novinarjem. Predsednik vlade Gyula Hom pa je Ze dal zeleno luc za Borosev program, ki obsega petindvajset točk. Prihodnji finančni minister je prepričan, da je rešitev dileme striktnost ali rast zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki je lani dosegel osem odstotkov bmto domačega proizvoda. Primanjkljaj naj bi zmanjšali tudi z učinkovitejšim davčnim sistemom, saj je v njem preveč lukenj, utaja davkov pa postaja madžarski nacionalni šport. Bokros meni, da bi dosledno pobiranje davkov zagotovilo vec financ kot njihovo zviševanje. Proračunska poraba in javni dolg bi se lahko znižala, kar bi pomenilo tudi znižanje obrestnih mer za pet do šest odstotkov. Obrestne mere na Madžarskem so zdaj razmeroma visoke - povprečno 32 odstotkov. Bokros zagovarja tudi znižanje stroškov za so- cialo, vendar opozarja, da bo letos verjetno potreben rebalans proračuna, ker so bile lanske napovedi preveč optimistične. Država namreč ne računa več, da bi lahko z lastninjenjem letos zaslužila načrtovanih 150 milijard forintov (1, 3 milijarde dolarjev), ker je prodaja državne lastnine trenutno zelo počasna. V vladi upajo, da se bo stanje med letom popravilo. Premier Hom žeti ne le nadaljevanje ampak tudi pospešitev lastninjenja, s čimer se strinja tudi Bokros, ki pa v nasprotju s predhodnikom Be-kesijem ne zagovarja mnenja, da bi prodajo državne lastnine lahko nadziralo samo finančno ministrstvo. Za lastninjenje naj bi skrbel tudi novi minister brez listnice, ki pa naj ne bi imel pooblastil za sklepanje konkretnih poslov. Socialisti in Svobodni demokrati, ki so skupaj v vladni koaliciji, se glede novega ministra še niso dogovoriti. Predlagani novi finančni minister se je komentiranju govoric o pritiskih socialistične stranke za ublažitev finančne politike spretno izognil z izjavo, da morajo ministri paC upoštevati odločitve, ki jih sprejme predsednik vlade. Po Bokrosovem mnenju je trenutna prednostna naloga vladnega kabineta sklenitev sporazuma z Mednarodnim monetarnim skladom za najem novih posojil, s katerimi bi pospešiti reforme m Madžarako narediti privlačnejšo za tuje vlagatelje. Bekesijev odstop in koalicijska nesoglasja ob unenovanju novega guvernerja centralne banke so namreč močno omajala zaupanje tujcev. Mitya New / Reuter KULTURA Četrtek, 23. februarja 1995 ■■■■■■■■ji ■■i ŠANSONE Georges Brassens v interpretaciji Nannija Svampe Bojana Vatovec V tržaškem gledališču Miela je bil v torek prijeten in zanimiv koncert milanskega umetnika Nannija Svampe, ki je predstavil vrsto pesmi Georgesa Brassensa. S srečanjem, ki je bilo v ponedeljek popoldne v dvorani zavarovalnice RAS, je bil koncert pravzaprav del obširnejše ponudbe z naslovom Projekt Brassens, ki so jo v čast priljubljenega francoskega chanson-nierja priredile tržaška Univerza, Višja šola za prevajalce in tolmače, Alliance francaise in Italijansko združenje proučevalcev francoskega jezika, seveda poleg Zadruge Bo-navventura. Nastop Nannija Svampe je privabil polno dvorano občinstva, dokaj raznolikega po letih, a s skupno ljubeznijo do značilnih francoskih šansonov, ki v lahkotni obliki združujejo poetičnost in zbadljiv humor. Milančan Nanni Svampa, ki se ga marsikdo spominja kot člana ene najpopularnejših italijanskih kabaretnih skupin 60. let, se že trideset let posveča reinterpretaciji Brassensovih pesmi za italijansko občinstvo. Sprva jih je prevajal v milansko narečje, v zadnjih časih pa tudi v standardni italijanski jezik, navadno v so- delovanju z Mariom Mascio-lijem. Ob deseti obletnici chan-sonnierjeve smrti je tako bila v milanskem gledališču Lirico mednarodna prireditev v njegov spomin, torkov koncert pa je bil v nekem smislu njen odsev. Prav zaradi tega je morda Svampa, ki ga je s primerno po- skočno temperamentnostjo spremljal kitarist Piero Nobile, kot začetno pesem izbral Testament, v katerem pride do izraza Brassensovo spokojno gledanje na smrt, brez tragičnosti, temveč s pridihom zafrkljive ironije in avtoironije. Šansonu v narečju so sledile bodisi pete bodisi samo brane pesmi tako v italijanščini kot v dialektu, denimo, o zelo seksi Zenskem fantomu, o greha vredni nuni, o življenju ljudi z obrobja, ljubezenska izjava ženski, s katero je Brassens delil trideset let življenja, ne da bi se poročila, kajti v »čast mi je, da te ne zaprosim za roko«, pesem o bogu Saturnu kot poklon življenjskim družicam, hudomušna popevka o popku policaj eve žene, satirična pripoved o spopadu med ženskami na tržnici in policaji, zafrkljiva izpoved nevernika, in Se veliko drugih. Niz je zaokrožila prošnja, da bi bil po smrti pokopan ob morski obali v rodnem mestecu Sete. Z duhovitimi pripombami ob prevodu manj razumljivih izrazov milanskega narečja je Nanni Svampa z lahkoto ustvaril neposreden dialog s poslušalci, ki se mu neprisiljeno odzvali. Na koncu je podaril Se dve od najuspešnejših Brassensovih šansonov iz svojega repertoarja, žgečkljivo transgresivni popevki o gorili, ki je zbežala z zoološkega vrta, in o mislih, ki pri vsakem moškem povzročijo določeno reakcijo... FOTOGRAFIJA Razpisali že peti fotografski natečaj samo za ženske Zenska in prosti čas - to je naslov fotografskega natečaja, ki ga že peto leto zapored ob mednarodnem dnevu žensk razpisujeta krožek »Osmimarec« (Ot-tomarzo« in občinski odbo upokojenk SPI-CGIL iz Milj pod pokroviteljstvom miljske občinske uprave. Natečaja na zastavljeno temo se lahko udeležijo ženske iz cele dežele, ki lahko pripravijo fotografije v Crnobeli ali barvni tehniki. V vsaki od omenjenih tehnik lahko pošljejo Štiri slike, ki pa ne smejo meriti veC kot 45 cm. Posebna žirija bo izbrala najlepSo fotografijo ne glede na uporabljeno tehniko, podelili pa bodo tri nagrade tudi najbolj uspelim Crno-belim in barvnim fotografijam. Organizatorji bodo najlepse prijete fotografije razstavili v galeriji občinskega centra G. Milio na Trgu Republike v Miljah, kjer bo- do na ogled od 8. do 19. marca. Nagrade bodo razdelili v nedeljo, 12. marca ob 11. uri. Za dodatne informacije se interesentke lahko obrnejo na Miriam Zecchi (tel. 040/273140), Lauro Batich (tel. 040/638839) ali na sedež SPI-CGIL (tel. 040/271086). Na sliki fotografija Lucie Coszach, s katero si je lani zagotovila prvo mesto v čmobeli tehniki. FILM iiiim iii Človekova bednost in težnja po ponižanju v grotesknih Natakarjih Leoneja Pompuccija Igor Dvetak Natakarji, v izvirniku Camerieri, Italija 1994. Režija: Leone Pompucci, Scenarij: Filippo Pichi, Leone Pompucci, Paolo Rossi. Scenografija: Maurizio Marchitelli. Fotografija: Massimino Pau. Glasba: Paolo Rossi, Carlo di Biasi. Produkcija: Cecchi Gori Group, Tiger Cinematografica, Sor-passo Film. Igrajo: Paolo VUlaggio, Diego Abatantuono (na sliki), Marco Messeri, Antonio Catania, Enrico Salimbeni, Regina Bianchi, Carlo Croccolo, Sandra Milo, Ciccio In-grassia. Mala filmska revolucija: v le nekaj tednih so se pojavili v kinematografih Natakarji (Camerieri), Prodajalci (Clerks - Commessi), Policisti (Poliziotti) - klani preprostežev namesto klasičnih odvetnikov, spe-cialcev, arhitektov, kronistov, itd. in pa namesto vsemogočnih posameznikov. Osvetlitev malih svetov, v katerih se gibljejo moderni služabniki, je oddolžitev doslej prezrtim, Se prej pa znamenje za nove perspektive. Film se začenja s poletom pogleda čez morje naproti osvetljenemu nabrežnemu mestecu - v offu zveni glas nenačetega mladeniča -medtem ko so ulice izpraznjene in svetloba grozeča, se spušča na krajec puste plaže vse do krožnega spomenika na kolih, da razgali malo zgodbo o skaženih ljudeh, ki so za preživetje prisiljeni na nesrečno sobivanje. Pompucci je svoje junake imenoval "predzadnje”, za njimi naj bi bili rojeni Se pod nesrečnejšo zvezdo. V teku filma pa bo jasno, da so v resnici tudi sami zadnji, ne da bi se tega zavedali. Loris, Tanghero, Agostino, Riccardo in Germano so natakarji v restavraciji Eden (!), servirnih manir v belih suknjičih; lokal je stari lastnik - žalostni in utrujeni Ciccio In-grassia - oddal v last pohištvenemu industrijcu z uslužbenci vred, ki jim sedaj grozi odpust. Dana jim je priložnost: če bodo priredili brezhibno gostijo za novega podjetnika na dan njegove zlate poroke, si bodo prislužili njegovo prizanesljivost. Otvori se ples ujetih miši pred občinstvom požrešnih mačk. Gospodar od njih zahteva, da ga s totalnim hlapčevstvom in razpoložljivostjo ponižanju poveličajo. Zmeraj privoljujejo, strežejo, se klanjajo, dovoljujejo... Natakarji se taksne servilnosti branijo tako, da si z lažmi postavljajo ogledala, izmišljajo kvalitete in srečne zakonske zveze, obujajo preteklost na atletske dosežke ali na svetle in hvaležne družbe, ki so jim bili svetli služabniki..., da v zatočišču kuhinje smešijo goste. In vendar so njim bolj podobni kot različni, ene in druge druži žolčno vzdušje in pritisk kakor v mehurju. Konec je dosledno v sozvočju s pesimističnim registrom filma. V zase odločilnem dnevu bodo Pompuccijevi natakarji zapravili življenjsko priložnost. Svoje upe použi-vajo v igri Totocalcia, toda sreča jim bo zaigrala nesrečo: ko bi se mogli osvoboditi svojega prekletstva, bodo izbrali, da ne zapustijo svoje krožne kletke. Ali film prišepetava, da se človek priučenemu hlapčevstvu ne more več odpovedati? Ali ni res, da dejstvo, da so sedaj gospodarji in ne več služabniki, ni ničesar spremenilo? Vizija-sodba režiserja je očitna in neoporečna. Novi podjetniki so požrešni ciniki; pod patinirano prevleko so skrite podlosti, prevare in njih zgledna žrtev je zlato-poročenka, zvesta Zena za varavega moža; tudi njena pozitivnost je skaljena, ko zatre začetek upora, zajoče, ostane pohlevna na svojem sedežu-mestu in se vtečenemu toku prepusti. V Ednu se odvija grenka groteska: dozdeven praznik, ki se sklicuje na neobstoječo stvarnost - hlinijo se poročna zveza in zaveza, razlogi za veselje. Pompucci dviga preprogo, pod katero je zakrita umazanija. V središču filma je bedni človek in njegovo ponižanje. Film o poniževanju mož, sina ali žene, očeta, medsebojnem poniževanju enakih; in se nam reveži ali pošasti smilijo. Kakor hrošči in črviči se teptajo in so teptani. Ponižanje ne pozna stanu. Tudi lovorovi venci v preteklosti niso rodili kvalitet: Loris pripoveduje na glasbeni kulisi svojo lepo zgodbo, prebuja melanholično in tragično čutenje priletnih gostov, sinov lepih preteklih let. Čutimo vsega tega grenak dih na obrazih. V kraju veje smrad in se nalagajo bolna hrana, mrhe, sprehajajo hrošči, v besedah in vedenju oholost, prepirljivost, trpkost, kajnovstvo, zapravljeni talent, zadolženost, razstava bogastva, vulgarnosti. Režiser ustvarja grotesko tudi prek mrtvičenja komičnih karizem italijanske kinematografije. Razveljavljena je komika priljubljenih igralcev in poznanih značajev Villaggia, Abatantuona, Messerija, Ingrassie. Njihovi portreti so zaokroženi, močno okarakterizirani. Riše jih pod mrzlo osvetljavo v prvih planih, prek izkrivljenih podob, Sirokoko-tnih leč, ozkih rezov, pogleda z višine, od tal navzgor, v podrobnostih, ustvarja zgovorne kompozicije: Messeri postane žival med odrtimi kuhinjskimi živalmi. Edino vajencu Riccardu in jegulji bo prizaneseno. Film je drugi celovečerec Leoneja Pompuccija in priča, da se nekaj kvalitetnega le rojeva v rokah mladih italijanskih režiserjev. Italijanska družba nudi motive in katerakoli podobnost z resničnimi pojavi - vsakdanjimi ”Edni” ni zgolj naključna. IZŠLO JE / KNJIGE Janez Orešnik: Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela * opera 40, Ljubljana 1994, mehka vezava, str. 194, 23, 5 x 16, 5 cm, 2.205 SIT. Monografija razpravlja o glagolskem vidu s stališča univerzalne slovnice. Janez Orešnik v njej raziskuje, kaj je v slovenskem glagolskem vidu taksnega kot v drugih jezikih sveta. Pri tem se metodološko oslanja na teorijo t. i. položajev, saj vsak stavek zaznamuje vedno položaj oziroma stanje stvari. Kot podlaga je rabila monografija Smithove. Knjiga ima tudi obsežen dodatek, ki vsebuje teme iz drugih področij (določni člen v slovenščini, doživljajski položaji, prototipi, rodo-vnost, prislovno določilo vršilca glagolskega dejanja, povedkov prilastek v novejši slovenistiki...), ki so z glagolskim vidom povezane. Iz monografije je razvidno avtorjevo ponazarjanje na osnovi slovenskih zgledov, vzetih iz živega, pogovornega jezika. Delo je posvečeno akademiku Dragotinu Cvetku, muzikologu. (A. P.) Taras Kermauner: Slovenski plemenski junaki -Tugomer Prvi del, SAZU, Razred za filološke in literarne vede, Dela * Opera, Ljubljana 1994, mehka vezava, str. 370, 23, 5 x 16, 5 cm, 3.885 SIT. Geneza te knjige sega v Cas slovenske desetdnevne vojne julija 1991, ko je Delo prosilo avtorja, da izrazi svoje stališče o aktualnem dogajanju. Taras Kermauner je dal svoj prispevek v obliki tega dela o eni najpomembnejših slovenskih dram, Levstikovem Tu-gomerju. Zakaj ravno Tugomer? Ker je v tej drami, ki jo je Taras Kermauner označil za militaristično in šovinistično, eno od jeder slovenstva. Iz tega je eksplicitno razvidno Kermau-nerjeva kritika nacionalizma in gentilizma. Osnovni razpravi o Levstikovem Tugomerju v kontekstu slovenske dramatike in današnje zgodovine sledijo obsežne opombe in komentar. Struktura dela je v skladu s t. i. metodo talmuda oziroma nenehne refleksije. Pomen dela je tudi metodološki, saj avtor skuša izdelati svoj model znanosti, ki je blizu teorije kaosa. V iskanju transcendetne točke Kermaunerjeva znanost prehaja že v teologijo. Značilnost dela je tudi prepletanje različnih žanrov, ki obsegajo pam-fletne in groteskne pasuse, spomine, avtobiografsko pisanje, kritiko politike ter poskuse lite-rariziranja teme. (A. P.) Traditiones 23: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 1994, mehka vezava, str. 420, 24 x 17 cm, 3.885 SIT. Ta tematska številka je posvečena živemu jeziku. Prispevki 41 avtorjev prinašajo pisano mavric sta-lišC in prepričanj, ki izhajajo iz interdisciplinarne osnove. Rubrike se nanašajo na naslednje teme: jezik in preteklost, slovenska narečja, slovstvena folklora, o jeziku po etnološko, jezik v javnosti, materinščina v naši šoli in materinščina v raziskavah: znanost mladini. V uvodni rubriki je svoj labodji spev prispeval pokojni Niko Kuret z razpravo Beseda »baba« v narodopisju, Alenka Sivic je preučevala Kako po slovensko boli, Janez Keber pa je raziskal nekatere semantične vidike in motive prehoda osebnih imen v občna imena v slovenščini. Težišče je na problematiki slovenskih narečij, ki so jih raziskovali Zinka Zorko, Carmen Kenda Jež, France Novak, Martina Orožen in Francka Benedik. Etnolingvi-stična raziskovanja so prispevali Laszlo Kurti, Mojca Ravnik, NaSko Križnar in zamejski Slovenec Andrej Furlan. (A. P.) Academia Oprosoram zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve. Zgodovinski zbornik, uredil Kajetan Gantar, SAZU, Ljubljana 1994, 141 strani, 20 x 15, 5 cm, trda vezava, 1.575 SIT. Zbornik prinaša prispevke s kolokvija, ki ga je ob 300. obletnici ustanovitve Academie Operosomm (Akademije delovnih) pripravila SAZU in ki je v njenih prostorih potekal 16. decembra leta 1993. Na kolokviju je sodelovalo 10 znanstvenikov, M so osvetlili problematiko najstarejše znanstvene organizacije na Slovenskem, ki je konec 17. stoletja slovensko znanost in kulturo od srednjeevropske, germanske usmerila k mediteranski, zlasti italijanski sferi. Njihovi prispevki so obenem z nekaterimi dodatnimi gradiva publicirani v zborniku, ki so ga izdajatelji po formatu in opremi pridružili reprintu zbirke Apes Academicae in njenemu slovenskemu prevodu. Zbornik zajema uvodno besedo Franceta Bernika, zgodovinski okvir delovanja akademije Branka Reispa, stike akademije z Italijo Marije Pirjevec, pregled od Dizmo-ve bratovštine do Akademije Delovnih Franceta Martina Dolinarja, zbirko Apes Academicae Primoža Simonitija, prvo javno knjižnico v Ljubljani in Janeza Krstnika Prešerna Marijana Smolika, pravnike med operozi Sergija Vilfana, latinsko verifikacijo operozov Kajetana Gantarja, vplive Akademije na umetnost Emilijana Cevca in odnos med Aca-demio Operosomm in Academio Philharmoni-korum. (V. U.) GLASBA / OPERETA G. SIMIČA IN N. OSBORNA Evropa in slepi potnik Keitel bo snemal v Sarajevu BEOGRAD (Reuter) - Ameriški igralec Harvr/ Keitel, zvezdnik iz filmov Sund (Pulp Fiction) in Klavir (The Piano), bo prihodnji mesec snemal nekatere prizore za novi film v obleganem Sarajevu. Strmenje Odiseja je zgodba o režiserju, ki ga igra Keitel. Ta režiser se napoti v bosansko prestolnico iskat kopijo nekega starega filma, posnetega na Balkanu. »Ne gre za politični film o Sarajevu, Čeprav je to mesto sestavni del pripovedi«, je izjavil Keitel. »Gre za zgodbo potovanja duše, ki se hoCe odkupiti.« Tokrat bodo prvič snemali komercialni film v Sarajevu, odkar so zaceli to mesto pred skoraj tremi leti oblegati bosanski Srbi. Keitel je bil pred kratkim v Beogradu, kjer se je udeležil mednarodnega filmskega festivala in prejel posebno nagrado - zlato lokomotivo. SARAJEVO - V opereti Evropa bosanskega avtorja Gorana Simiča in britanskega skladatelja Nigela Oso-boma je ladja Evropa prepuščena toku dogodkov, Bosna pa je njen slepi potnik. V Sarajevu je bila premiera v torek, 7. februarja, prvi dan zimskega festivala. Kot je za vojne razmere pričakovati, je bil Ubreto napisan v zelo kratkem času - desetih dneh - glasba za 50-članski orkester, 11 solistov in 150-clan-ski otroški zbor pa celo v tednu dni, je dejal Osborne. Šestinštiridesetletni profesor glasbe iz Edinbourgha, odgovorni urednik Contemporary 'Musič Revievv, je lani poleti v Londonu napisal opero z naslovom Sarajevo. Potem ko je bila izvedena že v nekaterih krajih vzhodne in zahodne Evrope, se je odločil, da opero izvede tudi v Sarajevu. Ladja Evropa pripluje iz neznane smeri in slepi potnik se brani, da je na krovu že od vekomaj, celih tisoč let. V razkošnih ladijskih salonih se srečujejo neki lord, profesionalni igralec, dama, obsedena z voznim redom, prostitutka, general in zdravnik. Pogovarjajo se o krajih, kjer lahko brez ovinkov govorijo o razmerah v Sarajevu ter razpravljajo z različnimi protagonisti: diplomati, voditelji nacionalnih skupnosti, tujimi predstavniki in modrimi čeladami. Medtem ko se potniki pogovarjajo, pa miši in podgane razjedajo ladjo. Osborne priznava, da opera odraža njegovo politično angažiranje v bosanski vojni. »Evropa ni za Bosno nare- dila ničesar,« je dodal in poudaril, da podpira demokratično izvoljeno sarajevsko vlado. »V operi nastopajo otroci muslimanov, katolikov in pravoslavcev. Prepričan sem, da na Grbavici, ki je pod srbskim nadzorom, takšne druščine ne bi mogli zbrati,« je dodal Osborne, ki za Sarajevo ni le žrtvoval veliko svojega Časa, ampak tudi denarja: da je lahko plačal orkester Bergman se bo predstavil v Sarajevu STOCKHOLM (AFP) - Švedski režiser Ingmar Bergman se bo junija predstavil tudi v Sarajevu, kjer naj bi - Ce bodo razmere to dopuščale - igralci stockholmskega gledališča Dramaten v Bergmanovi režiji izvedli Molie-rovega Ljudomrznika, eno naslavnejših komedij tega francoskega komediografa. Novico je nedavno objavil švedski radio, ki je hkrati poročal, da bo uprizoritev pomagal finančno uresničiti tudi UNESCO. 76-letni Bergman, ki je lani spomladi za gledališče režiral Shakespearovo Zimsko pravljico, je svoj zadnji film Fanny in Alexander posnel leta 1982. in soliste, si je od svojih prijateljev v Veliki Britaniji sposodil 10 tisoč DEM. Na sarajevskem zimskem festivalu bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi dragim koncertom in si ogledali več razstav. Na sporedu bo tudi igra Nastasja Filipoma Andrzeja Wajde -napisana po romanu Idiot Fjodorja Dostojevskega - v režiji Grudimira Gojerja. Michel Viatteau/AFP Kaj razkriva igra Vklenjeni Ubu SARAJEVO - Kdo od prebivalcev Bosne, ki upajo, da jim bo svetovna javnost priskočila na pomoC in kdo od Evropejcev, ki menijo, da jih bosanka kriza ne zadeva, je najbolj neumen? Na to vprašanje skuša odgovoriti igra Vklenjeni Ubu, ki jo je na sarajevski oder postavil Francoz Massimo Schuster. Gre za nekakšno nadaljevanje dela Alfreda Jarryja Kralj Ubu, ki ga je, prvič prevedenega v srbohrvaščino, Schuster oklestil za tretjino, med vajami pa ji dodal nekaj odlomkov, ki se nanašajo na aktualna dogajanja v Bosni.Jarryjev Ubu je bil »poljski kralj, se pravi nikogaršnji«. Ob koncu prejšnjega stoletja Poljska ni obstojala in skoraj nobenega upanja ni bilo, da bo sploh Se kdaj. Podobna usoda zna doleteti tudi Bosno, zato je njeno usodo moe primerjati s poljsko. Podnarednik Pissedoux, ki ga igra direktor Gledališča mladih Nermin Tu-lič, je invalid. Naokrog ga vozi na invalidskem vozičku v belo oblečen strežaj, ki nosi poseben zaščitni jopic, na glavi pa ima modro nočno posodo, zato je nekakšna karikatura vojaka iz sestave modrih čelad. Kralja Ubuja igra Sead BejtoviC, ki je nekakšen »simpatični psihiater, bodoči predsednik ljubeznive gorske dežele«. Ce bi dr. Radovan Karadžič videl igro, bi zagotovo ugotovil, da meri nanj. Prav tako bi se v »norem generalu« spoznal general Ratko Mladič. Ob koncu igre vsi igralci ob petju evrovizijske himne odpljujejo na nekakšni plavajoči postelji; zagotavljajo, da bodo »našli neko noro deželo, ki jih bo pripravljena sprejeti.« Igralci in gledalci menijo, da »norci« niso prebivalci Bosne, ampak Evropejci. Michel Viatteau/AFP NOVO NA ODRU 1 Del vitraža na sarajevski gimnaziji O. Priča (Foto: K. H.) Najbolje prodajane tujejezične knjige (med 25. januarjem in 22. februarjem) Po številu najbolj prodajanih tujejezičnih knjig v izbranih slovenskih knjigarnah lahko sodimo, da je okus naših bralcev zelo raznovrsten. Tako v minulem mesecu prednjačijo dela J. D. Salingerja The Catcher in the Rye (v mariborski knjigami založbe Obzorja), Dorda Balaševiča Tri posleratna druga (v ljubljanski knjigami Karantija), Raymonda Murphyja English Grammar in Use (v koprski knjigami Lipa) in Terryja Prattcheta Moving pictures (v ljubljanski knjigami Kazina). Med priljubljenimi romani so med drugim tudi Ivan Hoe VValterja Scotta, The hidden City Davida Eddingsa in Bard Times Charlesa Dickensa. Hovvard Barker: Ljubezen dobrega moža Režija: Bojan Jablanovec, igralci: Peter Musevsld k.g., Iztok Mlakar, Bine Matoh, Branko Ličen, k.g., Ivo Barišic, Ra-doš Bolčina, Rastko Krošl, Jože Hrovat, Mira Lampe Vujičič, Alenka Vidrih, Tone Solar, Stane Leban. Primorsko dramsko gledališče, nocoj ob 20. uri, predstava traja tri ure, en odmor, vstopnice za premiero po 900 SIT (balkon) in 1000 SIT (parter), izven po 800 in 900 SIT. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v nocoj ob 20. uri premierno uprizorilo slovensko praizvedbo Ljubezen dobrega moža Hovvarda Darkerja. Drama je postavljena v Cas okoli leta 1920, ko ženske v ZDA dobijo volilno pravico, vlada uvede prohibicijo, v evrop- skih kinematografih predvajajo Chaplinove filme, vojaki na flandrijskem bojišču pa Se vedno »pospravljajo« trupla, da bi jim državniki lahko svečano postavili spomenike. Avtor skozi zgodbe o nezaceljenih ranah, povzpetniških zvijačnostih in ljubezenskih strasteh prikaže iztirjenost in absurdnost vsakdanjega sveta, hkrati pa obsoja vse tiste, ki mlade fante pošiljajo v smrt in iz vojne kujejo dobiček. Pri tem predstavlja problematiko, ki nam je tudi danes blizu, s črnim humorjem in kritično jedkostjo. Ljubezen dobrega moža je cinično komičen, obešenjaško burkaški in tragično zajedljiv mrtvaški ples, ki odpira med drugim tudi vprašanje o tem, kako vojna spremeni ljudi in ali so duševni invalidi vojne ozdravljivi in sposobni zaživeti normalno, vsakdanje življenje. (A. P.) Prizor iz zgodb o nezaceljenih ranah (Foto: B. Jurjevčič - Jurki) Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. J. D. Salinger: The Catcher in the Rye, Panguin, 1994 2. Henry Fielding: Tom Jones, Panguin, 1994 3. VValter Scott: Ivan Hoe, Panguin, 1994 4. Charles Dickens: Hard Times, Panguin, 1994 5. Jack London: VVide Thang and the Call of the VVild, Panguin, 1994 Knjigama Karantanija, Gornji trg 28, Ljubljana 1. Dorde BalaševiC: Tri posleratna druga, Samozaložba, 1992 2. Peter Sloterdijk: Kritika ciničkog uma, Globus, 1992 3. Aristotel: Nikomahova etika, Hrvatska sveučiliš-tna naklada, 1992 4. Grafiti, As Team, 1994 5. Rene Descartes: Metafizičke meditacije, Demetra, 1994 Knjigama Lipa, Muzejski trg 7, Koper 1. Raymond Murphy: English Grammar in Use, Cambridge, 1994 2. Katerin Katerinov: Bravo, Bruno Mondatori, 1994 3. Gmppo Meta: Uno (učbenik), Bonacci editore, ! 1994 4. Themen neu (učbenik in delovni zvezek), Hueber, 1994 5. Zbirka Easy reader (Moby Dick, Tom Sayer in dru-; gi), La Spiga, 1994 Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana j 1. Terry Pratchett: Moving pictures, Corgy Books, t 1990 , 2. Glive Cussler: Inča Gold, Harper Collins, 1994 3. David Eddings: The hidden City, Harper Collins, $ 1995 4. Calvin and Hobbes Collection, Bill VVaterson: Ho-micidal Psycho Jungle Cat, Andrevvs and McMeel, 1994 5. Manuel Puig: Etemal Curse on the Reader of these pages, VVintage, 1993 Pripravila: Tanja Fajon IZ TUJIH GLEDALIŠČ Poletna ploha Od 16. do 18. februarja je bil v francoskem kulturnem in umetniškem centru la Ferme du Buisson (Mame-la-Vallee) uprizorjeno besedilo Margerite Duras, La Pluie d’ete. Osnovna tema se vrti okoli znanja, Sole in sveta, v katerega nedolžni vstopamo. Pripoveduje o nelagodnju glede vsega, kar znamo, ker pravega odgovora, če res mora biti tako, kot nas učijo, ne vemo. »Nikoli več se ne bom vrnil v Solo, ker me tam učijo o stvareh, o katerih ne vem nič,« je sinov odgovor na materino vprašanje. Predstava, ki jo je režiral Erič Vigner, govori o emigrantih sodobnega sveta, ki opazujejo fraktalni in katastrofični čas, podobo, ki jo znanost z enim samim, enotnim okusom ustvarja in vtira v človekov spomin. Skupina Preljocaj Potem ko se je Angelin Preljocaj pred dvema letoma proslavil z baletno plesno predstavo V čast ruskemu baletu. Parado, Duh vetrnice in Svatbo, ki so sestavni deli predstave, nastale pod okriljem pariške opere Gami-er, smo lani maja videli tudi v Ljubljani. Letos se Preljocaj za naslednja tri leta sefi pod streho Thea-tre National de la Danse et de L’Image Chateauvil-lon/Toulon. Zdaj v koprodukciji s Festivalom plesa iz Cannesa in Nacionalnim plesnim bienalom iz Val de Mame pripravlja svoj novi projekt z naslovom Mala skica v času, ki mineva. Eklekticizem Johen Verwey, ki se ukvarja s kritiko za neodvisni ples, je mlado nizozemsko generacijo iz sveta sodobnega modernega plesa tipiziral predvsem s pojmom različnosti, ki vse možnosti in eksperimete poveže v skupni umetniški fenomen. Ce so bila osemdeseta revolucionarno idealistična, pa devetdeseta označuje izrazit individualizem. Bistvenega pomena je raziskovanje skrajnih meja plesnega medija in pripovedovanje lastne zgodbe, ustvarjanje lastne podobe sveta. Plesno gledališče z začetka osemdesetih je pomenu plesa kot čistega gibanja pridružil vsebino, ki jo koreograf hoče izpovedati. Druga generacija modernega plesa (Blanca van Dillen, Jacqueline Kno-ops, Krisztina de Chatel, Ton Lotgerink in Hans Tuerings) je bila bolj naklonjena abstraktnemu plesu. Sedanja, tretja (Marcelo Evelin, Gonnie Heggen) pa raje posega po navdihu, ki ga dopuščajo koreografi, kot so Anne Theresa de Keersmaeker, Wim Vandekeybus, Pina Bausch, Jan Fabre ali VVilliam Forsythe. V iskanju individualnosti so se meje plesnega medija sirila na področje teksta, plastike, filma; plesalec je postal performer. Zadnji dve leti pa je opaziti tudi premik nazaj v čisti ples (Paul Selxyn Norton, Itzik Galih, Pieter de Ruiter). (S. D.) KULTURNI MANAGEMENT Neodvisnost reševati s sponzorji MARIBOR - Po letu 1990 so tudi v kulturi v najširšem pomenu njene besede zazevali praznina, brezvladje in pravna zmeda. Da je treba živeti in ustvarjati tudi v takšnih razmerah, so se prvi ove-deli Ptujčani in ustanovili Kulturni forum kot politično stranko. Medse so povabili tud Mariborčane, ki so si taksno delovanje zamišljali drugače. Skupina zanesenjakov, v kateri so bili ugledni mariborski javni in "kulturni delavci Bernard Rajh, Marjan Matjašič, Katja Dougan, Janez Mikuž, Vili Vuk in Aleš Arih, je ustanovila nestrankarsko združenje Kulturni forum Maribor, ki bi naj delovalo kot javna tribuna in bi postalo »vest mesta«. Za prvega predsednika je bil izvoljen Aleš Arih, ki to funkcijo opravlja ves čas od obstoja Kulturnega foruma (za dobro leto, ko je Aleš Arih opravljal po-džupansko funkcijo, ga je na tem mestu zamenjal Sašo Dravinec). »Od začetka delovanja je bilo ne- strankarstvo neke vrste zaščitni znak našega civilnega delovanja, ki bi kot ’-vest mesta vplivalo’ na oblast in vse njene vzvode, da se loti reševanja izpostavljenega problema. Kulturna sivina, še bolj pa sivina miselnosti, kot dediščina jeklenih časov, sta bili osupljivo veliki in se le postopoma odstirata. Ce smo hoteli javno delovati, smo se po tedanji zakonodaji morali registrirati kot društvo. Z veljavnostjo novega zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi pa se razmere delovanja spreminjajo«, pravi Aleš Arih. V skoraj petih letih delovanja - 12. maja bodo obeležili svoj jubilej - se je krog razumnikov kulturnega foruma razširil. Z nenehno skrbjo za samozavest in ohranjanje kulturne in narodnostne identitete mesta in širšega okolja, z obujanjem zgodovinskega spomina ter s potrebno distanco do oblasti si je pridobil avtoriteto, ki se prek javnega mnenja spreminja v izvršilno moč, ali Aleš Arih: »Forum se je znašel na razpotju.« (Foto: M. P.) - kot pravi Arih - »je kulturni forum tisti intelektualni naboj, ki požene mehanizem«. Doslej je forum priredil prek štirideset okroglih miz in pogovorov z znanimi osebnostmi. Dejaven je tudi v založništvu. Takšno delovanje seveda zahteva ustrezno organiziranost in denarna sredstva. Vsi člani foruma delajo ljubiteljsko, vendar so interesi in delovanje foruma prerasli sedanjo organiziranost, tako da se je forum znašel na razpotju, ali pristati na institucionalno delovanje z minimalnim pokrivanjem stroškov ali delovati kot civilno družbena skupina posameznikov. Ce se bo dilema prevesila v prid insti- tucionalne organiziranosti, potem - tako Arih -»bomo poiskali sponzorje, kajti navezanost na stalni vir financiranja bi utegnila ogroziti neodvisnost in avtoriteto foruma, na kar ne pristajamo pod nobenim pogojem«. S kandidiranjem na zadnjih lokalnih volitvah pa je forum vendarle zaplaval v pohtične vode, kar predsednik Arih pojasnjuje: »Ocenili smo namreč, da smo dovolj močni za nastop na političnem prizorišču. Pokazalo se je drugače. Naš poskus je spodletel, vendar smo po volitvah ugotovili, da s takšnim izidom nismo ničesar izgubili.« Martina Pavšič Nemška finančna pomoč slovenskim knjižnicam LJUBLJANA - Nemški institut za knjižničarstvo v sodelovanju z Zveznim ministrstvom za izobraževanje in znanost ZR Nemčije podpira knjižnice v srednji in jugovzhodni Evropi. Veleposlaništvo ZR Nemčije v Sloveniji nam je sporočilo, da je bilo v ta program sprejetih tudi sedem slovenskih knjižnic, med njimi NUK v Ljubljani in Mariboru ter ljubljanske CTK, Oddelek za germanske jezike in književnost FF, Centralna ekonomska knjižnica in Centralna medicinska knjižnica. Prejele bodo finančno pomoč v skupnem znesku 320.000 DEM, o podrobni razporeditvi sredstev pa se bodo predstavniki knjižnic dogovorili prihodnji teden v Ljubljani na sestanku z voditeljico oddelka za evropsko sodelovanje na nemškem inštitutu za knjižničarstvo. (L. M.) Slovenska razstava o Shakespeareju potuje LJUBLJANA - Prejšnji četrtek je dr. Branko Hečimovič, direktor Zavoda za povjest hrvatske književnosti kazališta i glazbe HAZU, z razstavo Shakespeare v gledališčih srednje Evrope med obema vojnama slovesno odprl nove razstavne prostore palače Narodni dom ali Dvorana v Opatički 18. Slavnostni govornik na otvoritvi razstave je bil akademik Ivan Supek, predsednik Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Razstavo, pri katere nastanku je sodelovalo 8 držav članic SEBMAS-a za srednjo Evropo, je financiralo Ministrstvo za kulturo R Slovenije, koordinirala pa jo je Francka Slivnik, višja kustosinja Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Doslej je bila na ogled v Ljubljani (od marca do septembra 1994), na Dunaju (od oktobra do decembra 1994), v Bratislavi (januarja 1995), bo marca iz Zagreba prenesena v Budimpešto, aprila v Romunijo, oktobra in novembra pa v Birmingham. PR Nagrajen libanonski književnik Adonis PARIZ (dpa) - V ponedeljek so libanonskega lirika Ado-nisa nagradih za njegovo pesniško zbirko Soleils seconds (Založba Mercure de France) z mediteransko nagrado. Nagrada, ki jo podeljuje juznofrancoski Departement Languedoc-Roussillon, je namenjena avtorjem, ki niso francoski državljani. Njegova zbirka Soleils seconds je nastajala od leta 1956 do 1993. Nagrado, ki jo podeljuje pisateljska žirija, bodo avtorju izročili 27. marca v Parizu. VABILO NA RAZSTAVE Bogoslov Kalaš Mala galerija. Ljubljana, Slovenska 35. Na ogled so dela, nastala med letoma 1986 in 1994. Postavitev Bogoslav Kalaš, tekst kataloga (700 SIT) Igor Zabel. Odprto do 29. marca (od torka do sobote med 10. in 18. uro, nedelja med 10. in 13. uro). Prost vstop. V Mali galeriji, ki v okviru Modeme galerije Ljubljana funkcionira predvsem kot intimno razstavišče, namenjeno predstavitvam slovitih tujih in renomiranih domačih umetnikov, se z deli sobnih formatov predstavlja slikar Bogoslav Kalaš. Avtor je po osnovnem študiju na ALU v Ljubljani leta 1968 končal še specialko pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1971 je s sodelovanjem Konstantina Pavloviča skonstruiral stroj za slikanje, tovrstno tehniko slikanja s strojem pa poimenoval aerografja. Tehnika temelji na načelu prenosa motiva na nosilec prek elektronskega mehanizma - aerograf z elektronskim očesom sledi predlogi in jo prenaša v nov medij - na platno ali ploščo, z barvami v poljubnem rastru in s poljubno reducirano ali obogateno barvno skalo. Končni učinek je podoba, ki spominja na povečano in posebej obdelano fotografijo. V procesu slikanja se avtor odreka lastnemu dotiku platna, avtorstvo uveljavi le z izbiro motivov. Ti so pri Kalašu izrazito tradicionalni: ženski akt, tihožitje, krajina. (V. U.) Hamid Tahir Razstavni salon Dolik, Jesenice, Titova 12. Na ogled bodo risbe, nastale med letoma 1993 in 1995. Postavitev Hamid Tahir, tekst (brezplačnega) kataloga Damir Globočnik. Otvoritev jutri ob 18. uri, odprto do 15. marca (od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro). Prost vstop. Razstavni salon Dolik je v sodelovanju z Muzejem Jesenice, kjer bodo aprila postavili razstavo Tahirovih grafičnih listov, pripravil razstavo risb istega avtorja. Hamid Tahir je po Inštitutu za likovno umetnost v Bagdadu nadaljeval študij na ljubljanski ALU, kjer je pri prof. Bogdanu Borčiču zaključil še grafično specialko. S samostojnimi predstavitvami je pričel leta 1980, doslej je razstavljal v številnih galerijah v Sloveniji in tudi na tujem. Za svoje ustvarjanje je prejel že veliko slovenskih in tujih nagrad. Tokratna razstava v kraju, kjer tudi živi in ustvarja, prinaša izbor njegovih risb, za katere je Damir Globočnik zapisal, da združujejo barvno-de-korativno razkošnost, ri-tmičnost in značilnosti Orienta s premišljeno izbranimi elementi evropske zgodovine in civilizacije. Ta dvojnost se kaže tudi na figuri popotnika, v kateri prepoznamo samega avtorja in simbol posameznika na daljni poti skozi različna stanja, ki pa se nanjo podaja vselej znova in z novim upanjem. (V. U.) Nove razstave in novo razstavišče V preteklem tednu je v naša likovna razstavišča prišlo nekaj novih projektov, dobih pa smo tudi novo razstavišče v prostorih podjetja DUKA, d. o. o. na Gradiški 9 v Vipavi, kjer bodo jutri ob 18.30. uri kot prvo odprli razstavo slikarja Klavdija Tutte. Prejšnjo soboto so v razstavišču Ciomfort v Mostah pri Komendi odprli razstavo, na kateri se predstavljata slikarja Veljko Toman in Dušan Lipovec. V torek so v galeriji Commerce v Ljubljani odprli razstavo akvarelov Petra Kozine. V Galeriji ZDSLU v Ljubljani bodo nocoj ob 18. uri odprti razstavo Objekti, na kateri bodo predstavljena najnovejša dela velenjskega kiparja Antona Hermana. V istem mestu bodo ob 19. uri v Jelovškovem likovnem salonu (KD Španskih borcev) odprti še razstavo Teje KrajSek, Francija Novaka in Primoža Piskarja. Na Ptuju bodo nocoj ob 18. uri v Narodnem domu odprti razstavo Mitologija Zoha-rjevega kurenta. Prav tako jutri bodo v KG Ivana Napotnika v Valenju ob 19. uri odprti razstavo Vojka Pogačarja iz ciklov Poetika ego-tran-sformacij in Zastrte vizije barvnega. V Kamniku bodo v razstavišču Veronika jutri ob 19. uri odprli razstavo slik Franca Zidana. (V. U.) Konflikt na Severnem Irskem se bliža koncu Severni Atlantski ocean SKOTSKA ..'§#*• 1 I Severni preliv Londonderry • 8 Xf "■ Y . Dublin Q 4 IRSKA ... Keltsko morje ■ 5. okt. 1968 - Spopad med katoliki in policijo. ■ 14. avg. 1969 - Britanci pošljejo na Severno Irsko vojsko. ■ 20. dec. 1974 - Začasna prekinitev sovražnosti. ■ 17. jan. 1975 - Konec premirja. ■ 15. dec. 1993 - Irska in V. Brit. sestavita »okvirni mirovni načrt«. ■ 31. avg. 1994 - IRA razglasi premirje. ■ 13. okt. 1994 - Paravojaške protestantske skupine napovejo premirje. ■ 17. nov. 1994 - Odstop irskega premiera Alberta Reynoldsa. ■ 15. jan. 1995 - Britanski vojaki prenehajo s patruljiranjem po Belfastu. ■ 18. feb. 1995 - Oblasti menijo, da so rešene vse točke mirovnega načrta Kratka zgodovina spora Zakon, ki gaje leta 1920 sprejel britanski parlament, je ločil Severno Irsko od Irske. Leta 1921 je postala Irska dominion in pozneje republika, vendar se Severne Irska zaradi številčno močnejše protestantske skupnosti odloči, da bo ostala del Združenega kraljestva. Katoliki ves čas opozarjajo, da so zapostavljeni glede volilnih pravic, zaposlovanja in stanovanj. Nasilje in terorizem trajata več desetletij. ____________________APAA/m I In koliko odtenkov zelene loči severnoirsko srce? O njem so napisali knjige, posneli filme, najdemo ga na vrhu glasbenih lestvic - mirovni proces, ali natančneje - življenje pod pritiskom sovraštva in terorizma na Severnem Irskem se že vec desetletij uspeSno prodaja. Pretrese to ali ono srce, odpre to ali ono blagajno, spodbudi to ali ono dobro misel, spremeni pa se vendar nikoli nic. Zakaj naj bi se zdaj, ko sta se tako odločila britanski in irski premier, res kaj spremenilo? Ima politika sploh Se moc, da izpelje svoje zamisli? Se vec, je politika sploh kdaj imela moc, da bi lahko uvedla mir, če bi se ji zahotelo? Poznavalcem vliva upanje odločitev Dublina, da bo spremenil ustavo in iz nje izbrisal severnoirske ozemeljske zahteve. Prebivalcem vliva upanje klasična marketinška poteza konservativca Majorja, ki je okvirni dokument razmnožil v Šeststo tisoč izvodih, Id jih je najti na pultih v postnih uradih, odkoder ga vsak Severni Irec lahko odnese domov in natančno prebere. To je tudi vse. Severna Irska se bo jutri, enako kot vse dni doslej, zbudila kot najrevnejša regija Evropske zveze, kjer brezposelnost presega 13 odstotkov, kjer se stanovanjske četrti ločijo po verski stnikturi prebivalcev in kjer napeto vzdušje ne popusti - edino včasih ga preplavijo valovi navdušenja, ki pa se, ko se poležejo, razpredejo v še večjo žalost. Žalost Se- verne Irske ni toliko v posameznih strelih in žrtvah, niti v revščini in nerazvitosti - najve-Cja žalost Severne Irske je v tem, da se je navadila živeti s sovraštvom in terorizmom. Od okvirnega dokumenta do dejanskega miru je bržkone občutno dlje, kot si v najdrznejših sanjah predstavlja John Major, Id se je vendarle zavedel, da so samo prebivalci tega kriznega zarisca tisti, ki lahko prerastejo sovraštvo. Mir bo preplavil Severno Irsko sele tedaj, ko bodo njihove pesmi postale svetlejše, ko v nas ne bodo vec budile otožnosti, marveč slikale svetla jutra in vseh Štirideset odtenkov zelene, kolikor pravijo, da jih loti irsko oko. Ljudje Severne Irske iščejo oporo, iščejo temelj, na katerem bi lahko zaceli graditi. Tri stoletja krvavih konfliktov so se vrasla v njihovo podzavest, pa tudi v njihovo misetoost in Čustvovanje. Ti ljudje zdaj iščejo orientacijsko točko, kamen, na katerem bi se odpočili in globoko zajeli sapo. Poteza Londona in Dublina je zato bolj modra, kot se morda zdi prvi hip - ljudem, torej ne politiki, ponuja možnost, da si sami zgradijo mimo življenje. Uspešnost Majorja in Brutona pa je odvisna od enega samega dejavnika, namreč od tega, ali so v resnici sposobni odpustiti. Ana Kovač _________SEVERNA IRSKA________________ Major in Bruton razgrnila svo mirovni načr BELFAST (dpa) - Vladi Velike Britanije in Severne Irske sta v sredo predstavili predloge, ki temeljijo na dialogu vseh strani na Severnem Irskem in predvidevajo ustanovitev sevemo-južnih oblasti. Po petindvajsetih letih nasilja naj bi se na Severno Irsko končno naselil mir. Britanski premier John Major in predsednik irske vlade John Bruton sta v Belfastu poudarila, da gre dejansko za temelj razprav in ne za izdelan načrt. Major se je zavzel za ustanovitev parlamenta v Belfastu, ki bi imel precejšna pooblastila. »Prihodnost leži v vaših rokah. Nihče naj ničesar ne vsiljuje,« je britanski premier sporočil prebivalcem Severne Irske. Njegov irski kolega je razložil: »Tega dokumenta se ni treba bati.« Politika nista pozabila poudariti, naj se o izidu mirovnega dialoga s severnoirskimi strankami na referendumu izrečejo Se prebivalci Severne Irske. Odločitev večine prebivalcev Severne Irske o njihovi prihodnosti bo spoštovana, sta zatrdila prva ministra. Jedro bele knjige, ki je rezultat Stirinajstmesečnih pogajanj obeh vlad, je oblikovanje skupne sevemo-ju-žne oblasti, ki naj bi se ukvarjala s pomembnimi vidiki irsko-severnoirskih odnosov. V tem novem telesu naj bi sedeli predstavniki irskega parlamenta, pa tudi novi poslanci, ki bi jih delegirali prebivalci Severne Irske. London in Dublin bi na ta parlament prenašala določene naloge.' Poleg tega naj bi britanska in irska vlada na stalni vladni konferenci razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo Severno Irsko. Na njej naj bi tudi sklenili sporazum o nadaljnjem sodelovanju. Dublin je obljubil tudi spremembo tistega člena v ustavi, v katerem so zapisane irske ozemeljske zahteve za Severno Irsko. Novi parlament na Severnem Irskem naj bi po britanskih načrtih sestavljalo 90 poslancev, imenovanih po proporcionalnem sistemu. Predstavniški dom ne bi imel nobenih davčnih pooblastil in vsaj za zdaj ne bi bil pristojen za pravico in red. Radikalni protestantski duhovnik lan Paisley, vodja demokratičnih unionistov, je Johnu Majorju kmalu po predstavitvi vladnih načrtov očital, češ da je Severno Irsko prodal Dublinu. Demokratični unionisti v tem dokumentu vidijo le namero Londona, da bi uklonil Irsko republikansko armado in pristal na veli-koirsko rešitev, ki jo severnoirski protestanti izrecno odklanjajo. Doslej je devet poslancev ulsterske unionistične stranke podpiralo britansko vlado, v sredo pa je bil predstavnik te stranke zadržan. Stranka je že v torek predlagala alternativni dokument o dialogu, v katerega naj bi vključili pogajanja z vsemi strankami in oblikovanje enega parlamenta za Severno Irsko. Unionisti so zavrnili kakršenkoli vpliv Dublina na politiko na Severnem Irskem. Politiki severnoirskih katoliških strank, stranke Irske republikanske armade Sinn Fein in Fianne Fail, največje opozicijske stranke na Irskem, se bodo o dokumentu izrekli Sele potem, ko ga bodo natančno preučili. NOVICE Sporazum med somatskimi klani MOGADIS - Voditelja dveh največjih somalskih oboroženih skupin Mohamed Farah Aidid in Ali Mahdi Mohamed sta sklenila mirovni sporazum, s katerim se odpovedujeta oboroženim spopadom kot sredstvom boja za oblast. Le nekaj ur po podpisu so oboroženi Somalci napadli konvoj ZN, s katerim so se uslužbenci razvojnega programa ZN (UNDP) peljali na letališče. V napadu je bil ubit somalski voznik konvoja, Štirje stražarji in en uslužbnec pa so bili ranjeni. Oboroženi napadalci so ugrabili enega somalskega uslužbenca, ki pa so ga kmalu nepoškodovanega izpustili, (dpa, Reuter) Vatikan podpira škofa Runa VATIKAN - Vatikansko glasilo Osservatore Romano je včeraj odločno podprlo Samuela Ruiza, škofe v San Cristobalu v mehiški zvezni državi Chiapas, hkrati pa napadlo veleposestnike in del mehiškega klera, ki napadajo Ruiza zaradi posredovanja med upornimi Indijanci in mehiškimi oblastmi. Osservatore zavrača namigovanja, da se škof poteguje za Indijance ali da je celo tihi voditelj gverilskega gibanja, mehiške bogataše pa obtožuje, da sabotirajo napore za mimo rešitev konfliktov v Chiapasu in spodbujajo prelivanje krvi. Škofa Ruiza je v nedeljo med maso napadlo kakih 500 ljudi, o katerih vatikansko glasilo trdi, da so bili plačanci veleposestnikov. (AFP) SPORAZUM ZDA IN KITAJSKE? Kitajska skuša kaznovati tatove avtorskih pravic PEKING (Reuter, AFP) - Pomočnica ameriškega trgovinskega predstavnika Mickeya Kantorja je prispela v kitajsko prestolnico, da bi samo nekaj dni pred iztekom ultimata preprečila izbruh trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Opazovalci menijo, da ima Charlene Bashefsky dobre možnosti za uspeh. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da so pogajalci dosegli pomemben napredek pri premagovanju spora glede avtorskih pravic, zaradi katerih sta si Peking in VVashington zagrozila z milijardnimi carinami. Charlene Bashef-sky je pogovore dvignila na višjo raven, poleg tega so z delom pravkar začeli pogajalci devetega kroga po lanskem juniju. Takrat sta se Peking in VVashington dogovorila, da bosta začela reševati medsebojne gospodarske spore. Pravih rešitev Se niso našli, zato pa je le Se nekaj dni do izbruha nevarne trgovinske vojne. Ce Kitajci ne bodo zaceli plačevati avtorskih pravic za ameriške izdelke, ki jih zdaj množično kradejo in preprodajajo, bo VVashington 26. februarja uvedel bistveno višje carine za kitajske izdelke v vrednosti milijarde dolarjev. Ameriška trgovinska predstavnica Bashefskyjeva je ob prihodu v Peking povedala, da so VVashington »ohrabrili« poskusi kitajskih oblasti, da bi se spopadle s pirati, toda to so za ZDA le poskusi. V propagandni akciji pred iztekom ameriškega ultimata se je kitajska policija lotila predvsem južne pokrajine Guan-gdong, kjer Številne tovarne nezakonito izdelujejo ameriško glasbeno in računalniško opremo. V mesecu dni so kitajske oblasti zaplenile skoraj sveto tisoč piratskih kompaktnih plošč ameriških izvajalcev. O čem pišejo drugje po svetu O prisluškovalni aferi v Franciji »Najsi gre za francoski VVatergate ali ne - nekaj je gotovo: Eduard Balladur s takšno oviro ni računal. Sam sebi se je zdel nepremagljiv kandidat in je stavil na svojo vlogo premiera. Namesto tega mora zdaj francosko javnost prepričati o svoji moralni integriteti. Zdaj se mora boriti, tega pa ni vajen. Scenarij se torej spreminja in Francozi zdaj čakajo, ali se bosta v predvolilni boj morda podala tudi Raymond Barre ali Valery Giscard d’Estaing. To bi povzročilo pravi potres na francoski desnici.« (Corriere della Sera, Milano) »Najnovejse francoske javnomnenjske raziskave so pokazale, da se je velika prednost Eduarda Balladurja v tekmi za položaj francoskega predsednika spričo prisluškovalne afere resno zmanjšala. Izid predsedm-ških volitev se vnovič zdi v precejšnji meri negotov. Pristojni francoski nadzorni organ je dal vedeti, da je bil Balladur pravzaprav zelo slabo obveščen o svoji privolitvi k prisluškovanju. Toda to ne opravičuje njegovega poskusa, da bi zadevo čimprej pometel pod preprogo. Dejstvo pa je, da si Balladur ne more privoščiti, da bi postavil na laž notranjega ministra Charlesa Pasquaja, ki ga nujno potrebuje za pokritje desnega krila volilnega telesa. Toda s tem se je Balladur ujel v past... Potem ko.ga je umik Jaquesa Delorsa iz predvolilne tekme katapultiral prav na vrh, mu zdaj grozi, da se bo utopil v blatu.« (The Guardian, London) O položaju na Severnem Irskem »Se vedno krhek severnoirski mirovni proces je zdaj pred največjo preizkušnjo: danes bosta britanski premier Major in njegov irski kolega John Bruton v Belfastu predstavila svoje skupne predloge glede politične prihodnosti Severne Irske... V nasprotju s prejšnjimi bodo najnovejši dokument predstavili v spremenjenem Belfastu: na Severnem Irskem orožje že pol leta molči. Čeprav sprti strani Se ne odstopata od svojih ciljev - protestantski unionisti še vedno želijo ostati v okviru Velike Britanije in večina katoliških republikancev si želi združitev z južnim delom republike -imata po novem skupno prioriteto: ohranitev položaja brez nasilja.« (Bemer Zeitung, Bern) »Voditelji treh najpomembnejših severnoirskih političnih strank se morda ne strinjajo popolnoma z Majorjevo linijo, vsi pa so zdaj zavezani miru. Spoznali so zgodovinsko možnost za rešitev spora med protestanti in katoliki... To je velik napredek. Karkoli se bo o najnovejsem dokumentu govorilo, usmeritve k sodelovanju in razumevanju ne bi smeli podcenjevati... Prebivalci Severne Irske bodo s pomočjo reprezentativnega foruma lahko sami odločali o svoji prihodnosti. V tem pogledu pomeni zgodovinski dokument tudi slovo od starih poti. Zdaj bodo o novih poteh odločali le še prebivalci Severne Irske.« (The Times, London) O obisku Kozirjeva v Beogradu »Rusko zunanje ministrstvo je bilo razočarano, ker je bil obisk Kozirjeva ocenjen kot pesimističen... Dejstva seveda govorijo zase: Miloševič je zavrnil priznanje Hrvaške in Bosne... in vztraja pri ukinitvi ukrepov kot predpogoju za njegovo sodelovanje na pariškem vrhu. Nobenega razloga za optimizem ni; rusko zunanje ministrstvo si tudi ne upa priznati, da so njegova prizadevanja doživela neuspeh.« (Sevodnja, Moskva) Prva mirna predaja poveljstva vojske v zgodovini Nikaragve MANAGVA (Reuter, AFP) - General Humberto Ortega je v torek predal dolžnosti poveljnika nigaragovskih oboroženih sil generalu Joaquinu Cu-adri Lacayu. To je prva mirna primopredaja poveljevanja tej vojski v njeni zgodovini. Humberto Ortega, brat Daniela Ortege, nekdanjega predsednika Nikaragve, je bil zadnji sandinist, Id je ostal na visokem položaju po po- razu sandinistične fronte na volitvah leta 1990. Predsednica Violeta Cha-morro je na slovesnosti ob zamenjavi poveljnika vojske poudarila, da je ravnanje generala Ortege zgled spoštovanja institucij pravne države s strani vojaškega aparata, kar doslej ni bila praksa v Nikaragvi. Ortega se bo po odhodu iz aktivne vojaške službe posvetil politiki. Joaguin Cuadra, predsednica Violeta Chamorro in Humberto Ortega (Tetefoto: AP) SVET BOSNA IN HERCEGOVINA Bosna si želi mini, toda ne za vsako ceno SARAJEVO - Sef bosanske diplomacije Irfan Ljubijankič je izjavil, da se Bosna v Času »diplomatskih iger« mednarodne skupnosti pripravlja na novo vojno. Poudaril je, da predsednik Alija Izetbegovid nima druge izbire, kot da za nadaljevanje vojne začne krepiti svojo vojsko in državo, sploh zdaj, ko ruski zunanji minister Kozirjev med obiskom v Beogradu ni prepričal srbskega predsednika Miloševiča, naj v zameno za ukinitev ukrepov ZN proti ZR Jugoslaviji prizna Bosno in Hrvaško. Ljubijankič meni, da mednarodna skupnost ni pripravila nadomestnega predloga. »Skupina za stike, ki jo sestavljajo predstavniki ZDA, Rusije, Francije, Nemčije in Velike Britanije, išče nove predloge in igra diplomatske igre, ki ne prinašajo konkretnih rezultatov,« meni bosanski zunanji minister. »Ce ne bo sprejet kak predlog, menim, da sporazum o prenehanju sovražnosti, ki se bo iztekel konec aprila, ne bo podaljšan,« je izjavil in dodal: »Spoznali smo, da ne gre računati na pomoč mednarodne skupnosti, razen človekoljubne.« Ljubijankič meni, da si bodo Srbi prizadevali ustvariti vojno vzdušje, kar dokazuje tudi v ponedeljek v Banja Luki ustanovljeni »skupni obrambni svet« bosanskih in hr- vaških Srbov. Kljub temu je poudaril, da si Bosna želi mir, saj je lani julija sprejela mirovni načrt skupine za stike, po kate- rem Muslimanom in Hrvatom pripada 51 odstotkov bosanskega ozemlja, Srbom pa 49. »Vse predloge smo sprejeli, vendar smo med dosedanjimi pogajanji že popustili do najnižje možne točke,« je izjavil. »Bosna si želi miru, vendar se pripravlja na vojno,« je še enkrat poudaril in zatrdil, da je moč bosanske vojske vredna spoštovanja in Bosna sama izdeluje orožje. O tuji vojaški pomoči, ki naj bi jo Muslimani dobivali kljub embargu Varnostnega sveta ZN, ni želel govoriti. Bihaški žep Konvoji s hrano, namenjeni več tisoč lačnim civilistom na bihaškem območju, so po dveh dneh končno prispeli do cilja. Pokrajino oblegajo Srbi in njihovi muslimanski zavezniki, pripadniki Abdičevih sil zagreti Ozemlja, ki jih nadzorujejo: I Srbi vladne sile E3 Bosanski Srbi H Srbske Krajine ■ Muslimansko-hr- Q »Varovana vaška federacija območja« ZN IsSM Ho »Imamo od 80 do 90 oklepnikov, vse smo zasegli sovražniku,« je izjavil in poudaril, da Bosna in Hrvaška lahko še naprej sodelujeta v boju proti separatističnim Srbom, zagovornikom Velike Srbije. Glede odločitve hrva- ške vlade, ki ni pripravljena podaljšati mandata 15 tisoč modrim čeladam na svojem ozemlju, meni, da bo Zagreb popustil zahtevam mednarodne skupnosti. Dvainštiridesetletni bosanski minister za zunanje zadeve Ljubijankič, po po- klicu kirurg in član vlade od leta 1993, je še povedal, da bo v začetku marca bržkone uradno obiskal London in se udeležil konference ZN o razvoju, ki bo potekala v Kobenhavnu. Marie Sanz / AFP Četrtek, 23. februarja 1995 Skupina za stike ne namerava odnehati LONDON - Evropske države so v skrbeh, saj se je čas za mimo rešitev sporov v nekdanji Jugoslaviji morda dokončno iztekel. Zato bodo predstavniki Francije, Nemčije in Velike Britanije v četrtek poleteli v Beograd, kjer bodo srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču predstavih nov mirovni načrt Naslednji teden bo v Parizu sestanek skupine za stike, kjer bodo skušah doseči sporazum. Miloševič je že povedal, da bo njegova država razmislila o novem mednarodnem mirovnem načrtu le, Ce bodo Združeni narodi ukinili ukrepe, s katerimi so kaznovah Srbijo za njeno vlogo v spopadu. »Nismo še obupali. Nihče ni posebno optimističen, vendar je vredno poizkusiti še enkrat,« je dejal neki evropski diplomat. Razmere na Balkanu so spet zelo napete zaradi grožnje vnovičnega izbruha vojne na Hrvaškem in izteka štirimesečnega premirja v Bosni in Hercegovini. Predstavniki Združenih narodov se bojijo, da bodo sovražnosti vsak trenutek prerasle v oborožen spopad, ki bi se utegnil razširiti čez meje nekdanje Jugoslavije. Skrbi jih predvsem nezanesljivost sprtih strani, saj so bili od leta 1991 priča neštetim prelomljenim obljubam in kršitvam premirij. Zadnji mirovni načrt predvideva omihtev, ne pa tudi ukinitve ukrepov proti Beogradu v zameno za srbsko priza-nje Bosne in Hrvaške. Priznanje obeh držav bi, vsaj na papirju, končalo sanje o veliki Srbiji in zrahljalo napetosti na Hrvaškem. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev se je brez vnaprejšnjega dogovora z Miloševičem že pogajal o novem mirovnem načrtu. Domov je odpotoval s srbskim zagotovilom, da je ukinitev ukrepov predpogoj za beograjsko sodelovanje. Kljub temu je Kozirjev že našel nekaj besed v podporo Miloševiču. Diplomati zato namigujejo, da utegne srbska stran ustvariti napetosti med Rusijo in ostalimi članicami skupine, ter to izkoristiti kot del pogajalske strategije. Skupina za stike še naprej vztraja pri tem, da je Bosno treba razdeliti na dva približno enaka dela, in sicer med srbsko in mu-slimansko-hrvaško stranjo. Vendar se bosanski Srbi, ki nadzorujejo dve tretjini te nekdanje jugoslovanske republike, s tem ne strinjajo. Mirovni proces je pospešil hrvaški predsednik Franjo Tuđman, ki je zahteval umik sil ZN iz svoje države. Kot razlog je navedel, da so prav modre čelade omogočile združitev hrvaških in bosanskih Srbov. Poznavalci razmer ocenjujejo, da se bodo že spomladi začeli boji na Hrvaškem in se kmalu razširili na celotno ozemlje nekdanje Jugoslavije. Radovan Karadžič in Milan Martič, voditelja bosanskih in hrvaških Srbov, sta ob vojaškem posvetu v Banja Luki javnosti povedala, da so Srbi na vojno dobro pripravljeni. Nicholas Doughty/Reuter AFGANISTAN Se en poraz Zdraženih narodov ISLAMABAD - Tri leta po tem, ko so morati Združeni narodi priznati popoln poraz svojih prizadevanj v Aiganistanu, se je mednarodna organizacija znova soočila s podobno grožnjo, saj je postal mirovni načrt vzrok vnovičnih spopadov med pripadniki razticnih struj v Kabulu. Natanko pred tremi leti je skušal Benon Sevan, nekdanji predstavnik ZN v Aiganistanu, v naglici vdihniti življenje mirovnemu načrtu, s katerim bi zagotovil, da se ta država po štirinajstih letih vojne ne bi pogreznila v kaos. Takrat je komunistični režim predsednika Nadzibula-ha pokal po vseh Sivih. Vse, kar se dogaja, ta razpad samo Se pospešuje, vrstijo se izdaje, zavezništva se menjajo čez noč, zaradi medsebojnih izsiljevanj mudžahidskih poveljnikov pa se izjalovijo številne dobre pobude. Benon Sevan ni skrival svojega razočaranja in grenkobe, ko se je vrnil v Nevv York in Združeni narodi so se umaknili. Tri leta pozneje se je znova začel odvijati natanko tak, katastrofalen scenarij. V njem se je delno spremenila samo zasedba vlog: Mahmud Mestiri, nekdanji tunizijski minister za zunanje zadeve, vsestransko podkovan diplomat, je zamenjal Benona Sevana. Po dveh letih neutrudne plovbe med različnimi vodji frakcij je priznal: »Sele v Afganistanu sem se naučil, kaj je potrpežljivost.« Podobno kot pred tremi leti je v ospredju še zmeraj Ahmed S ah Masud, Tadžik in heroj protisovjetske vojne (1979-1989), ki s svojimi možmi nadzoruje velik del Kabula. Integristični voditelj Gul-budin Hekmatjar se je nekoh-ko odmaknil v senco, zlasti po umiku vseh svojih čet pod silovitim pritiskom Talibanov, ki so v naskoku začeli osvajati jug države. Prav njihov zmagoviti prihod do praga Kabula, posledica tako rekoč bliskovitega in zmagovitega prodora zoper Mudžahide, je pomešal štrene skrbno povezanih niti, ki jih je potrpežljivo stkal Mestiri. »Kakor hitro so prišle talibanske čete pred Kabul, se je Mestiri znašel pred izbiro, ah naj vtakne ključ pod preprogo in odpotuje, ali pa skuša kakorkoli nadaljevati s svojim delom,« je izjavil eden od diplomatov. Mestiri se je odločil za drugo možnost in pripotoval s svojo ekipo prejšnji teden v Kabul. Tam je sprožil »mehanizem prenosa oblasti«, se znašel v navzkrižnem ognju medijev in pod velikanskim bremenom nerešljivih problemov. Načrt ZN, po katerem naj bi prišlo do mirnega prenosa oblasti, od sedanjega predsednika Buranudija Rabanija, na novo, kolektivno »vseafga-nistansko« telo, kar naj bi se zgodilo 20. februarja, ima tri velike pomanjkljivosti: - Vanj niso vključeni Talibani, čeprav ne po Mestirijevi krivdi, ker si ne bi želel njihovega sodelovanja, pač pa zato, ker sami niso hoteli stopiti na isto stran z Mudžahidi, meneč, da so prav ti »kriminalci« odgovorni za državljansko vojno. - Mirovni načrt v ničemer ne govori o koncu pristojnosti tujine, čeprav Mestiri osebno meni, da so prav ti posegi od zunaj poglaviten vzrok državljanske vojne. - Organizacija Združenih narodov se je spričo velikanskega števila problemov odrekla prvotnemu namenu, da bi v Kabul napotila nevtralne čete in tako prepustila novemu vladnemu organizmu, da to vprašanje uredi kot ve in zna. Prav to vprašanje pa je jabolko spora. Svojo morebitno udeležbo v mirovnem procesu Talibani pogojujejo s tem, da mora biti za varnost poskrbljeno pred prenosom oblasti. Čete, ki naj bi poskrbele za varnost, so pripravljeni ustanoviti tudi sami, kar pa je nesprejemljivo za Ma-suda, ki očitno ne namerava zapustiti osvojenih položajev v Kabulu. »Združeni narodi zdaj spominjajo na nekakšno nervozno gospodinjo. Ker se je znašla v časovni stiski, smeti pač pomete pod preprogo,« je izjavil neki afganistanski diplomat. Toda Talibani so preprogo odgrnili in Združeni narodi so se znašli do vratu pogreznjeni v vse, kar je bilo pod njo. Herve Člen: / AFP ZASTOJ PRI PRENOSU OBLASTI V AFGANISTANU Načrt OZN, po katerem naj bi afganistanski predsednik Burhanudin Rabani predal oblast predstavniškemu telesu tridesetih političnih voditeljev, je zašel v slepo ulico. Težave so nastale zaradi Rabanijevega nasprotovanja zahtevam talebanov, ki želijo nadzor nad Kabulom. Talebani, islamska milica, so od oktobra / lani dosegli velike uspehe v bojih po državi. RAZMERJE MOČI V AFGANISTANU pod nadzorom talebanov pod nadzorom predsednika Rabanija od nadzorom labanijevih zaveznikov pod nadzorom generala Dostuma pod nadzorom Hekmatjarjevih enot nevtralne pokrajine □ □ REUTER □ JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA Inkathin bojkot-napoved nemirov Buthelezi noče mednarodnih posrednikov - JAR pred novim nasiljem DURBAN - Prebivalci zulujskega pokrajini Kwa Zulu-Natal v strahu pričakujejo izide Inkathinega bojkota južnoafriškega parlamenta. Mangosuthu Buthelezi je s svojimi poslanci v torek zapustil zasedanje, potem ko ni dosegel sporazuma s pripadniki vladajočega Afriškega narodnega kongresa (ANG). Povod za spor so bili mednarodni posredniki, katerih navzočnost Buthelezi zahteva pri reševanju ustavnih nesoglasij med stranema. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi ta poteza lahko povzročila zaostrovanje razmer v pokrajini Kwa Zulu-Natal, kjer je v prejšnjem desetletju zaradi bojev med tn-kafho in ANG umrlo več tisoč ljudi. Nasilje je prenehalo aprila lani, po prvih večrasnih volitvah v Južni Afriki. Zaradi sporov glede mednarodnih posrednikov je vnovič izbruhnilo prejšnji mesec, ko so zabeležili 116 smrtnih žrtev. Na volitvah je ANG pometel z nasprotniki in zmagal v sedmih od devetih pokrajin. V Kwa Zulu-Natalu je največ glasov dobila Inkatha, ki bo 5. marca organizirala kongres stranke. Na njem bodo odločali o tem, ali bodo dokončno zapustili demokratični parlament. »Nasilje je bilo vedno najhujše takrat, ko so se pojavili bojkoti, protestni odhodi in grožnje. Takrat je število žrtev največje,« meni profesor Alexander Johnston z univerze v Natalu. Ugotavlja tudi, da je število žrtev v sorazmerju z razkorakom med strankama. Kini Naidoo, politolog z univerze v Durban-VVestvillu, dodaja: »Kadarkoli pride do podobnih potez ene od strank, napetost naraste. Ni nujno, da je krivec ravno Inkatha. Tudi če ANG izjavi nekaj, kar spremeni normalni tok dogajanja, se razmere zaostrijo.« Opozarja na pretirano posvečanje pozornosti zadnji Buthelezi-jevi potezi. »To je povsem običajen način izražanja nezadovoljstva s sogovornikom. Gre le za strateški manever.« Vendar se nesoglasja med voditelji prenašajo na pripadnike strank. »Bojkot bo se povečal sedanja nasprotja med voditelji obeh strank, poglobil bo tudi spore v Inkathi. Najbolj se bodo nasprotja odrazila med ljudmi,« napoveduje Sarah Keamey, predstavnica komisije za človekove pravice. Craig Doonan/Reuter Tuji opazovalci na meji med Penijem in Ekvadorjem CUENCA (Reuter) - Skupina tujih opazovalcev, ki bodo nadzorovali premirje med Pemjem in Ekvadorjem, je prispela v Ekvador včeraj, na sporno mejno območje naj bi odšla že danes. Prihod dvajsetčlanske misije v tretje največje ekvadorsko mesto Cuenco je povzročil nove medsebojne obtožbe med andskima deželama o tem, katera je včeraj kršila premirje. Perujski vojaški predstavniki zatrjujejo, da Pem v celoti spoštuje določila premirja, za katerega so se dogovorili prejšnji torek, s tem, da na treh točkah branijo svoja oporišča, čeprav le kot odgovor na ekvadorske napade. »Na svoji zemlji smo. Ekvadorci še naprej napadajo, mi se samo branimo,« je izjavil general Daniel Mora, ki je na čelu vojaškega informacijskega urada. V Ekvadorju je minister za obrambo Jose Galardo obtožil perujske čete za napad na Tivvinzo, ključni gorski vrh, za katerega obe državi trdita, da ga nadzomjeta, hkrati pa, da so ekvadorske čete uspešno odbile napad. Eden od visokih ekvadorskih častnikov je včeraj izja- vil, da so pemjske patrulje včeraj zjutraj začele z novimi napadi. Skupina opazovalcev, ki je sestavljena iz civilistov in častnikov držav, ki so jamčile za sporazum iz leta 1942, si bo prizadevala, da bi se čete sprtih strani umaknile do razmejitvene črte, v skladu z mirovnim sporazumom, ki so ga sklenili prejšnji teden. Boji so izbruhnili 26. januarja vzdolž 78 kilometrov dolgega pasu ob Kondorjevi Kordiljeri, kjer naj bi - v skladu z najnovejšim sporazumom - mejo dokončno zakoličili. Obe misiji naj bi nadzorovali demilitarizacijo ter umik perujskih in ekvadorskih čet z ozemlja tropskega gozda, ki je meri približno 550 kvadratnih kilometrov. Sporazum iz leta 1942, ki so ga sklenili v Rio de Janeiru, je bil namreč namenjen prav ureditvi tega vprašanja, saj sta obe državi zahtevali pravico do tega ozemlja vzdolž svoje 1700 kilometrov dolge meje. Ekvador je zavrnil sporazum leta 1960, od takrat so potekali občasni spopadi, leta 1981 pa je na spornem območju izbruhnila dvodnevna vojna. SVET 20 Četrtek, 23. februarja 1995 KITAJSKA »Raj za delavce« se razblinja PEKING - Življenjska raven na Kitajskem se je v zadnjih letih z uvedbo tržnega gospodarstva nesporno povišala, toda socialne pridobitve komunističnega režima se topijo kot sneg, tim bolj napreduje kapitalizem. Vsega tistega, kar je pomenilo dosmrtno zaposlitev in vse druge pridobitve, ki jih je zagotavljala mati država, in kar so Kitajci poimenovati »železna skodelica riža«, je vsak dan vse manj. Brezposelnost, draga stanovanja, zdravstvene storitve, Id jih je treba plačati, vse bolj izkoriščani otroci, vse več nesreč pri delu in obubožanje dela prebivalstva pa predstavljajo tisti, bolj ati manj prikriti, a zato nic manj stvarni obraz »socializma kitajskih barv«, Id zna biti včasih veliko bolj surov od kapitalizma na Zahodu. Ker brutalna liberalizacija gospodarstva ni potekala sočasno z nobeno drugo reformo, ki bi omogočala svobodo izražanja, tisti Kitajci, ki jih prizadeva ta plat socialne krize, v svojih rokah nimajo nobenega orožja, da bi se lahko spopadli z njo. Uradni sindikat, ki je dodobra zakoreninjen v državnih podjetjih in v večini podjetjih z mešanim kapitalom, je predvsem propagandni instrument vlade, v svojih dejavnostih pa se v večini primerov omejuje na organizacijo kulturnih in športnih prireditev. Niti na misel mu ne pride, da bi podprl proteste zaposlenih, tudi takrat ne, kadar državna podjetja ustvarjajo izgube, in ustvarja jih kar petdeset odstotkov med njimi, zaradi katerih na prisilne dopuste, ki trajajo mesece dolgo, pošljejo velikansko število delavcev, ob delnem plačilu njihove skromne place, ki že tako ali tako redkokdaj preseže petsto juanov (59 dolarjev). »Stavka ni dobro sred- stvo, zato jo odsvetujemo,« izjavlja Wang Vrodan, direktor oddelka za mednarodne zveze pri kitajski zvezi sindikatov. »Vsekakor pa so v socialistični državi interesi delavcev identični z interesi države,« še odločno pribije ta zastopnik delavskih množic. Svobodni sindikati, kot zatrjuje Wang, »ne obstajajo«, in pri tem zamolči, da so tisti, ki so jih skušali ustanoviti, končati za rešetkami. Pri zasebnikih in v mešanih podjetjih, katerih število hitro narašča, so plače v povprečju večje kot v državnem sektorju, zato pa so pogoji dela večkrat pod povprečjem, o pravicah zaposlenih pa sploh ni mogoče govoriti. Oblasti se glede zaščite zaposlenih zanašajo, predvsem na prvi zakon, ki se nanaša na delovno zakonodajo, sprejet lani v parlamentu. »Gre za zelo pomemben zakon, ki opredeljuje pogoje dela oziroma postopke odpuščanja,« meni VVang. Na podlagi tega zakona se je delovni teden že skrajšal od prejšnjih 48 na sedanjih 44 ur. Vlada je začela postopoma sprejemati tudi misel, da se bliža cas, ko bo treba zagotoviti nadomestilo za brezposelnost vsem, in ne samo polovici tistih, ki imajo zdaj delo. Brezposelnost v mestih, ki zdaj uradno ne presega številke štirih milijonov, se bo po vseh napovedih do leta 2000 povečala na dvajset milijonov brezposelnih, predvsem zaradi prestrukturiranja izgubar-skih podjetij v državni lasti. Na podeželju ocenjujejo presežek delovne sile na 160 milijonov ljudi. Analitiki so prepričani, da bi moralo kitajsko gospodarstvo naraščati po sedanji stopnji tudi v prihodnjih letih, delno zaradi dotoka tujega kapitala, ki ga s pridom vsrkava velikansko tržišče, tudi zaradi dokaj majhnega stroška plac. Pac pa se utegne socialno nezadovoljstvo stopnjevati, so prepričani analitiki. Nezadovoljstvo tli na vec področjih, kot je povsem nedvoumno poudarila Akademija za družbene vede v svojem letnem poročilu za leto 1994. Podobno kot številni drugi opazovalci, ki pozorno spremljajo družbena dogajanja na Kitajskem, tudi disident VVang Dan misli, da prihodnje politične krize na Kitajskem ne bodo vec sprožili intelektualci, kot so to storili leta 1989, paC pa delavci in kmetje. Phitippe Massonnet / AFP V kitajska mesta se je prikradla lakota PEKING - Starka se počasi vleče po ozkih stranskih uticah nedaleč od pekinškega trga Tiananmen. Njeno glavo pokriva zamazana ruta, iz nagubanega obraza zrejo rdeče utrujene od. Njen jopic je zamazan in premajhen. Z majhnim vozičkom, v katerem hrani vse svoje imetje, si isce zavetje. Takšni so prizori kitajskega velemesta. Mlad zanemarjen moški z obrazom, Črnim od prahu, stoji ob šestpa-sovnici blizu stanovanjskega naselja Donghu. Njegovi lasje so skuštrani, jopic raztrgan, skozi luknje v tekaških Čevljih motijo goli prsti. Temperatura je pod ničlo. Z zmedenim izrazom se zazre Cez zidove stanovanjskega naselja, kjer je mogoče videti rumene strešne opeke vrstnih hiš, ki za zahodnjaške razmere niso nic posebnega. Tujci zanje plačujejo 17 tisoč dolarjev najemnine, v katero je vključen tudi skupni bazen. Nedaleč stran pri centru Lufthanse štiriletni deCek teče po cesti med drvečimi in stoječimi av- tomobili ter berači. Ob robu ceste ga Caka mama, ki skrbno spravlja bankovce. Pri prestižni restavraciji s hitro hrano ob steni Cepi slepec in proti mimoidočim moti svoj klobuk. Podobni prizori so v Pekingu del vsakdanjosti. S preobratom h kapitalizmu kot zdravilu za pomanjkljivosti idej Mao Zedonga ati Karla Manca se majejo tudi državni temelji za oskrbo njunih tovarišev od zibelke do groba. Stara socialna mreža se trga. Kljub temu se razmere v Pekingu ne razlikujejo od tistih v drugih državah v razvoju ali celo Združenih držav Amerike, kjer brezdomcev v parkih in na železniških postajah ni mogoče odmisliti. Čeprav se je življenjska raven na Kitajskem nedvomno izboljšala, se razlike med revnimi in premožnimi povečujejo. Uradno se govori o »nasprotjih«. Preznojeni kolesarji in speci šoferji mercedesev, revni profesorji in bogati cestni trgovci, blešCeCa pisarniška pročelja in za silo zakrpane kamni- te hiše, študij le za otroke premožnih staršev, dobra zdravniška oskrba le za gotovino in Čedalje vec nezaposlenih, ki jih propadla državna podjetja postavljajo pred vrata. Val desetin milijonov delavcev brez stalnega delovnega mesta se nenadzorovano seti po deželi in v velemestih išCe delo. Na deželi je odvečnih veC kot sto milijonov delavcev. Dvomestna gospodarska rast veC kot 20 odstotkom ljudi odvzema že tako skromni prihodek. Tako trpijo za lakoto tudi ljudje v mestih, Čeprav so mesta v primerjavi z zaostalim podeželjem veliko bolj razvita. Dvanajst milijonov mestnih prebivalcev po podatkih tiskovne agencije Xinhua živi pod mejo preživetja, ki znaša 1355 juanov letnega dohodka. Po anketi v 550 mestih prehranjevanje dveh tretjin revnih družin »ni zadovoljivo«. »Nekateri trpijo celo za podhranjenostjo.« Andreas Landvvehr / dpa FILIPINI Od »azijskega bolnika« do »malega tigra« SINGAPUR / MANILA - Se pred nedavnim so Filipini za tuje vlagatelje pomenili neke vrste tabu območje, saj so veljati za politično nezanesljive in gospodarsko propadle -za tako imenovanega »azijskega bolnika«. Zdaj je vlada v Manili zasledila preobrat, M je celo med uspeha vajenimi azijskimi »tigri« izzval začudenje: v preteklem letu so v deželo pritekle skoraj tri milijarde ameriških dolarjev, vloge pa so odobriti v višini petnajstih milijard dolarjev. Mednarodni denarni sklad za to leto na Filipinih napoveduje vec kot šestodstotno gospodarsko rast. »Celo Nemci se počasi omehčajo,« pravijo v Manili. Kmalu se bo v posle vmešala tudi Nemška hanka, ki je kot doslej edina evropska banka prejela licenco za osnovanje predstavništva, pridružil pa se ji bo tudi BMW. Denar ne privablja le borna najnižja plaCa v višini 145 pezov na dan, ampak predvsem pogumna politika predsednika Fidela Ramosa, ki je sprožil privatizacijo propadlih monopolnih podjetij. Uprle so se mu predvsem »družine«. V Manili stari fevdalni lastniški odnosi niso nobena skrivnost. »Državi še vedno vlada petdeset družin,« je dejal neki politični komentator. Nekdanji general Ramos je v treh letih svojega mandata privatiziral telefonsko družbo, državni monopol nad jeklom National Steel in naftno družbo Petron. Hkrati je dvajsetodstotno inflacijo znižal na šestodstotno. Ko se je nekoč priljubljena predsednica Corazon Aqui-no leta 1992 odpovedala svoji moči, je na gospodarskem področju zapustila kup Črepinj. Po padcu diktatorja Ferdinanda Marcosa je svoj mandat sicer začela z bliskovitim razcvetom, vendar pa se je ta razblinil v porabi. Med šestletnim mandatom na primer niso zgraditi nobene elektrarne. Ko je Aquino odstopila, je Manila osem ur na dan preživljala brez elektrike, zato so vlagatelji bežali iz države. Polovica 65 milijonov Filipincev še vedno živi pod mejo revščine. Za razcvet skrbi tudi »črno gospodarstvo«. Strokovnjaki ocenjujejo, da tretjina produkcije izvira iz »nezakonitih« malih podjetij, ki jih preživljajo štirje milijoni Filipincev v tujini. Pa naj so to varuhinje v Združenih državah Amerike, gradbinci na igriščih za golf ali hišne pomočnice v Hongkongu - vsak od njih domov pošilja povprečno petsto dolarjev na mesec, kar pomeni finančno pomoč v višini dveh milijard dolarjev na mesec. Doslej je bila ta pomoč seveda neobdavčena. Zdaj je vlada najavila nov davčni zakon, saj sta doslej davke plačevala le dva odstotka prebivalstva - predvsem revni. Peer Meinert / dpa INDONEZIJA Načela pancasile so zakon Nekdanji predsednik Sukamo je vzpostavil novo ideologijo D2AKARTA - Za številne je uradna ideologija v Indoneziji recept za versko toleranco, drugi jo razglašajo za preseženo, tretjim pa predstavlja onvellovsko pošast, Id melje vsako opozicijo. Vpliv pancasile - petih načel, se kaže vse od načrtovanja družine pa tja do nogometnih tekem Pancasila je vera v enega boga, humanost, slogo, demokracijo in socialno pravičnost Pet plemenitih načel, ki so jih uveljaviti ustanovitelji države, se udjo v šolah in na univerzah in jih poznajo vsi prebivala. Prav vsi verjamejo, da je Pancasila odigrala ključno vlogo pri ohranitvi države tisočih otokov. Verina Indonezijcev zatrjuje, da je državna ideologija sveta, zato je tudi kljucni del ustave. Med nekaterimi pa se je razširil dvom o pravilnosti teh načel. Zgodovinar Onghokham meni: »Težava je v tem, kako se Pancasila danes uporablja.« Prišlo je do stanja, v katerem si načela vsakdo razlaga po svoje, tako da koristi njegovemu lastnemu interesu. Predsednik Suharto je od 60. let naprej Pancasilo razvil v politični sistem. To je demokracija, ki učinkovito dovoljuje le tri politične stranke, od katerih ena orimo uživa podporo vlade. Služi ji kot neke vrste krepelce, s katerim utišajo preglasne nasprotnike. Indonezijci takšno obliko demokracije zago- varjajo kot edmo možno. Zahodni tip demokracije je namreč neslavno razpadel v burnih 50. letih. »Poizkusili smo vse vrste sistemov m mislim, da smo našli pravega. Pancasila demokracija pa še ni popolna, zato jo je treba dodelati,« je pred kratkim m jim novinarjem zatrdil zunanji minister Ati Alatas. Pancasilo je prvič predstavil predsednik Sukhamo leta 1945, neposredno pred indonezijsko osamosvojitvijo. Toda Sele leta 1978 so jo zapisali v ustavo kot državno filozofijo in sistem vrednot. Kljub pritiskom muslimanske večine, Indonezija ni muslimanska država m dovoljuje svobodo veroizpovedi tudi kristjanom, budistom, hindujcem m drugim. Nekateri kljub temu menijo, da je šla Pancasila predaleč, saj namreč tudi določa, katere teme morajo pokrivati novinarji. Država po vsem ozemlju organizira tečaje, ki prebivalce poučujejo o Pancasiti. Del Indonezijcev to zabava, drugi vidijo v tem Cisto indoktrinacijo. Oblast preganja tudi vsako vrsto razlage načel, ki ni v skladu z uradno. V primem da nekdo vlado kritizira, ga obtožijo levega ali desnega političnega prepričanja, torej antipancasitizma. Pod to obtožbo pa sledi v Indoneziji zaporna kazen. Levva Pardomuan / Reuter ISLAMABAD -Oro- den bo porodio javno gajev Pakistanu, ki je MOtllllO ObVlOClUJOJO POklSfOH objavljeno. Za Burmo eden glavnih sveto- je Pakistan eden pr- vnih proizvajalcev in izvoznikov le-te, globoko vih svetovnih proizvajalcev heroina: osemdeset prodrla v gospodarstvo omenjene države, ki ji ton letno ga porabijo samo v Pakistanu, Štirideset prinaša določene statistične prednosti, saj otežuje do petdeset ton pa ga izvozijo. Pakistanska vlada, razvojne perspektive. Po poročilu programa ki je odtno zelo zaskrbljena s takšno podobo dr- Združenih narodov za mednarodni nadzor drog, Zave, je izkoristila izničenje centralne mori v Af- prinese izvoz drog eno in pol milijard dolarjev le- ganistanu in tja preselila veliko vedno laboratori- tno, kar je skoraj petindvajset odstotkov vsega le- jev, kjer proizvajajo heroin. Afganistan, o kate- galnega izvoza, in tako igra nezanemarljivo vlogo rem ZN pravijo, da je prvi proizvajalec opija na pri vnovičnem zagonu plačilne bilance, ki je zdaj svetu, bo zdaj prevzel še mesto, ki ga je imel do že tradicionalno v primankljaju, in podpori mpi- zdaj Pakistan - to je proizvajalca ne le opija, ki je je, njihove denarne enote. Dohodek industrije he- prvi produkt heroina, ampak tudi drugih drog z mina ocenjujejo na približno 2.4 milijarde dola- morfijem na Čelu. Po poročilu ZN je v Pakistanu rjev letno, kar znaša pet odstotkov bruto notra- v obmejnem pasu kar dvajseti Ce ne celo petdeset njega dohodka, v ta seštevek pa ni vštet donos laboratorijev. V vsakem je zaposlenih dvanajst drugih drog, kot so morfij, opij ati hašiš. Porodio ljudi, ki vsak dan proizvedejo od deset do pe- OZN, ki je bilo le delno objavljeno v dnevniku tnajst kilogramov rjavega heroina m pet ali Sest The Nevvs, je sprožilo pogovore med predstavniki kilogramov belega heroina, vendar ta industrija Združenih narodov in pakistanske vlade, ki naj ne prispeva k donosnemu vlaganju in ne odpira bi pripeljali do zaokrožitve nekaterih številk, pre- novih delovnih mest flferve C/erc / AFP BANGLADEŠ V predmetjih sta doma revščina in prostitucija DAKA - Zaradi revščine in socialne diskriminacije se vec tisoč bangladeških deklet preživlja le s prostitucijo, kajti v državi z visoko stopnjo brezposelnosti najtežje najdejo zaposlitev prav ženske. Mlade prostitutke, stare od 12 do 18 let, živijo v revnih naseljih ob prometnih cestah. O zdravstvenem varstvu in nevarnostih, ki so jim izpostavljene, ne vedo ničesar. Veliko jih je okuženih z različnimi nalezljivimi boleznimi, ki jih s spolnimi odnosi prenašajo naprej. »V Bangladešu še ni prišlo do epidemije aidsa, vendar ni izključeno, da bo stopnja obolelosti ostala na sedanji ravni, saj se prostitutke med spolnim odnosom ne zavarujejo,« je izjavila dr. Julia Ahmed, ki se kot raziskovalka v neki zasebni organizaciji ukvarja s problemom širjenja te smrtonosne bolezni. Po uradnih podatkih je z virusom aidsa sicer okuženih le 33 ljudi, kar za gosto naseljeno, 110 milijonsko državo, ni veliko. Trije oboleli so že umrli, ostali pa so v zdravniški oskrbi. Nedavna raziskava bangladeškega urada za zaštito človekovih pravic je pokazala, da število mladoletnih prostitutk narašča, kajti policisti, ki bi morali dekletom preprečevati opravljanje tega poklica, so podkupljeni in se zanje ne zmenijo. Dekleta zaslužijo na dan od 2, 5 do 6 dolarjev, večina jih je že okuženih s kako drugo spolno boleznijo, veliko jih ima bolečine v trebuhu in zlatenico. 16-letna Hamida Begum, ki se že tri leta vdaja prostituciji, je obiskala urad za načrtovanje družine le zato, ker je hotela splaviti. Priznala je, da obišče zdravnika le, kadar zanosi. Večina bangladeških prostitutk ne uporablja kontracepcijskih sredstev. Mlada, zdrava dekleta običajno strankam vozijo vozniki tovornjakov ali poulični prodajalci. Zvodniki policaje tudi podkupujejo, zato dekletom poberejo polovico zaslužka. Zdravstveni delavci pravijo, da prostitutke težko nadzorujejo, ker se gibljejo po različnih mestnih predelih. Rezultati nedavne raziskave so pokazali, da se samo v Daki s prostitucijo ukvarja 20.000 deklet. V mestu je 36 uradno registriranih javnih hiš, večinoma v muslimanski Četrti, ki imajo za svoje delovanje tudi dovoljenje. V njih dela 5.000 deklet. Vlada se je odločila izpeljati poseben rehabilitacijski program, vreden milijon dolarjev, ki je namenjen predvsem mladoletnim prostitutkam in zapuščenim otrokom. Program je pripravilo Ministrstvo za socialo. S svojimi dejavnostmi skušajo mladim prostitutkam pomagati tudi nevladne organizacije. Shahriar Shahid / Reuter ALŽIRIJA / PO UMORU ŠTIRIH JETNIŠKIH PAZNIKOV V alžirskem zaporu v krvi zadušili upor Varnostne sile pobile skoraj sto islamskih skrajnežev ALZIR - Po včerajšnji krvavi zadušitvi upora islamskih integrali-stov v alžirski jetnišnici Serkadži, v kateri je bilo ubitih skoraj sto zapornikov, je ozračje v državi vse bolj moreCe in turobno, ker je to nov dokaz, da se še stopnjuje skoraj triletna krvava bratomorna vojna, ki je do sedaj terjala veC kot 30 tisoč mrtvih in za skoraj 4 milijone nemških mark škode. Kot je vCeraj po državnem radiu povedal pravosodni minister Mohamed Teguia, je upor izbruhnil prevčerajšnjim, ko je skupina islamskih skrajnežev po sprehodu na jet-niškem dvorišču zajela sedem paznikov. Vsi pogajalni poskusi so se izjalovili, skrajneži so zaceli vdirati v celice in osvobajati jetnike. Načrtovali so množični beg, je še povedal Teguia, ki 'pa ni uspel, in pristavil, da so poskušati svojo akcijo vključiti v širši spopad med vlado in islamskimi skrajneži. Alžirski Liberte pa je zapisal, da so uporniki, ki so zaklali štiri jetniške paznike, hoteli osvoboditi tri voditelje alžirskega islamskega fundamentalizma. V Sekadži, kjer je zaprtih tisoč jetnikov, so med kakimi 200 islamskimi skraježi zaprti tudi Abdelkader Hašani (vodja islamske fronte FIS), Abdelhak La jada (poveljnik teroristične skupie GIA) in imam Hilef Se-rati. Liberte omenja tudi Lambareka Bumaarfija, ki je obtožen, da je leta 1992 ubil predsednika Mohameda Budiafa. Dnevnik Matin pa je zapisal, da sta Hašani in Lajada poskušala upornike prepričati, naj se predajo in naj s svojim nepremišljenim dejanjem ne poslabšajo položaja ostalih političnih zapornikov. Prav to je bilo bržkone usodno za upornike, ki jim baje ni uspelo dobiti politične podpore za akcijo, tako da so lahko alžirske varnostne sile v krvi zadušile upor. Zapor, ki se nahaja ob robu alžirske Kazbe, so takoj obkolile oklepne enote alžirskih varnostnih sil. Ko je bilo jasno, da so pogajanja z upor- niki obsojena na neuspeh, so stopiti v akcijo specialni, ki so zadušili upor. Pravosodni minister Teguia je vCeraj omenil žrtve med uporniki, a ni navedel nobene številke. Odvetnik Bešir Mešeri je vCeraj navajal, da je mrtvih na desetine zapornikov, kasneje pa so dobroobvešCeni krogi sporočiti, da je mrtvih skoraj sto za-pomikov.SodeC po podobnem primeru, ki se je zgodil novembra lani v južnoalžirski Beruagiji, ko so se uprli islamski zaporniki, ta številka ni pretirana. V Beruagiji so oblasti za izredno krvav obračun obtožile uporne islamske skrajneže, ki naj bi pobiti »nepolitične« zapornike, ker se niso hoteli pridružiti uporu. Kaj se je v resnici zgodilo v tem zaporu, pa ni povsem jasno. Kot vedo so namreč vesti iz Alžirije zaradi cenzure izredno pomanjkljive. Le redki tuji novinarji si upajo v to državo, v kateri so tujci in domači novinarji ob zmernih muslimanskih intelektualcih glavne tarče islamskih skrajnežev. r FRANCIJA / ZAHTEVALA ODPOKLIC 5 AMERIČANOV n Vohunska afera ZDA-Francija Ameriške vohune je zanimala francoska vrhunska tehnologija, a so padli v past PARIZ - Včerajšnji Le Monde je zapisal, da je Francija od ZDA zahtevala odpoklic petih ameriških državljanov zaradi vohunstva. Da vest ni novinarska raca, je potrdil neki funkcionar ameriške administracije, predstavnik za tisk Bele hiše Mike McCurry pa je povedal, da so v teku »pogovori s francosko vlado«. O Cern, je bilo vsem jasno, ko je ambasadorka ZDA v Franciji Pamela Harriman včeraj ob 17. uri prestopila prag PalaCe Matignon, sedeža francoske vlade, in ko je francoski premier Balladur povedal, da se take reci »redno dogajajo na obeh bregovih Atlantika«. Kot je zapisal Le Monde, je v vohu-sko afero vpletenih sedem Američanov, fracoska vlada pa je zahtevala odpoklic le petih najbolj vpletenih, in sicer: nekega svetovalca veleposlaništva, dveh prvih tajnikov, enega njihovega namestnika in nekega nediplomata, ki pa je v delovnem razmerju z ameriškim veleposlaništvom. Med peterico naj bi bil tudi šef ameriške tajnoob-vešCevalne službe CIA za Francijo. Kot je ugotovila francoska protiobveščevalna služba DST, so se Američani zanimali za vrhunsko francosko tehnologijo na vesoljskem, vojaškem letalskem, kemijskem, fizikalnem, biološkem in telekomunikacijskem področju. Zanimali pa so se tudi za politična vprašanja in za stališča francoske vlade do raznih mednarodnih problemov. Stopili so v stik z visokimi francoskimi funkcionarji in jim v zameno za informacije obljubili visoke vsote denarja. Funkcionarji so po ukazu francoske protiobveščevalne službe pristali na sodelovanje z Američani. Agenti DST so tako v dveh letih zbrati ogromno dokaznega gradiva o vohunskem delovanju ZDA na francoskem ozemlju. Notranji minister Charles Pasqua je v začetku leta o vsem obvestil vlado, 10. februarja pa je prvič poklical ameriško velepo-slanko Harrimanovo. Po trditvah Le Monda je Pariz z razkritjem vohunske afere VVashingtonu hotel jasno povedati, da kaj takega v bodoče ne bo veC dopuščal. M IZRAEL / DVANAJST LET SE JE SKRIVAL -i Težka ločitev TEL AVIV - Dolgih dvanajst let se je 62-letni David Lojašvili skrival v nekem stanovanju v Jaffi, samo da ne bi podpisal ženinih dokumetov o ločitvi. V torek je končno oh zori 17 izraelskih policistov vdrlo v njegovo stanovanje in odpeljalo trmastega Zida, ki je Sele ob mraku podpisal dokumente. Takega razpleta je kriva židovska tradicija, po kateri neka ženska ni ločena brez moževega pri- voljenja pred nekim rabinom. Brez tega privoljenja se nobena pravoverna Židinja ali izraelska državljanka ne sme ponovno poročiti. V izraelskem rabinatu so prav zato ustanovili posebno enoto, ki celo po džunglah išče trmaste može, ki nočejo privoliti v ločitev. Rabin Slomo Klein je začel iskati Davida Lojašvilija pred enim letom. Sele pred dnevi so ugotovili, da se je zatekel k bratoma v Jaffo, kjer je dvanajst let živel kot hišni zapornik, saj se ni upal niti na pogreb svoje matere. Ko so policisti vdrli v stanovanje, je Lojašvili najprej hlinil, da je mrtev, nato pa, da je gluhonem. Medtem sta brata z noži napadla rabina, ki je zbežal in se na begu lažje ranil. Lojašvilija so strpali v zapor, kjer je končno prišel k pameti, podpisal vso dokumentacijo in odrešilno zaplesal. Ameriška filmska industrija prehaja od dosedanjega nasilja k spolnosti LOS ANGELES - Medtem ko politiki vodijo kampanjo proti nasilju v filmih, se je Hoolywoodu pričela nekakšna kampanja proti ozkotfr-nežem vse Amerike. Najnovejši filmi, nadaljevanke in gledališke produkcije so polni pikantnih scen, M kažejo, da je dolgega obdobja togega moralizma naposled konec. Paul Verhoeven, režiser slavnega filma Basic hstinct, je napovedal, da tokrat ne bo dopustil rezanja pikantnih prizorov v novem filmu Shovv-girls, v katerem opisuje življenje v lokalih prestolnice hazardne igre Las Vegas. Da bi ugodil cenzorjem in bi film bil dovoljen tudi mladini pod 17 letom, je režiser v preteklosti moral odpraviti najpikantnejše prizore med lepo Sharon Stone in Michaelom Douglasom. Filmom, ki so prepovedani mladini pod 17. letom, v ZDA pogosto grozi slab prodajni uspeh. Mnoge kinodvorane noCejo predvajati erotičnih filmov, ker se bojijo negodovanja verskih skupin in prebivalcev Četrti, poleg tega številne trgovine z videokasetami (med temi tudi najpomembnješa veriga Block-buster) noCejo talcih kaset na svojih policah. Razmere se zadnje Čase nekoliko spreminjajo. Celo družba Miramax, ki je prešla pod okrilje VValt Di-sneyja, se je toliko opogumila, da je kupila distribucijske pravice za film »Kids« (Otroci), ki z vsemi podrobnostmi opisuje spolno vzgojo skupine mladoletnikov in je vznemiril celo alternativno občinstvo filmskega festivala v Sundanceu. •Tudi televizija je pred nedavnim predvajala film »The boys of St. Vincent«, ki obravnava homoseksualne težnje katoliškega duhovnika. Broadway se prilagaja novim Časom z glasbeno produkcijo »Love! Valour! Compassion!« Terrenca McNallyja, o kateri mnogi pravijo, da je še veliko drznejša od slavne igre »Oh Calcutta!«. Medtem v Los Angelesu odpirajo med neštetimi polemikami restavracijo slavne verige »Hooters«, ki je povsod znana predvsem zaradi malo oblečenih natakaric. Čeprav se Časi spreminjajo, je težav še mnogo. »Hooters« so namreč začetno nameravati odpreti v elegantni četrti VVestvvood, zadovoljiti pa so se morali z bolj primemo Četrtjo Nevvport Beach. ZDA / ČETRTI TEDEN SODNE OBRAVNAVE NA RAČUN OJ. SIMPSONA NOVICE Morilec je najprej zabodel Nicole, nato pa še njenega spremljevalca Goldman je najbrž zasačil morilca pri delu in je bil zato umorjen še sam LOS ANGELES - Nicole Brown Simpsona je na osnovi podatkov preiskovalcev med napadom 12. junija lani prva podlegla poškodbam, medtem ko se je njen spremljevalec še nekaj Časa boril z napadalcem, ki je bil oborožen z nožem. S pomočjo grafičnega prikaza kraja umora je agent Tom Lange pred sodiščem na procesu proti O.J. Simpsonu izjavil, da so Simpsonovo bivšo ženo našli zvito v klobčič v mlaki krvi. Lange je tudi dejal, da je bila bosa, na njenih stopalih pa ni bilo krvi. To je še podkrepilo teorijo tožilcev, po kateri je Ro n Goldman prišel na kraj umora in presenetil morilca, ki ga je zato ubil. Pričevanja se vrstijo že štiri tedne, te dni pa so tožilci predložili tudi vrsto srhljivih stik, ki so jih narediti na kraju umora. Lange je ob koncu svojega pričevanja zaključil, da so Nicole Brovvn verjetno zabodli, preden se je vnel boj med Goldmanom in napadalcem, saj bi drugače morala narediti vsaj nekaj korakov v krvi. Poleg tega je Lange dejal, da je preiskava jasno dokazala, da se je Goldman pred smrtjo branil, saj je imel urez na hrbtni strani leve roke, strgano srajco in opraskan ter okrvavljen obraz. Nekaj ur po obeh umorih je policija preplezala zid Simpsonove vile v Brentvvoodu, ker so se preiskovalci bati, da bi lahko bil v hiši kdo ranjen, saj so na obtoženCevem avtomobilu opazili krvave madeže. Krvna preiskava madeža na avtomobilskih vratih je pozneje ugotovila, da gre za madež človeške krvi, ki se poleg tega ujema s krvjo obeh žrtev in obtoženca. Preden se je po nekajdnevnem premoru zopet pričela sodna obravnava, je sodnik Lance Ito določil, da bo v petek zaslišal Roso Lopez, glavno pričo obrambe. Simpsonovi zagovorniki trdijo, da lahko Lopezova, ki je po poklicu hišna pomočnica pri Simpsonovem sosedu, potrdi, da je videla športnikov avto parkiran pred tiišo ob uri umora in da je poleg tega slišala sumljive zvoke (podobne vlamljanju) v zgodnjih jutranjih urah. Mnogi se sedaj sprašujejo, zakaj neki žeti Lopezova nenadno zapustiti ZDA in se vrniti vrat na nos v El Salvador, namesto, da bi pričala. V Avstraliji stranka proti hrupu letalskih motorjev SYDNEY - V Sydneyju in okolici so ljudje tako besni zaradi hrupa potniških reaktivcev, da so ustanoviti novo stranko »No Aicraft Noise' Party« (Ne letalskemu ropotu), ki se bo na prihodnjih volitvah v Novem južnem VValesu pomerila tako z vladajočimi konservativci kot z laburistično opozicijo. Stranko vodi Lary Hand, župan Leichardta, ki ga podpira še drugih 12 županov občin, ki se nahajajo pod zračnimi koridori letališča Mascot. Stranka zahteva zaprtje tega letališča in pospešitev gradnje novega letališča v nenaseljenem Bagery Creeku. Telavivsko sodišče zaprto, ker je v njem velika kača TEL AVIV - 2e dva dni nihče ne prestopi praga te-lavivskega sodišCa, ker je pred dvema dnevoma neki uslužbenec v arhivu opazil veliko kaCo. Vsi poskusi, da bi izslediti plazilca, so se izjaloviti, tako da sedaj sodniki in uslužbeci upajo, da se bo kaca vlovila v kako od številnih nastavljenih pasti. Na Kitajskem zaplenili 260 tisoč pištol in pušk PEKING - Kitajska ni veC tako vama država, kot je bila nekoč, saj je policija v zadnjih petih mesecih zaplenila kar 260.000 pištol in pušk. Kot je zapisal včerajšnji China Daily so v tem obdobju zapleniti tudi 510.000 nabojev, 1.600 granat, 460 ton eksploziva in 510.000 detonatorjev. Od zaplenjenih pušk jih je bilo 1.400 vojaškega izvora, ostale pa obrtniške izdelave. Policija je namreC odkrila kar 1.573 obratov za ilegalno proizvodnjo orožja. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 08.00 08.20 08.45 09.00 09.10 09.30 10.00 10.30 11.15 13.00 13.05 14.05 15.25 16.45 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 19.56 20.05 21.05 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 00.20 He - Man. ameriška risana nanizanka Generalka, mladinski film Ela Peroci: Ankine risbe, 4., zadnji del Kačji ris Otroci glasbe, zabavnoglasbena oddaja NajhujSi dan v življenju, 4. epizoda avstralske nanizanke Arhiv zemlje, pon. 3/14 dela ameriške plz serije 4x4-o živalih in ljudeh, pon. Po domače, pon. Poročila Oci kritike, pon. Video strani A. Thomas Ellis: Obleke iz omare, pon. angleške drame Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport David Copperfield: Skrivnost na Orient Ekspresu, 1/6 del Tednik Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport (VPS 2200) Žarišče Poslovna borza Sova Večen sanjač, 8/27 del ameriške nanizanke Umor, je napisala, 6/21 del ameriške nanizanke Video strani fr* SLOVENIJA 2 12.50 13.00 14.50 16.35 17.20 17.55 18.45 19.05 19.10 19.20 20.05 21.05 Video strani Euronevvs Kinoteka: Angel na moji rami, ameriški (čb) film V vrtincu, pon. Sova, ponovitev Eno leto v Provansi, 6/12 del angleške nanizanke Junij: Pekove težave Umor, je napisala, 5/21 del ameriške nanizanke Pasje življenje Že veste Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Podarim - dobim Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Intervju: Ivan Dolničar Povečava: Filmski festival Berlin '95 Portret VVemerja Herzoga Dežela tišine in teme, nemški film Video strani A KANALA 07.00 12.00 12.05 12.15 13.05 13.35 13.40 16.40 16.45 16.55 17.45 18.15 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.40 21.10 21.15 22.45 23.45 23.50 00.00 Video strani Spot leta A - shop, televizijska prodaja LuC svetlobe, ponovitev 368. dela ameriške nanizanke Ameriških deset, glasbena oddaja Spot tedna CMT Spot tedna A - shop, televizijska prodaja Album show, ponovitev glasbene oddaje Video igralnica, ponovitev oddaja o računalniških igricah Benny Hill, ponovitev 25. dela angleške humoristične nanizanke A - shop, televizijska prodaja Poročila Risanka LuC svetlobe, 369. del ameriške nadaljevanke Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja Pred poroto, 31. del ameriške nanizanke Primer davčne trojke Poročila Policijska akademija, ameriška komedija Igrajo: Ginger Lynn Allen, Elizabeth Kaitan, Julia Parton, Joy Richardson in drugi; režija: Rick Sloane Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Spot tedna A - shop, televizijska oddaja CMT in nato še Video strani lanVMMTV (62. kanal) 13.30 17.00 18.20 19.10 19.15 19.40 20.10 20.40 20.55 23.25 00.50 Video strani MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, ponovitev Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Šport MMTV Turistično okno Kompas Holiday's The Killing Affair. film Robovvar, film Video strani in Deutsche VVelle 6 RAI T 6.45 9.35 10.05 11.40 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 17.55 18.00 18.20 18.50 19.35 20.30 20.40 23.05 23.15 0.20 0.30 0.40 1.10 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cuori senza etš, 10.00 TGl Film: Maya (pust., ZDA ’65, i. C. VValker), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Znanstveno-tehnološki tednik Albedo Kviz: Sala giochi Nan.: Catvralk Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, 20.00 dnevnik Aktualna tema: II fatto Glasba: 45. festival italijanske popevke Dnevnik Variete: Dopofestival Dnevnik , vreme in snežne razmere Danes v Parlamentu Videosapere: Stoletnica bienale (1932-1995) Aktualno: Sottovoce RAI 2 m Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Lo spoftello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2 33.11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Buon Compleanno Cine-ma Variete: Quante storiera-gazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Film: Quella sporca doz-zina (vojni, ZDA ’67, i. L. Marvin, E. Borgnine) Potrebujem te Dnevnik Pregled tiska in vreme TGR v Evropi RAI 3 Oddaje Videosapere: Angleščina, dok. , Filozofija, Zenske in glasba, Euronevvs, itd. Fantastica Etš, 11.15 Fantastica Men te Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Regione 7 Sp Športno popoldne Videosapere: Caramella 3,17.00 Parlato semplice Dok.: Geo-Indijski tiger Sport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualna oddaja : Tempo reale (vodi Michele Santoro) Dnevnik in vreme 50 let zgodovine italijanskega športa Pregled tiska in vreme Variete: Fuori orario Blob ® RETE 4 H Koper Hrvaška 1 7.20 7.50 9.55 14.15 17.00 20.45 22.45 0.30 0.45 Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Diritto di nascere, 8.10 Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d'amore Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Teleprodaja, 11.00 nad. Febbre d’amo-re, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio Aktualno: Perdonami , 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Senza peccato Film: Mina... fuori la guardia (kom., It. ’61, i. Mina, A. Tieri, V. Con-gia, C. Croccolo), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto Nan.: Jeffersonovi 8 CANALE 5 jlj| Na prvi strani BM Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum SUj Dnevnik TG 5 13.25 13.40 14.05 15.20 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 23.20 1.30 2.00 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Film: Rimini Rimini (kom., It. ’87, i. P. Villag-gio, S. Grandi, J. Calh) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Pregled tiska ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke |ttj9 Aktualno: Village D Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Sport studio im Otroški variete njm Odprti studio Variete: Non e la RAI |mB Variete: Smile 10$ Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: VVings, 18.10 Su-perboy, 18.45 Village, 18.50 Tutti al college Odprti studio, vreme. 19.50 Sport studio RijRij Variete: Karaoke H Nan.: Cobra investigazio-ni (i. M. Dudikoff) Aktualno: Fatti e misfat-ti, 22.45 Ciak Bik Glasb, variete: Jammin’ Italia 1 šport mm Sgarbi quotidiani Biii Nan.: Star Trek # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.00. 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 Le spie (S) MONTECARLO 14.00 14.10 20.00 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: II fiume dalle ac-que magiche (’90) The Lion Trophy Show Film: Staving Alive (’83) Variete: Tappeto volante Euronevvs »Bersaglio« - v studiu Silvano Sau Leteči zdravniki - tv na- nizanka Slovenski program Otok mrtvih ptic, doku- mentarec *5 Zamejski portreti Primorska kronika Tv dnevnik Tečaj italijanskega jezika Euronevvs »Meridiani« - aktualna tema Odprte strani - oddaja pripravlja Rosanna Giuri- cin Stanje stvari kultura, od- dajo pripravlja Nataša Melon Tv dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno - glas- bena oddaja 18.00 18.35 (□MF Avstrija 1 Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Zemlja in ljudje, pon. Nismo sami, pon. Zaklad morskih psov, am. pustol. film, pon. ti Cas v sliki Mi, pon. mm Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogledi od strani Otroški program ITVjjj Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Prijatelji Naš hrupni dom Cas v sliki Sport Peter Strohm Kuharski mojstri Pogledi od strani Bratovščina vrtnice, 2., zadnji del am. mini serije, 1989 Igrajo: David Morse, Robert Mitchum in drugi Koliko je vredno življenje, am. film, 1991 Kiri Te Kanavva, portret novozelandske sopranistke Video strani Dobro jutro Poročila Zemljepis: Afrika, 3. del Prva stoletja krščanstva Čabar Deklica iz prihodnosti, 23/24 del serije Poročila Cesarica, 104. del nadaljevanke Moja najljubša rjavolaska, ameriški (cb) film Igrajo: Bob Hope, Doro-thy Lamour in drugi; režija: Elliot Nuhmz Tv razstava Zemljepis, pon. Prva stoletja krščanstva, pon. Zgodba o violončelu Doktor Argus, risanka »Hrtić - hitić« Z jadri okoli sveta, 12 del dokumentarne oddaje Cape Horn Turistični magazin Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 940. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Sport Kviskoteka Ekran brez okvirja Razstava na tv: Jure Labaš MoC denarja Slika na sliko Temna zvezda, ameriški film, 1974 Igrajo: Brian Marelle. Cal Kuniholm, Dan O' Ban- non in drugi Rezija: John Carpenter Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Tv-koledar Udobna vožnja, ponovitev 1/6 angleške serije Ameriški Cezar, pon. 5., zadnjega dela dokumentarne serije Risanka Dnevnik Košarkarsko prvenstvo: Gibona - Efes Pilsen, prenos Udobna vožnja, 2/6 del angleške serije Fluid expo Video strani @ Madžarska DIHIP Avstrija 2 13.10 13.55 14.50 16.25 17.15 18.00 18.25 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 21.05 21.50 22.30 23.00 23.15 01.00 Trojica s štirimi pestmi Department S Lov za Rožnatim Panterjem, angl. komedija, 1982 Ljubezenska preizkušnja Sulejman Veličastni Sultan in kalif Mi Made in Austria Zvezna dežela danes Cas v sliki, vreme Kultura Notranjepolitično poročilo Kuharski mojstri Noro dobro Dunajski operni ples, prenos Večerni studio Dunajski operni ples, prenos Zvedava Rita, angl. komedija, 1983 Igrajo: Michael Caine. Juhe VValters in drugi Video strani Poročila Mejno mesto Dopoldne, vmes Zaobljuba, serija Opoldanski zvon Posel, gospodarski poročevalec Koliko je vreden podeželan, studio Szeged Izbor prejšnjega tedna EraE Narodna glasba If.lili Poročila Čakajoč na vlado, iz sejne sobe Kabineta Gospodična, serija Evropski popotnik K Zodiak, Ribi S| Posel Beseda - glasba - slika, kviz Za otroke Bra Muza, novice iz kulture Dnevnik, telešport Malo mesto, serija Bodite eno uro z menoj Mornar st. 512, pustolovski film Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU Poroka z ovirami Silva von Bemried in Victor Fabritius se hočeta poročiti. Toda poročni načrti v gradu Bernried se zamajejo. Silva in Fabritius ugotovita, da imata različne predstave o svoji bližnji poroki. Silva hoče proslavljati v majhnem krogu z družino Martina Rombacha, za Fabritiusa pa naj bi bila poroka stanu primeren družabni dogodek... konec koncev se bo poročil z baroneso. Silva je razdvojena. Hoče njo ali njen naslov? Spreta se. Martin ju poskuša spraviti. Susanna pa ima čisto drugačne skrbi. V samostansko lekarno pride stranka in predloži recepta dveh različnih zdravnikov. Kmalu zatem Susanna odkrije, da bi bila lahko kombinacija različnih zdravil za stranko nevarna. Sum se potrdi. Dr. Beringer, tako se stranka piše, ki je imel pred dvema letoma hud infarkt, je v življenjski nevarnosti. Z Martinovo pomočjo Susanna izve, da je dr. Beringer raziskovalec gob in da s svojim vnukom v Kublachu nabira gobe. Začne se mrzlično iskanje. TV SLOVENIJA 2 14.50 ANGEL NA MOJI RAMI, ameriški črnobeli film, 1946 Scenarij: Harry Segali, Roland Kibbee po noveli Rolanda Kibbeja Režija: Archie Mayo Fotografija: James Van Trees Glasba: Dmitri Tiomkin Igrajo: Paul Muni, Claude Rains, Anne Baxfer, Er-skine Sanford, Hardie Albright Film ANGEL NA MOJI RAMI je fantazijska komedija,-povzeta po noveli filmskega koscenari-sta Rolanda Kibbeja. Pred tem filmom je že nastal prav tako simpatičen film HERE COMES Mr. JORDAN po delu istega avtorja, čeprav je Kibbee prej napisal »ANGELA«. Obe deli sta si po zamisli zelo sorodni: gre za povratnika iz onostranstva, čeprav gospoda Jordana na Zemljo pošlje stvarnik, ki od njega pričakuje dobra dela, Nicka pa hudič, da bi na svetu sejal zlo. Obakrat umrlega, ki se vrne v življenje igra tedaj tako priljubljeni zvezdnik Paul Muni. Nick je gangster, ubijejo ga in čaka ga pekel. Toda hudič z njim sklene pakt: če se vrne na Zemljo in odigra zahtevano vlogo, se mu bo v peklu kar dobro godilo. Naseliti se mora v telo pravičnega sodnika in vplivati na njega tako, da bo začel soditi po krivem. Nick bi se v tostranstvu sicer raje maščeval svojemu sovražniku, a se vendarle drži pogodbe. S hudičevo pomočjo mu naročilo seveda uspe, pa čeprav Nicka vendarle doleti težka preizkušnja. Sodnik ima namreč čudovito dekle, v katero se Nick zaljubi in kar naenkrat si nič več ne želi škoditi sodnikovemu ugledu. Prav tu je tudi dramatičen in skorajda romantičen vrhunec zgodbe. V vlogi hudiča igra Claude Rains, ki se je v Kib-bejevem »JORDANU« predstavil kot stvarnik! RAI 2 20.30 THE DIRTV DOZEN, ameriški film Režija: Robert Aldrich Igrajo: Charles Bronson, Donald Sutherland, Telly Sava las, Robert Ryan in drugi Predno se zavezniki izkrcajo v Normandiji, mora major John Reisman zavzeti grad, v katerem je glavni štab nacistov v Franciji. Naloga je izredno nevarna, zato Reismanu ne dodelijo vsajdanjih vojakov, temveč napad izpelje dvanajst zapornikov. ki so bili obsojeni na smrt oziroma dosmrtno ječo in bodo, če jim bo uspelo, pomiloščeni. Reisman jih izuri v odlične vojake. Film je kmalu postal pravi klasik, saj je zelo napet in verjetno realističen. Imel je tako velik uspeh, da so posneli celo več nadaljevanj. RAI 3 04.35 VISOLA Dl ARTURO, italijanski film, 1962 Režija: Damiano Damiani Igrajo: Vanni De Maigret, Reginald Kernan, Key Meersman in drugi Petnajstletnemu Arturu je pred kratkim umrla mama, sedaj pa pričakuje očeta, ki ga že več let ni videl in ga je zato v svojem spominu zelo idealiziral. Oče se res vrne, a spremlja ga mlada žena Nunziata. Za Srtura je to pravi šok: oče ga razočara in kmalu se sin zaljubi v Nunziato. Režiser je film posnel po romanu italijanske pisateljice Else Morante. Pri tem se je izognil vsakršni odvečni čustvenosti in prikazal miselni svet najstnika. TV SLOVENIJA / PORTRET Odgovornost do mladine ^Pogovor z Aljošo Redžepovićem AljoSa Redžepovic je predstavnik slovenskih invalidskih organizacij v svetu RTV Slovenija. Torej je predstavnik civilne družbe, ki naj bi imela tudi v prihodnje več vpliva na osrednjo slovensko medijsko hiSo. Ker so nam gledalci postavljali številna vprašanja v zvezi s člani in delom sveta RTV Slovenija, je povsem normalno, da se je že prvo vprašanje lotilo problema, na katero doslej se ni bilo odgovora. In to je: Zakaj prihaja do težav pri izvolitvi elanov sveta RTV Slovenija? Članstvo sveta RTV je bilo postavljeno po drugačnem ključu kot v preteklosti, kar je terjalo vec usklajevanj in dogovarjanj, tako niso vsi uspeli dobiti mesta (npr. različni sindikati itd.) in so se morali med seboj dogovoriti zgolj za eno mesto. Ali menite, da ima ta naj-višji organ RTV Slovenija dovolj pooblastil za to, da bi lahko javno zavod nemoteno deloval? Tudi nekatere druge institucije imajo podobne organe, vendar menim, da ne gre za vprašanja pooblastil, marveč za to, da mora imeti javni zavod izdelan sistem upravljanja in vodenja, razmejene pristojnosti in odgovornosti in razmejeno stroko in mena-gment Za prejšnji svet so nekateri trdili, da so se spopadi v parlamentu nadaljevali na sejah sveta, zdaj pa gre za razmerja sil v politiki, ki se kaže tudi v tem organu. To drži? Menim, da to ne drži, da je ta svet sestavljen iz predstavnikov civilne družbe vsaj v večini, da pa se vsaj v začetku svet mnogo preveč ukvarja s proceduralnimi vprašanji in manj z vsebinskimi. Upam, da v prihodnje temu ne bo tako in da bo svet ob sodelovanju predvsem predstavnikov zavoda, imel večjo vlogo na vsebinskem področju. Sedanji svet je manj odvisen od potitike in vlade. Zdaj nastaja, po mnenju nekaterih novinarjev, centralizirana RTV Slovenije. Se strinjate? Zavedati se moramo, da gre za majhno državo, z majhno populacijo, ki pa je geografsko, gospodarsko in poti-tično vpeta na tem prostoru v dogajanja taka kot so. Zato je vprašanje pri takšnem številu prebivalcev, ali naj bo več posameznih RTV postaj ali pa ena centralna. Morda bi lahko povzeli uspešne koncepte nekaterih držav v Evropi ah ZDA, kjer je poleg mnogih privatnih postaj, zapolnjenost najbolj gledanega časa domena vodilnih tv hiš. Torej zavisi od koncepta, ki pa mora zadovoljevati potrebe gledalcev. Po eni strani dejansko lahko ugotavljamo želje po centralizaciji nekaterih funkcij odločanja, po drugi pa željo po še veCji samostojnosti regionalnih študijev in postaj. Zakaj do tega prihaja? Nacionalni program ima seveda drugačen pomen kot ga ima regionalni program. Verjetno bi bilo bolj prav govoriti o dogovarjanju o nivojih programa, o vodenju o strokovnosti, pa tudi o regij- skih potrebah gledalcev oz. poslušalcev. Regijski programi morajo biti samostojni, seveda pa ima nacionalna televizija druge funkcije, zato prihaja do nedorečenosti, različnih želja in različnih pogledov. Abt elan sveta prav gotovo opravljate tudi funkcijo, ki vam jo je opredelil tisti, ki so vas izvolili vanj. Katera je to? V RTV svetu predstavljam invalidske organizacije v Sloveniji, v katere je včlanjenih čez 140.000 invalidov. Če vzamemo svetovne podatke (OZN) 10% populacije predstavljajo invalidi. Če bi k temu dodati še družinske člane, ki živijo in so povezani z invalidnostjo, je potem jasno, da gre med njimi tudi za veliko število gledalcev in poslušalcev RTV programov. Na nek način ti ljudje niso enakovredno prisotni v programih, včasih so celo primeri, ko se je snemalec namerno izognil prizadeti osebi. Zato bi moralo biti več programov za razumljivo obveščanje javnosti o pravicah, prispevkih in neizpolnjenih potrebah invalidnih oseb. Potrebno bi bilo, da informativni mediji dovolj čustveno in natančno pišejo, predstavijo problem invalidnosti in prizadetih oseb in o tem poročajo. Zelo pomembno pri tem bi bilo, da bi invalidi lahko sami predstaviti javnosti svoje težave in predlagati, kako bi jih bilo mogoče rešiti. Spodbuditi bi morati tudi vključevanje informacij o dejanskem stanju invalidnosti v programe za šolanje novinarjev. IV STIK (C.G.) C mm m mmmm MUSIČ TELEV1SION 09.00 Video; 12.00 Soul; 13.00 Greotest Hits; 14.00 The Afternoon Mix; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 CineMatic; 17.30 Dlal MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKY ONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsevvhere; 15.00 Kalni izvir; 16,00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 FamilyTh es; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H. PRO 7 05.20 Serije; 09.55 Chartiejevi angelčki: Angeli v raju, am. film; 11.30 Moško gospodinjstvo; 12.00 Neisprosna, a prisrčna; 13.00 Chartiejevi angelčki; 14.00 Arabella Kiesbauer; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Risanke; 18.25 Rock 'n'roll očka; 18.55 Rose-anne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Nori policaj, am. krim. kom. 19898; 22.10 Mad Mission V, hongkonški akcijski film, 1989 PREMIERE 14.00 Orson in OIMa; 14.50 Dennis, am. kom., 1993; 16.25 Velika buča, it. - franc, drama, 1992; 18.00 Premiere; 18.30 Leto kometa, am. pustot kom. 1992; 20.15 Stark Stephena Kinga, am. grozljivka SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.00 Loving -ljubezenske poti; 12.25 Pod kalifornijskim soncem; 14.25 White Fang;. 14.55 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa; 15.55 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Wolffov revir, serija; 21,15 Schrein-makersova v živo EUROSPORT 08.30 Jahanje; 09.30 Plavanje, posnetek; 10.30 Tenis, posnetek; 12.00 Atletika, magazin; 13.00 Motorji, magazin; 14.00 Snooker; 16.00 Evrofun; 16.30 Deskanje na snegu; 17.00 Tenis, prenos ATP turnirja iz Stuttgarta; 21.30 Športna poročila; 22.00 VVrestling; 23.00 Boks; 00.00 Golf; 01.00 Športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor, je napisala, serija; 15.00 llona Christen; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Twins - dvojčka, am. kom., 1988; 22.20 Policijska postaja, 2. del kriminalistične serije; 00.00 Poročila RTL2 05.50 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Konec molčanja, am. drama, 1991; 23.15 Pozdravi iz onostranstva, 8.del SKY MOVIES 13.00 The Viking Queen; 15.00, Legend Of The White Horse; 17.00 We Joined The Navy; 18.55 Elvis And The Colonel: The Untold Story; 21.00 Article 99; 23.00 Death Wish V - The Fa-ceOf Death MOVIE CHANNEL 11.00 The Stooge; 13.00 Lord Love A Duck; 15.00 The Black Orchid; 17.00 Dogtanian And The Three Muskehounds; 19.00 T Bone And 'N' VVeasel; 21.00 The Night We Never Met FILMNET + 14.00 Of Mice And Man; 16.00 K-TV; 18.00 Re-mote; 20.00 The Sea Wolf SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja, 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Entertainment X F’ress; 20.30 Magazin z novicami; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila CNN 06.00-23.00 VVorld News; 07.30 MoneyLine; 11.30 VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Ho-ur; 00.45 VVorld Sport; 01.30 Showbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 17.30-Obvestila; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Šport; 18.00 vroči stol; T9.30 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki In priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Logos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Od otroštva do mladosti; 11.15 Hladno-toplo-vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo iz borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega vala R. Koper; 22.30-23.15 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;l 1.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik; Gromka glasba. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije. zaposlovanje; 11.20 Kdo bo loga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmev; 17.00 Pgovor s predsednikom KuCanom;18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 Študentski pr. RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije Sr Napovedi (kinotečni filmi); 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator; 18.00 Borzni parket; 19.00 TB: Thinking Fellers; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Irska, lepa in tragična; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Ettore Mangialupi (prip. A. Rustja); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: DPZ Valentin Vodnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; ZPZ Občine Moran v Argentini; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji, šansonieji; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-18.30 Rož - Podjuna -Žila. ( MENJALNIŠKI TEČAJI 22. februar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 79,90 80,70 11,27 11,45 7,30 7,61 A banka Koper 79,40 80,60 11,22 11,44 7,30 7,60 A banka Nova Gorica 79,70 80,70 11,23 11,46 7,32 7,60 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 79,20 80,34 11,05 11,45 7,00 7,50 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 79,90 80,50 11,30 11,50 7,45 7,65 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 79,60 80,62 11,18 11,65 7,29 7,48 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,00 80,40 11,20 11,45 7,40 7,65 Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,10 80,39 11,32 11,42 7,30 7,50 Creditanstalt d. d. 80,00 80,80 11,20 11,60 7,30 7,80 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,20 80,30 11,36 11,40 7,40 7,50 Kida, od 7-19, sob od 7-14 80,30 80,32 11,37 11,38 7,48 7,52 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,25 80,29 11,37 11,39 7,54 7,58 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26615, od 7-19, sob od 7-15 80,00 80,40 11,31 11,42 7,20 7,50 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13 80,00 80,40 11,31 11,42 7,20 7,50 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,20 80,90 11,31 11,42 7,20 7,50 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,10 80,60 11,31 11,42 7,20 7,50 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741619, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 80,10 80,60 11,31 11,42 7,20 7,50 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,10 80,60 11,31 11,42 7,20 7,50 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13 80,10 80,60 11,31 11,42 7,20 7,50 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,30 81,00 11,22 11,48 7,25 7,65 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 79,85 80,60 11,26 11,46 7,30 7,49 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 79,90 80,50 11,27 11,40 7,40 7,70 Poštna banka Slovenije* 78,85 80,40 10,82 11,37 7,07 7,60 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,28 80,30 11,39 11,40 7,45 7,49 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,05 80,20 11,31 11,38 7,30 7,44 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 79,80 80,27 11,30 11,43 7,30 7,69 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,10 80,35 11,33 11,36 7,25 7,59 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,30 80,90 11,20 11,50 7,25 7,60 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,10 80,45 11,34 11,53 7,46 7,49 Publikum NM, t: 068/ 322-490 79,80 80,35 11,28 11,39 7,35 7,60 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 79,70 80,40 11,30 11,45 7,20 7,68 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 79,60 80,40 11,25 11,43 7,20 7,62 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,05 80,55 11,33 11,44 7,26 7,53 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 79,95 80,60 11,31 11,42 7,42 7,73 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,00 80,45 11,30 11,44 7,40 7,60 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 79,85 80,58 11,26 11,45 7,30 7,70 SKB d.d.,*** 79,55 80,35 10,90 11,65 7,20 7,65 SHP Kranj, t: 064/331-741 - - - - - - SZKB d.d. Ljubljana 8,000 80,45 11,31 11,44 7,40 7,68 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,00 80,70 11,30 11,50 7,40 7,70 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,24 80,28 11,37 11,39 7,44 7,49 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Sedet tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 22. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1588,00 1638,00 nemška marka 1086,00 1009,00 francoski frank 310,00 319,00 holandski gulden 965,00 995,00 belgijski frank 52,40 54,00 funt šterling 2525,00 2598,00 irski šterling 2509,00 2594,00 danska krona 273,50 282,00 grška drahma 6,80 7,00 kanadski dolar 1133,00 1168,50 japonski jen 16,40 16,90 švicarski frank 1280,00 1320,00 avstrijski šiling 153,65 158,55 norveška krona 245,50 253,20 švedska krona 218,10 224,00 portugalski escudo 10,30 10,75 španska pezeta 12,30 12,65 avstralski dolar 1179,00 1217,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,10 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 22. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1594,00 1639,00 nemška marka 1089,00 1109,00 francoski frank 311,00 321,00 holandski gulden 967,00 985,00 belgijski frank 52,60 53,80 funt šterling 2526,00 2571,00 irski šterling 2496,00 2596,00 danska krona 274,00 282,00 grška drahma 6,90 7,40 kanadski dolar 1137,00 1172,00 švicarski frank 1290,00 1320,00 avstrijski šiling 154,10 158,10 slovenski tolar 12,60 13,10 20. FEBRUAR 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk Avstrija Posojilnica Železna Kapla Avstrija Posojilnica Borovlje Avstrija Posojilnica Šentjakob - Avstrija Posojilnica Ločilo - Italija Kmečka banka Gorica 12,80 13,30 Italija Tržaška kreditna banka ' 12,60 13,20 22. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4757 francoski frank 28.6200 nizozemski gulden 89.1800 belgijski Irank 4.8528 španska peseta 1.1394 danska krona 25.2880 kanadski dolar 1.0545 japonski jen 1.5191 švicarski frank 118.0500 avstrijski šiling 14.2100 italijanska lira 0.9078 švedska krona - 20.1170 ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljavna dne 23.2.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS m 1158.1150 11613780 DEM m 8150.0000 8180.0000 USD 1 1202696 120.7123 Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so motm odstopanja MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333 -3 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 036 z dne 22. 2. 1995 - Tečaji veljajo od 23. 2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE U država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se uporablj 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka; avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov iz p< 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 oslovanja z Re 89,3591 1160,7411 396,4000 86,1366 2065,6453 2637,3572 2337,8190 8168,4803 7,4154 124,0874 7284,6508 1853,2648 78,6625 1643,2532 9642,8910 190,6523 120,5423 152,9262 93,0716 publiko Hrvaško, kjer 89,6280 1164,2338 397,5928 86,3958 2071,8609 2645,2931 2344,8536 8193,0595 51,8211 190,6935 7,4377 2200,0000 124,4608 7306,5705 1858,8413 78,8992 1648,1978 9671,9067 191,2260 120,9050 153,3864 93,3517 je omenjena valuto 89,8969 1167,7265 398,7856 86,6550 2078,0765 2653,2290 2351,8882 8217,6387 51,9766 191,2656 7,4600 124,8342 7328,4902 1864,4178 79,1359 1653,1424 9700,9224 191,7997 121,2677 153,8466 93,6318 i plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23.2.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) . (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ kJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 1: 2. 5. 1995: 1,500,000 811,313 810,396 1,621,709__ 78 108.1751% 108.0528% 108.1140% 150,000 81,131 81,040 162,171 LJUBLJANSKA 7660^00 1)013169(1 t^O st.: 34 Datum: 22. 2. 1995 UOUAVL STOCI UCHAMCL PC Vrednost. papir obr. m.div. exhipon Stda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras panudba Max Min. ufir XiT7? WIF#Wi^ tranTf! LEKC 796 (4.5.93) 11.500 22.2. 11.300 12.300 11.500 11.500 115 PRB 1.000 (6.6.94) 13.489 ,08- 22.2. -13.300 13.700 13.600 13.300 1.632 SAL 500 (7)(29.8.94j 20.000 2,52 22.2. 19.750 20.000 20.000 20.000 1.600 SKBR 458 (16.5.94.1 35.016 2,14- 22.2. 34.800 35.000 35.350 34.810 15.827 RS01 8,0 4.(31.12.941 98,4 ,16 22.2. 98,1 98,3 98,4 98,1 63.138 RS02 9,5 8.(1.10.94) 102,7 ,12- 22.2. 102,6 103,6 104,0 102,6 2.794 RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. Olj RS11 7,0 4.(15.1.951 92,4 13.2. 94,0 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,8 ,89- 22.2. 95,1 97,9 97,0 96,5 182 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 1022 20.2. 102,0 SKB! 10,0 4.(1.11.941 98M ,04- 22.2. 96,3 08,0 98,0 98,0 36 mn; 1 irmnrr BUR 12.900A ,69- 22.2. 12.450 12.990 12.900 12.900 1.380 DAD 10.000 (1.6.94.1 126.728 2,29- 22.2. 127.000 127.800 130.800 122.000 30.288 FMD W 17.000A 3,41- 22.2. 16.600 17.100 17.000 17.000 68 GPGR 16.000 6.2. 17.000 HMER -14.195 20.2. 14.000 14.500 MKZ 218 (30.3.93.) 8.597 3,40- 22.2. 8.550 8.900 8.700 8.550 602 NKR 4.000 (8)(10.6.94.) 4.450” 21.2. 4.005 4.750 m (5) 708,0 3,10- 22.2. 700,0 740,0 710,0 705,0 588 Tram KBTP 4000 (23.5.94) 37.650 5,88- 22.2. 37.400 38.300 38.000 37.300 266 PFNP 42.009" 20.2. 45.000 RGSP (6) 2.699 20.2. 2.700 UBKP 11.144" 21.2. 11.000 14.990 TOP 41.200 15.2. 41.0«) LEE 12,0 4.(1.11.94) 99,OA 22.2. 99,0 99,0 34 OZG 11,0 4.(1.1.95) 91,OA 1,95 22.2. 95,0 91,0 91,0 139 PCE 12,0 6.(1.12.94] 97,0 20.2. 97,0 PL) 12,0 7.(1.1.95) 98,9A ,15- 22.2. 97,5 98,9 98,9 15 PGO 10,0 l.il.6.94) 92,9 ,10- 22.2. 93,0 93,6 92,7 999 RSGSl 10,0 4.(1.6.94) 95,OA 22.2. 95,0 95,0 50 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 34/95-22. 2. 1995 Vrednost. 1 obr. papir indiv. ex kupon StdaEfS) enotni % tečaj sprem datum povpras ponudba Max Min. ra GEAR GRDO HBRO ER RDR0 RGSR 119 (8.3.94.) 2.500 1.000 3.171 3.568 17.000 515,1 6,70- ,21 2,86- ,95- 20.2. 2.2. 22.1 22.2. 22.2. 22.2. 1.500 580.0 3.415 500.0 6.500 3.350 3.700 19.000 540.0 3.349 3.570 17.000 539.0 2.860 3.565 17.000 500.0 35 143 170 721 liTsnnnrs TTiiiHstrrr rrarm HBP0 KBPI KBPP UBKC 3.496 40.500 5.000 ,09- 22.2. 20.2. 17.2. 3.100 30.000 3.000 3.490 6.350 3.500 3.489 45 liTimnns jtfpl’ GORO LOK MLjO OSMO OLSO ONM OPO UBKK m 10,0 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1.2.951 (15.10.94) (1.10.94) 98,OA 84,2 94.0 83.1 85,8 100,OA 85,0 98,5 1,01- 1,04- ,80- 12,36 22.2. 20.2. 22.2. 15.2. 22.2. 22.2. 3.2. 30.1. 95.0 65.0 94.0 81.0 87.0 85.0 25.0 91.0 94,9 94,8 87,5 89,0 95,0' 98.0 94.1 87,4 100,0 98.0 94.0 85.0 100.0 35 923 4.123 1.659 čednem (vSIB 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 'šil JA ETITTi BN12breznaUxina(1.6.95) (1.6.95) delnak.boni(vS!T)NBSl del nat bona (v Sil) NBS2 95,0 48.991 12.106 ,21' 2,03- 22.2. 21.2. 22.2. 94,9 48.000 12.880 95,0 12.880 95.0 13.090 95,0 10.100 2.374 251.820 iij’j«ii)a»on:nv.v+>.vioiT? mrons 1STTT? 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 110,0 22.2.95 creišnii d T d% 1.231,56 1.245,93 -14,37 -1,15 Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlaei tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl.SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 193 in 92; (7}-izplačilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 23. februarja 1995 od 00.00 ure dalje država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 1159,8202 1162,3780 Francija frank 100 2335,9644 2341,0766 Nemčija marka 100 8162,0000 8180,0000 Italija lira 100 7,4095 7,4258 V.Britanija funt 1 190,5011 190,9212 ZDA dolar 1 120,4466 120,7123 ZA DEVIZE Opomba: TeCaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dogovor._____________________________ banka valuta nakupni prodajni^ Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,65 panje. 81,75 81,80 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 23. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure — banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaj za USD, ATS. UT 'n CHF so dolo< vefavni tečqniti Banke Slovenje, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025oastotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri več^i privih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečc^u in v skladu s tekstom, Id dopolnjije DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na pode utah pa je razi 3čqj vejajo zc upin se tečaje kupovati in pogoje nakup 81,50 81,60 81,40 81,65 81,45 igi srednjih tečaje merje Banke Slove odkup privov določi v sporazum xodajati Mo vati odprodaje. 81,90 81,75 81,75 81,90 81,80 3V po trenutno nje povečano prodajo deviz KJ. rta po objavje- 22. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar — 1625,250 — ECU — 2058,380 — nemška marka — 1099,630 — francoski frank — 314,910 — funt šterling — 2572,450 — holandski gulden — 980,600 — belgijski frank — 53,374 — španska pezeta — 12,541 — danska krona — 278,130 — irski funt — 2561,390 — grška drahma — 6,954 — portugalski escudo — 10,596 — kanadski dolar — 1161,810 — japonski jen — 16,700 — švicarski frank — 1298,330 — avstrijski šiling — 156,230 — norveška krona — 249,540 — švedska krona — 221,320 — finska marka — 355,320 — avstralski dolar 1202,690 22. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,2000 10,7000 kanadski dolar 7,2500 7,6500 funt šterling 16,1500 16,9500 švicarski frank 814,0000 846,0000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 Italijanska lira 0,6270 0,6610 danska krona 173,5000 181,5000 norveška krona 156,0000 163,0000 švedska krona 138,2000 144,8000 finska marka 222,0000 232,0000 portugalski escudo 6,6800 7,0200 španska peseta 7,8800 8,3200 japonski jen 10,4000 10,9000 slovenski tolar - ' hrvaška kuna - j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 23. februarja, ob 20. uri: Sofa Trio - TITA-NIK IN JAZ. Gostovanje iz Budimpešte. V nedeljo, 26., in v torek, 28. februarja, ob 19. uri: G. Puccini- TURANDOT. V ponedeljek, 27. februarja, ob 11. uri: B. Adamič -SNEGULJČICA. V nedeljo, 5. in v ponedeljek, 6. marca, ob 20. uri: BALETNI VEČER - BALETNO GLEDALIŠČE SANKT PETERSBURG (GD). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V soboto, 25. februarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMA-CE, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 23. februarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. Vpetek, 24. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. SNG OPERA, tel: 061/ 331-950 V petek, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - NA-BUCCO, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 19. uri: T. VAN SCHAVK - BALETNI VEČER, premiera. Predstava bo Se v sredo, 1. marca, ob isti uri, za red sreda in v petek, 3. marca, ob isti uri, za red petek. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 23. februarja, ob 19.30: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za izven. V petek, 24 februarja, ob 19.30: J. Godber - NA smuciscu, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 11. uri: S. Makarovič -SHOVV STRAHOV, za izven. Ob 19.30: M. Camo-Jetti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in kon- SENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V soboto, 25.-februarja, ob 19.30: L. Kraigher -ŠKOLJKA, premiera, za abonma red premierski in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 26. februarja, ob 16. uri, za abonma red nedeljsld popoldanski in izven. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER Danes, 23. februarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIJO KIKIRIKI, za izven. Predstava bo se v soboto, 25. februarja, za izven. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: plesna predstava ROSE & MARGUEK1TE, premiera. Predstava bo se v nedeljo, .26., in v ponedeljek, 27. februarja, ob isti uri. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/ 332-288 Danes, 23. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović -CABARES, CABAREI. Predstava bo Se v petek, 24. februarja, ob isti uri. V nedeljo, 26. februarja, ob 20. uri: spopad impro-vizacijskih ekip LOVKE: GILS NASA KABINET. CEDE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 V sredo, 1. marca, ob 16. uri: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma čebelica 4. Predstava bo se v četrtek, 2. marca, ob 10. uri, za abonma čebelica 4. DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja V petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Ionesco -PLJESASTA PEVKA. V soboto, 25. februarja, ob 19.30: VVaechter-Dekleva - KLOVNI. V nedeljo, 26. februarja, ob 19.30: PODELITEV NAGRAD ŽLAHTNI KOMEDIJANT in gostovanje gledališča Gavella iz Zagreba s predstavo O. VVildea - VAZNO JE IMENOVATI SE ERNEST (BITI RESEN). LJUTOMER DOM KULTURE V petek, 24. februarja, ob 19.30: M. Fravn - HRUP ZA ODROM. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? V nedeljo, 26. februarja, Minoritska cerkev ob 17. uri: Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za red u in izven. Ob 19.30, stara dvorana E. Albee -KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 26. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič -PORCELANASTA MUCA. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 23. februarja, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma premiera. Predstava bo Se v soboto, 25. februarja, ob isti uri, za abonma sobota. V soboto, 25. februarja, bo v Klubu CD v Ljubljani ob 21. uri jazz koncert BERTRAND RENAUDINKVARTETA RAZSTAVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 23. t. m., ob 20.30 (red premiera) premierska predstava »Servo di scena«. Režija Guglielmo Ferro. V glavni vlogi nastopa Turi Ferro. Predstava St. 4. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra». Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu »Vita col padre« H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 1. in v četrtek, 2. marca, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro dell’Archivolto z delom »Krokodili« G. Gal-lioneja. Režija G. Gallione. VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA Celovec Občinski center Šentrupert: danes, 23. t. m., °b 18. uri solidarsnostni večer z Romi »Bodimo tokrat mi storilci, podprimo žrtve, pridimo otrokom Romov na pomoč!«. Film “Halgato«, nato koncert Harrija Stojke z orkestrom. Prireditelji Mohorjeva, ORF-Ko-roska in Kleine Zeitung. DOM Glasbe: v nedeljo, 5.3. »Koroška poje«. VPGRČE Pri Florjanu: jutri, 24. t. m. in v soboto, 25. t. m., ob 19.30 Pustnija. Masi Kulturni dom: v nedeljo, 26. t. m., ob 14. uri otroški pustni ples. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mah galeriji je do 5. marca na ogled razstava foto-5j BARBARE JAKŠE. stava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 29. marca na ogled razstava del BOGOSUVVA KALASA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov PETRA KOZINA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KLUB B-51, Gerbičeva 51a Danes, 23. februarja, bo ob 21. uri otvoritev razstave slik ROBIJA OSEPA. Razstava bo na ogled do 3. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Danes, 23. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA. Razstava bo na ogled do 5. aprila. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Danes, 23. februarja, bo ob 11. uri otvoritev razstave olj PETERNELJ - MAUSER Razstava bo na ogled do 17. marca. Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila. ARHITEKTURNI MUZEJ - JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. februarja. KD ŠPANSKIH BORCEV Danes, 23. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave treh absolventov Mestne sole za risanje in slikanje TEJE KRAŠEK, FRANCIJA NOVAKA in PRIMOŽA PISKARJA. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. KRANJ MALA GALERIJA Danes, 23. februarja, bo ob 18.30 otvoritev razstave grafik NEJCA SLAPARJA. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Židovska ulica V petek, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij DVNAMIC GRAZ. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN V petek, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave GENERACIJA 1982. Razstava bo na ogled do 3. aprila. PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA Danes, 23. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave MITOLOGIJA ZOHARJEVEGA KURENTA. Razstava bo na ogled do 28. maja. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK V petek, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev slikarske razstave VOJKA POGAČARJA. Razstava bo na do 28. februarja. ogled do 22. marca. SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA UiffiUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 23. februarja, ob 19. uri: delavnica Marka Pogačnika - ROJSTVO CELOVITEGA SVETA (SD). V Patek, 24. februarja, ponovitev in poglobitev. y soboto, 25. februarja, ob 10. uri: PUSTNA MATINEJA (KD). LGL, tel.: 061/314-962 " soboto, 25., in v nedeljo, 26. februarja, od 15. do 18. are ter v torek, 28. februarja, od 16. do 19. ure: PUSTNO RAJANJE. GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65 Ytorek, 28. februarja, ob 19.30: srečanjezeledaliskim Igralcem in televizijskim urednikom MITOM TREFALTOM. klub Karantanija, Gomji trg 28 Danes, 23. februarja, ob 20. uri: literarni večer. Sode-‘ujejo Založba Branko, Marjan Stancar, Igor Torkar, Kan Rob, Ivan Kosovel, Branko Lušina in Krištof Zupet. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 V ponedeljek, 27. februarja, ob 10. uri: delavnica -SPOZNAVAJMO IGRE IN SE IGRAJMO. Ob 18. uri: MATEJA RIBARIČ - V kraljestvu snega - pešpot po gorskih predelih Nepala. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V soboto, 25. februarja, ob 17. uri: pustno rajanje z GOSPODOM OTTOM IN NJEGOVIM PSOM. KAMNIK ŠPORTNA HALA, tel.: 061/ 831-612 V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: VESELO V KAMNIK '95 - PUSTNE STORIJE. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE, tel.: 061/ 851-864 V ponedeljek, 27. februarja, ob 17.30: Muzejska delavnica - IZDELOVANJE PUSTNIH MASK. MARIBOR MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/224-421 Danes, 23. februarja, bo gost kabineta prof. Sedmaka MARKO BRECELJ. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA I. TAVČARJA, tel.: 064/ 620-200 Danes, 23. februarja, ob 17.30: večer z diapozitivi -STEZE, POTI, CESTE. V ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri: ponovitev literarnega večera in predstavitev knjig žirovskih avtorjev. TREBNJE KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Danes, 23. februarja, ob 18. uri: predstavitev knjige GRAJSKI OBJEKTI. TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davi- na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvato-reja Marcheseja. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carle 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (UL Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosigna-na. de Lippolis. StudioPHI: do 4.3. je SPETER Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merku. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 27. t. m. razstavlja slikarka Clotilde Menardi-Fenzl. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. TINJE: Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije». GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CD, tel.: 061/ 222-815 Danes, 23., in v petek, 24. februarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONINIJE, za modri abonma I in II. KLUB CD, tel.: 061/ 17 67 228 V soboto, 25. februarja, ob 21. uri: koncert skupine BERTRAND RENAUDIN KVARTET. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 27. februarja, ob 21.30: koncert ZDENKA KOVACICEK & VANJA LI-SAK 3. KAVARNA HOTELA UNION, Miklošičeva 1 Danes, 23. februarja, ob 22. uri: koncert skupine MIRO KADOLC ENSEMBLE. V soboto, 25. februarja, ol) 22. uri: koncert STJEPANA JIMMVJA STANICA in SULTANOV SVVINGA. Pustne maske so zaželjene. G A JO JAZZ CLUB, Beethovnova ulica V petek, 24. februarja, ob 22. uri: koncert JAZZ KVARTETA - ITALIJA. HALA TIVOLI, Celovška 25 V nedeljo, 26. februarja, ob 20. uri: koncert skupin BE-ASTIE BOYS, LUSCIOUS JACKSON, HURRICANE in ALI EN. ILIRSKA BISTRICA MKNZ V petek, 3. marca, ob 22.30: koncert skupin INTERCE-PTION (Žalec) in SKVTOVVER (Rakek). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V četrtek, 23. marca, ob 20.30 koncert Camerata Li-bacensis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 23. t.m., ob 20. uri (red L) zadnja ponovitev baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Stefano Vizioli. Dirigent Do-nato Renzetti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 24. t. m., ob 18. uri »Ura z...« recital Anne Boni-tatibus. Gledališče Rossetti V torek, 14. marca, ob 21. uri koncert Enrica Ruggie-rija. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 nastop Kvarteta Borodin. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7.3., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palača pri Carboli V ponedeljek, 13.3. ob 21. uri koncert ansambla Litfiba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Kulturni dom Jutri, 24. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Honved Ensemble. SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12.3., ob 20.30 bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sčeka. NOVICE Ivaniševič moral predati dvoboj STUTTGART (STA/dpa) - Drugi nosilec Hrvat Goran Ivaniševič je na teniškem turnirju v Stuttgartu (nagradni sklad 2.25 milijona dolarjev) moral predati dvoboj 2. kroga proti Svedu Magnusu Larsso-nu zaradi poškodbe kolena. Ivaniševič je lansko leto igral v finalu tega turnirja, tokrat pa mu ni šlo najbolje, saj je proti Larssonu že izgubljal s 4:0. Nosilke brez težav LINZ (STA/APA) - Šesta nosilka Italijanka Sandra Cecchini je v 2. krogu teniškega turnirja v Linzu (nagradni sklad 161.000 dolarjev) premagala Rusinjo Evgenijo Manjokovo s 6:4 in 6:2. Izida - 1. krog: Meredith McGrath (ZDA/8) - Els Callens (Bel) 6:3, 6:4; 2. krog: Sandra Cecchini (Ita/6) - Evgenija Manjokova (Rus) 6:4, 6:2. Wibergova toži revijo Aktuell Rapport STOCKHOLM (STA/APP) - Švedska smučarka Pemilla Wiberg toži revijo Aktuell Rapport, ki je objavila fotomontažo gole smučarke, sodelujoč v kočljivih erotičnih orgijah. Fotomontaža naj bi bila napad na slalomistko, odvetnik VVibergove pa zahteva denarno odškodnino v višini 68.500 dolarjev. Damm premagal Berasateguija STUTTGART (STA/dpa) - Zmagovalec teniškega turnirja v Milanu Rus Jevgenij Kafelnikov nadaljuje svojo zmagovito serijo tudi na turnirju z nagradnim skladom 2.25 milijona dolarjev v Stuttgartu, saj je v 1. krogu gladko s 6:1 in 6:2 opravil s Cehom Petrom Kordo. V 2. krogu pa je za presenečenje poskrbel Ceh Martin Damm, ki je gladko s 6:4 in 6:4 izločil četrtega nosilca Spanca Alberta Berasateguija. Izidi 1. kroga: Michael Stich (Nem/5) - Carlos Costa (Spa) 6:3, 6:4, Martin Damm (Ceš) - Martin Sinner (Nem) 6:2, 6:2, Wayne Ferreira (Jar/8) - Henrik Dreekman (Nem) 2:6, 6:4, 6:3, Jevgenij Kafelnikov (Rus/7) - Petr Korda (Ceš) 6:1, 6:2, Richard Krajicek (Niz) - Slava Dosedel (Ceš) 6:4, 2:6, 6:2, Karl Novaček (Ceš) - Guy Forget (Fra) 6:3, 7:5, Boris Becker (Nem/l) - Patrik Kiihnen (Nem) 6:3, 6:3; 2. krog: Martin Damm (Ceš) - Alberto Berasategui (Spa/4) 6:4, 6:4; Richard Krajicek (Niz) - Wayne Ferreira (JAR/8) 6:3, 7:6 (7:0). Agassi brez težav PHLLALDELPHIA (STA) - Američan Andre Agassi, drugi igralec sveta in hkrati tudi drugi nosilec teniškega turnirja v Philadelphiji (nagradni sklad 714.250 dolarjev), je v 1. krogu brez težav premagal Šveda Jana Apella s 6:4 in 6:2. Izidi: Andre Agassi (ZDA/2) - Jan Apeli (Sve) 6:4, 6:2; Renzo Furlan (Ita) - David Nainkin (JAR) 6:4, 6:3; Luiz Mattar (Bra) - Brad Gilbert (ZDA) 6:0, 6:4; Jonathan Stark (ZDA) - David DiLucia (ZDA) 6:4, 6:4; Luke Jensen (ZDA) - Jared Palmer (ZDA) 6:2, 6:3; Brett Števen (NZ1) - Fabrice Santoro (Fra) 5:7, 6:1, 7:6 (7:4). Izidi hokejske lige NHL NEW YORK (STA/AP) - Izida torkovih srečanj: Pittsburgh - Quebec 5:4, N.Y. Rangers - Florida 5:3. Vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: N.Y. Rangers 18, New Jersey 15, N.Y. Islanders 14, Philadelphia 13, Tampa Bay 13', Florida 13, Wa-shington 8; severovzhodna divizija: Pittsburgh 28, Quebec 26, Boston 17, Montreal 16, Buffalo 14, Hartford 11, Ottavva 6; zahod - centralna divizija: Chicago 21, Detroit 21, St. Louis 19, Toronto 17, VVinnipeg 11, Dallas 10; pacifiška divizija: Calgary 16, San Jose 16, Edmonton 14, Vancouver 13, Anaheim 11, Los Angeles 11. Meier-Hdck nemška prvakinja v veleslalomu GARMISCH-PARTENKIRCHEN (STA/dpa) - Chri-stine Meier-Hack je nova nemška državna prvakinja v veleslalomu. Zmago v Garmisch-Par-tenkirchnu si je zagotovila z odlično drugo vožnjo, saj je po prvi vožnji zaostajala za trenutno vodečo v •skupni razvrstitvi svetovnega pokala Katjo Seizin-ger. Nemškega prvenstva se je udeležilo tudi nekaj tujih smučark. Najboljša med njimi je bila Norvežanka Ingeborg-Helen Marken, ki je celo premagala vse nemške tekmovalke. Rezultati: 1. Ingeborg-Helen Marken 1:51.24, 2. Christine Meier-Hack 1:51.76, 3. Katja Seizinger, 4. Katrin Gutensohn 1:51.82. Odbojkarji ŠK Dob izpadli iz pokalnega tekmovanja CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so izpadli iz nadalj-nega tekmovanja za naslov avstrijskega pokalnega pravaka; uspešnemu nastopu v prvenstvu (zmaga v gosteh proti WAT/ATV Wr. Neustadt) je v nedeljo zvečer v pokalu sledil poraz proti velikim favoritom ASV Salzburg, mednarodno izkušeni ekipi profesionalcev. Slovenski odbojkarji so izgubili z l:3(-15/7/-2/-13), odigrali pa so eno najboljših tekem v tej sezoni. V prvem nizu so vodih s 15:14 in zapravili štiri priložnosti za osvojitev niza, in tudi v četrtem varovanci trenerja Goloba niso znali izkoristiti vodstvo 13:11 in niz še izgubili. Najboljši igralec v haji v Sentpavlju je bil slovenski legionar Aleš Jerala, kateremu izvrstno plačani profesionalni iz Salzburga tokrat niso bili kos. (I.L.) FIFA / PO BESEDAH HAVELANGEA Franz Beckenbauer možen naslednik Brazilca na čelu Fife O tem je pisal neki nemški dnevnik FRANKFURT (STA/AP) - Brazilec Joao Havelange, dolgoletni predsednik svetovne nogometne federacije (FIFA), je v pogovoru za nemško športno novinarsko agencijo SID dejal, da v Nemcu Franzu Beckenbauerju (na sliki) vidi primerno osebo, ki bi ga v prihodnje zamenjal na vodečem položaju te organizacije. Havelange je na vprašanje, kaj misli o Beckenbauerju, dejal: »Beckenbauer je oseba z visoko kulturo in hkra-tTgentelman’ na najvišji ravni. Njegova zelo velika odlika za to mesto je, da je po izredni igralski poti nadaljeval delo v nogometu, in sicer v različnih službah. Bil je tako trener kot selektor, prav tako pa je opravljal različna dela kot funkcionar. Ima dobre poslovne stike po vsem svetu, kar bi vsekakor pomagalo, če bi postal predsednik FIFA.« Se nekaj o Beckenbauerju. Bil je kapetan nacionalne selekcije leta 1974, ko je le-ta osvojila naslov svetovnega prvaka. Leta 1990 je ponovil uspeh, ki ga je dosegel pred 16 leti, in še enkrat osvojil svetovno prvenstvo, vendar tokrat kot selektor državne reprezentance. Zdaj je vodilni mož v miinchen-skem Bayernu, v najuspešnejšem nemškem klubu, kjer je nastopal tudi kot igralec. KOŠARKA / NBA Presenetljiv poraz Phoenixa doma proti Boston Celtics NEW YORK - V NBA tekmah, ki so jih odigrali v torek zvečer, prav gotovo ni manjkalo presenetljivih razpletov. Boston Celtics so kar v gosteh premagali najboljše moštvo Phoenuc Suns in ravno tako so v gosteh zmagali Cleveland Cavaliers, ki so si privoščili New York. »Big match« v Houstonu je pripadel San Antoniu, ki je s košem Davida Robinsona 2 sekundi pred koncem prehitel Rocketse, zadnji met novega nakupa Drexlerja pa se je odbil od obroča in lanski prvaki so ponovno ostali praznih rok. Po dveh zaporednih porazih so si zmago priborili tudi Chicago Bulls in MVP tekme je bil ponovno Toni Kukoč, ki s prestola najboljšega posameznika ekipe vse bolj izpodrinja dosedanjega leaderja »rdečih bikov« Scottija Pippena. V Washingtonu je Jim Jackson samo v drugem delu dosegel 28 točk in Mavericksi so tako nadoknadili kar 18 točk zaostanka. IZIDI - torek: Phoenbc - Boston 121:129 (Green 24, Majerle 23, K.Johnson 21; Brown 41, Douglas 22), Atlanta - Chicago 88:105 (Blaylock 22; Kukoč 21 -10/14 iz igre, 6 asistenc, Pippen 15), New York - Cleveland 91:99 (Evving 35; Ferry 20, J.VVilliams 19, Brandon 17), Houston - San Antonio 97:98 (Drexler 29; Del Ne-gro 23, Rodman 30 skokov), Portland - Minnesota 99:86 (C.Robinson 29, Strickland 23, Porter 17; Rider 21, D.West 19), Denver - Clippers 118:80 (Pack 20), Wa-shington - Dallas 97:102 (Howard 31; J.Jackson 44). (VJ) MikeTyson ostaja v zapom do 25. marca NEW YORK -Bivši svetovni boksarski prvak Mike Tyson bo ostal v zaporu do 25. marca. S to vestjo je tožilstvo v ameriški zvezni državi Indiani demantiralo govorice, da naj bi Tysona izpustili še pred koncem tega tedna. O tem sta v torek pisala tako New York Times kot Daily News, kot vir pa sta oba časnika navajala organizatorja boksarskih dvobojev Dona Kinga. AMAERICA’S CUP / TRETJI KROG DVOBOJEV IZZIVALCEV h Vsi štirje dvoboji zelo izenačeni Težave Tag Heuerja zaradi zlomljenega vitla in poškodbe člana posadke SAN DIEGO - v tretjem krogu kvalifikacij za nastop na finalu jadralne regate America‘s Cup so se vsi štirje dvoboji končali s tesnimi rezultati. Najbolj napet dvoboj v letošnjem letu sta bila Voung America Kevina Mahaneya in Starš & Stripes pod vodstvom Dennisa Connerja. Boljši so bili jadralci na Starš & Stripes, ki so zmagali s prednostjo vsega treh sekund in tako poskrbeli za prvi Mahaneyev poraz v tretjem krogu. Mehanske okvare in poškodba člana posadke so krivci, da dvoboj dneva med New Zealandom in Tag Heuerjem ni bil tako napet, kot so pričakovali. New Zealand si je privozil svojo 16 zaporedno zmago, medtem ko so se na Tag Heuerju za Chrisa Dicksona težave začele že pred Startom, ko se jim je plomil dvižni vitel. Tudi nadaljevanje ni bilo nič boljše, saj je še pred prvim obratom spinakerjev tan- gun zadel v glavo mornarja Davida Brooksa, poškodba pa je zahtevala prvo pomoč in Dickson je nekaj časa jadral brez treh mož. Bolničarja v sili sta svoje delo opravila dobro in Brooks je še pred koncem regate z glavo v povojih zasedel svoje mesto na jadrnici. Rezultati izzivalcev (Louis Vuitton Cup): New Zealand (Peter Blake) - Tag Heuer (Chris Dickson) 1:0 (1:28), One Australia (John Bertrand) - Syd-ney 95 (Syd Fischer) 1:0 (1:59), Nippon (Makato Namba) -Rioja de Espana (Pe-dro Campos) 1:0 (1:51); rezultat branilcev (Citizen Cup): Starš & Stripes (Den-nis Conner) - Young America (Kevin Mahaney) 1:0 (0:03). Vrstni red izzivalcev: 1. New Zealand 36 točk, 2 Tag Heuer, One Australia 29, 4. Nippon 18, 5. France 111 11, 6. Sydney '95 8, 7. Rioja de Espana 4; vrstni red branilcev: 1. Young America 21, 2. Starš & Stripes 17, 3. America 111 7. FORMULA 1 / PREDSTAVITEV NOVEGA DIRKALNIKA Pri Vfilliams - Renaultu imajo tudi letos izredno ambiciozne načrte Damon Hill in David Couithard ob novem dirkalniku (AP) DUDCOT (STA) - Moštvo Williams je v svojem glavnem oporišču v Didcotu predstavilo svoj novi avtomobil Williams-Renault FW17, s katerim se bosta Damon Hill in David Couithard v letošnjem svetovnem prvenstvu merila s tekmeci in branila lanski naslov prvaka med moštvi. Novi avtomobil so znova zasnovali Williamsovi inženirji pod vodstvom tehničnega direktorja Patricka Heada ter glavnega inženirja Adriana Neweya. Letošnji avto v nekaterih delih, kot so stranice, menjalnik in zadnje obese, pomeni naslednjo razvojno stopnjo zamisli, ki so jo uspešno izpopolnjevali skozi tri rodove Williamsa-Re-naulta FVV14/15/16 ter so z njimi osvojili tri naslove svetovnega prvaka med konstruktorji, poleg tega pa še dva posamična naslova. Nekatere druge dele novega avtomobila so zaradi velikih sprememb tehničnih predpisov zasnovali popolnoma na novo. Najbolj očitna novost je drugačna zasnova voznikovega prostora in dvignjen prednji del avtomobila. Prednja prema je razvita iz lanskega modela, saj so za vzmetenje ohranili uporabo torzijskega droga, veliko pozornosti pa so posvetili nadzora gibanja prednjih koles v primeru nesreče. Moštvo bo novi avtomobil kratko preizkusilo že ta teden v Sil-verstonu, zatem pa se bo preselilo v portugalski Esto-ril, kjer bodo opravili temeljitejše poskusne vožnje pred prvo dirko letošnjega prvenstva, ki bo 26. marca v brazilskem Interlagosu. Osnovni podatki novega VViUiams-Renaulta: - Motor: Renault V10 RS7, 3-litrski, atmosferski - Zasnova motorja: 10- valjni, s kotom 67 stopinj, v celoti iz aluminija, gibljivi deli iz jekla ali titana, pnevmatsko krmiljenje ventilov, statični vžig, dolžina 623 mm, širina 540 mm, višina do glav 420 mm, teža približno 132 kg. - Sistem za krmiljenje in nadzor motorja: Magnetti Marelli - Menjalnik: Seststopenj- ski, prečni, polavtomatski - Sklopka: AP - Školjka: ogljikov aramid epoksi kompozit - Obese: VVilliams, pasivne - Hladilni sistem: dva Se-can vodna hladilnika na vsakem boku, dva Secan olnja hladilnika - Zavore: diski in zavorne ploščice Carbone Industrie, čeljusti AP - Gorivo in mazila: Elf - Kolesa: Oz, 13X11 spredaj, 13X13.7 zadaj - Gume: Goodyear Eagle> radialne - Svečke: Champion - Instrumenti za voznika: Magnetti Marelli merilnik vrtljajev z vključenim digitalnim zaslonom za ključne podatke - Varnostni pasovi: šest- točkovni Sabelt , - Volan: Personal - Voznikov sedež: anatomsko oblikovan iz ogljiko-epoksi kompozita s prevleko iz semiša - Kolotek spredaj: 1.670 mm - Kolotek zadaj: 1.600 mm - Medosna razdalja: 2.890 mm - Teža: 595 kg z voznikom in TV kamero - Skupna dolžina avtomobila: 4150 mm ŠPORT Četrtek, 23. februarja 1995 KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO NOVICE Po porazu v Solunu Scavolini šele čelrti Za ekipo iz Pesara usodna zmago Cskaja proti Smelt Olimpiji - Danes preostali tekmi Paok - Scavolini 84:79 (43:36) PAOK: Mamatziolas 4 (2:2), Giannoulis 4 (0:2), Boudouris 16 (6:6), Preleviti 18 (8:13), Kinis 6, Balo-giannis 3, Korfas 7 (4:4), Galakteros 4 (4:4), Saviti 19 (8:11), Renzias 3 (1:2). SCAVOLINI: Pieri 9 (2:3), Calbini, Magnifico 12, Ferretti, Garrett 26 (6:8), Gaines 17 (9.11), Panichi 6, Riva 9 (1:2), Gaeta, Costa. SODNIKA: Caperin (Francija) in Kingbiel (Nemčija). PM: Paok 33:44, Scavolini 18:24. SON: Paok 23, Scavolini 27. PON: Riva (37), Preleviti (39), Gaines (40), Pieri (40). TRI TOČKE:•Boudouris 2, Preleviti 2, Baldgiannis 1, Korfas 1, Saviti 1; Riva 2, Pieri 1. SOLUN - Scavolini iz Pesara je do zadnjega kola vodil v skupini A evropskega klubskega prvenstva, v zadnji tekmi v Solunu Pa je s porazom proti Paoku in istočasni zmagi CSKA-ja v Ljubljani padel na Četrto mesto, tako da se bo v Četrtfinalu pomeril z zmagovalcem skupine B (po vsej verjetnosti z Limo-gesom), ki pa bo imel v primeru izenačenega stanja po dveh tekmah v tretji tekmi Prednost domačega igrišča. Včerajšnje srečanje se je sicer začelo ugodno za ekipo iz Pesara. Scavolini je takoj povedel z 9:4 in 12:8, nato pa se je bil izenačen boj za vsak koš, dokler niso Grki prvič povedti s 23:20. Od takrat dalje so bili Grki stalno v vodstvu, do konca polčasa pa so razliko uspeh povišati na sedem točk Začetek drugega dela je spet pripadel Scavoliniju. Grki so veliko grešili, na drugi strani pa so igralci iz Pesara poCasi zmanjševali zaostanek, dokler niso v 25. minuti stanja izenačili na 52:52. Do 35. minute (63:61) je bilo stanje zelo izenačeno, nato pa so Grki z delnim izidom 6:0 povedli z 69:61. Scavoliniju se je nato uspelo ponovno približati na samo 2 točki (74:72), ko je Gaines po prekršku Prelevitia dosegel koš in nato izkoristil še dodatni prosti met. Preleviti (18 točk) je takrat napravil tudi 5 osebno napako, toda v zadnji minuti so bili Grki bolj prisebni, predvsem pa so izkoristiti vse proste mete, ki so jih imeti na razpolago, in na koncu zasluženo slaviti. Smelt Olimpija - CSKA 85:88 (44:37, 77:77) SMELT OLIMPIJA: Horvat 18 (2:2), Daneu 2 (2:2), Reed 17 (1:1), Hauptmani 7 (2:2), Tušek 14 (2:2), Milic 10 (2:4), Gorenc, Nossov 7 (1:2). CSKA: Panov 13 (3:4), Kišuiin 19 (4:4), Kudeljin 6 (2:2), Komev 5 (1:2), Va-dejev 3, Kurašov 7 (3:4), Karašev 27 (5:7), Grezin, Spiridonov 8 (2:2). Sodnika Colucci (Italija) in Bruna (Češka); gledalcev 2500. Smelt Olimpija je izgubila tudi zadnjo tekmo v euroclubu. Tokrat je bil za Ljubljančane usoden petminutni podaljšek, katerega so si Ljubljančani zagotovili s košema Milica iz prostih metov pičle tri sekunde pred koncem rednega dela tekme, vendar pa so bili Ljubljančani v zaključnih trenutkih tekme nezbrani in z dvema izgubljenima žogama Hauptmana zapravili Ce-tro zmago. Hauptman in Panov na sinočnji tekmi v Ljubljani (Foto S. 2.) Trenutno stanje v skupini A SINOČNJA IZIDA: PAOK - Scavolini 84:79, Smelt Olimpija - CSKA 85:88 (po podaljšku). DANAŠNJI SPORED: Real Madrid - Panathi-naikos, Maccabi - Benfica. VRSTNI RED: Panathinaikos, Real Madrid, CSKA in Scavolini 18, Maccabi 14, Paok 12, Smelt Olimpija 6, Benfica 4. »EUROCLUB« / DANES V SKUPINI B Za dve mesti v boju kar štiri moštva Bolonjski Buckler mora danes v Badaloni nujno premagati skromni Joventut Zadnje kolo v B skupini euro-cluba bo izredno napeto. Za dve mesti, ki vodita v četrtfinale, se bodo na nož potegovale kar štiri ekipe. Limoges in 01ympiakos, ki imata po 18 točk, sta že kvalificirana, za ostali dve mesti pa se bodo potegovali Efes Pilsen, Buckler, Barcelona in Gibona. Stanje v skupini B DANAŠNJI SPORED: Gibona -Efes Pilsen, Limoges - Leverkusen, Barcelona - 01ympiakos, Badalona - Buckler. VRSTNI RED: Limoges in 01ym-piakos 18, Efes 16, Buckler, Barcelona in Gibona 14, Bayer 8, Joventut Badalona 2. V tem zapletenem krogu je torej tudi bolonjsko moštvo, ki seveda mora danes nujno zmagati v Badaloni proti zadnjeuvršCene-mu in nemotiviranemu Joventutu in upati še v splet ugodnih okoliščin, ce se želi uvrstiti v nadaljnji del. Buckler bo osvojil 3. mesto, če bo Barcelona izgubila z 01ym-piakosom in Ce bo Gibona doma premagala Efes Pilsen z manj kot 17 točkami razlike. BolonjCani bodo Četrti, Ce Efes Pilsen premaga Cibono, ne glede na izid srečapja Barcelona - 01ympiakos ali Ce Gibona odpravi Efes Pilsen in Barcelona premaga 01ym-piakos. V tej skupini je Limoges praktično prvi. Težko je namreč verje- ti, da bi lahko doma izgubil z Leverkusnom, ki je predzadnji na lestvici in že odrezan od boja za nadaljnji del. Drevi se torej v tej skupini obeta izredno zanimiv razplet, na dlani pa je, da morajo BolonjCani v Badaloni nujno zmagati, da bi ne bili izločeni iz tega pokala, kar bi bilo zares veliko presenečenje. Sicer pa so si bolonjski košarkarji sami zamešali štrene, predvsem z neverjetnim, toda zasluženim domačim porazom z zagrebško Cibono. Zagrebško moštvo, ki je bilo po prvem delu te finalne skupine skoraj dokončno odrezano od boja za prva štiri mesta, je nato poskrbelo za vrsto presenetljivih zmag in ima sedaj lepe možnosti za uvrstitev v nadaljnji del. Davisov pokal: ZDA proti Italiji tudi brez Agassija NEW YORK - Po Petu Samprasu je sodelovanje v ameriški teniški reprezentanci za Davisov pokal, ki se bo 31. marca v Palermu pomerila z Italijo, odpovedal tudi An dre Agassi. Ta je svojo odločitev opravičil s tem, da pri programiranju sezone ni upošteval nastopov v davisovem pokalu. »Kot Sampras bi tudi jaz bil rad najboljši na svetu. To pa je težko združljivo z istočasnim nastopanjem v Davisovem pokalu,« je dejal Agassi, ki je tudi dal vedeti, da je pripravljen igrati za ZDA samo v primeru, da bosta igrala tudi sampras in Courier. »Jim in jaz sva sprejela, da igrava za reprezentanco, če igramo vsi trije, toda Pete se s tem ni strinjal,« je bil kratek Agassijev komentar. Sestava reprezentance ZDA je zdaj prava neznanka, Italiji pa se morda ponuja zgodovinska priložnost, da premaga ZDA in se uvrsti v polfinale. Nogomet: mlada reprezentanca Italije boljša od Romunije Italija - Romunija 1:0 (1:0) Strelec Delvecchio v 9. minuti. Italija: Doardo, Cannavaro, Tosto, Ametrano, Pa-van, Fresi, Tacchinardi (od 64. min. Cozza), Bram-billa, tiizaghi (od 82. min. Dionigi), Bigica, Delvecchio. Romunija: Munteanu, Stanciu, Curt, Chirita, Muti-ca, Potocianu, Popescu, Petre, Ilie (od 88. min. Popa), Lutu, Calin (od 75. min. Rosu). Sodnik: Bernard Saules (Francija). Italijanska nogometna reprezentanca do 21 let, ki jo marca čakajo tekme v okviru evropskega prvenstva proti Estoniji in Ukrajini je včeraj v Partu zasluženo premagala Romunijo. Strelec je bil Delvecchio v 9. minuti, poleg zadetka pa so imeli Maldinijevi izbranci še nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Edini zadetek na srečanju je padel po kotu, ki ga je izvedel Tacchinardi. Najprej je proti golu streljal Cannavaro, vratar Romunov Manteanu je žogo odbil do kapetana svoje reprezentance Potocianuja, ki pa je žogo zadel tako nesrečno, da je prišla do Del-vecchia, ki je brez težav zatresel mrežo. Disciplinski ukrepi: kaznovanih več igralcev zamejskih ekip Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je med drugimi ta teden izključila tudi več nogometašev, ki nastopajo pri naših društvih. V promocijski ligi je prepoved nastopa na eni tekmi doletela Daria Kovica (Juventina), v 1. amaterski ligi pa so izključeni: Luca Caporale in Tullio Bastiani (So-vodnje), Peter Stoka (Primorje), Paolo Ricci, Danilo Venturini in Massimilano Zemanek (Vesna) ter Zlatko Dizdarevič (Zarja). V 2. amaterski ligi sta med drugimi izključena za eno kolo Marino Vengust (Gaja) in Gianmatteo Apuzzo (Primorje). Tudi pet naših kandidatov za amatersko reprezentanco V okviru nastopov tržaške reprezentance 3. amaterske lige je selektor Luciano Heller povabil na skupni izbirni trening tudi Maurija, Švaba in Lovirho (Breg) ter Boicata in Mellija (Dolina). Skupni trening bo v četrtek, 2. marca na igrišču pri Sv. Alojziju ob 18.30. ODBOJKA / NA TR2AŽKEM Za Karting tokrat samo lažji trening Dve zmagi deklic in naraščajnic Kontovela 1. MOŠKA DIVIZIJA Korting - Polisportiva Preve-nire 3:0 (15:1,15:5,15:4) Korting: Pulitano (5+5), VolciC (1+2), Delise (7+2), Per-tot (0+1) Cuk (0+1), Micalessi (l+l), Veljak (3+4), Miot (11+3), Smotlak (0+0), Glavina, Šušteršič, Fmianič Servis točke/napake: 2:6; bajanje setov: 9,13, 9 Torkovo srečanje ni bilo niti slab bening za združene moCi Bora in Sloge. Celotno srečanje je bajalo le dobre pol ure. Pre-venire je šesterka brez ambicij, zato so tudi njeni nastopi skromni. Pri Kortingu pa smo opazili, da obstajajo še vedno iste napake (servis, sprejem), pri nekaterih pa se pozna ubujenost, saj niso veC v taki formi, kot so bili prej. (Marij) DEKLICE Virtus - Kontovel 0:3 (2:15, 5:15,4:15) KONTOVEL: S. in K. Kante, Kobau, Sossa, Škrk, Businelli, Stoka, Obad. Kljub okrnjeni postavi (zaradi bolezni sta manjkali Anja Starec in Sara Ferluga) je Kontovel brez težav premagal izredno skromni Virtus. KOntovelke so vse tri sete odigrale zanesljivo, čeprav se jim za zmago ni bilo beba preveč potruditi. Ze jubi pa jih čaka zelo pomembna tekma z Alturo. Srečanje, ki bo najbrž odločalo o drugem mestu v skupini, bo ob 18.30 na Proseku, na prvi tekmi pa je zmagal Kontovel s 3:2. NARASCAJNICE Ricreatori - Kontovel 1:2 (8:15, 3:15,15:10) KONTOVEL: Stoka, Obad, Kante, Milič, Battigelli, Buka-vec, Sossa, Antonini, Sbekelj. Kljub izgubljenemu setu so Kontovelke zaigrale zelo dobro, trener pa je dal po gladkem uspehu v prvih dveh setih možnost vsem igralkam, da se izkažejo. SMUČANJE / VRSTA TEKEM Naši smučarji dosegli nekaj solidnih uvrstitev Kljub ne preveč ugodnim snežnim razmeram smučarji nadaljujejo s tekmovanji. Konec tedna so se pionirji pomerili v veleslalomu in superveleslalomu v Sappa-di. Tekma v veleslalomu je bila precej nenavadna že zaradi zgodnjega ogleda proge, ki se je začel ob 7.15 zju-baj. Na progi Monte Sierra je bilo na višinski razliki 250 m postavljenih 35 vratc in je bila kot običajno dobro pripravljena. Zamejski smučarji so se v deželni konkurenci precej dobro odrezali. Izkazala sta se zlasti tekmovalca Devina, sel. ZSSDI Nika Furlani (na sliki) ter Matej Križmancic, ki pa naslednji dan žal nista nastopila tudi na superveleslalomu. V kategoriji deklic je zmagala Natascia Cortiula (M.Lussari) s časom 64, 84. Nika Furlani je s Časom 73, 71 pristala na 19. mestu. Cas 78, 67 pa je prinesel smučarki Brdine Ingrid Bianchi 23. mesto. Zmagovalec v kategoriji dečkov je bil elan G.S. 2002 Massimo Lazzaro s Časom 62, 68. Najboljši med našimi smučarji je bil Matej Križ-mančic s Časom 69, 59, kar mu je prineslo 20. mesto. Na 27. mesto se je s Časom 75, 05 uvrstil član Brdine Gior-gio Pitacco. Takoj za njim je bil s Časom 75, 09 Borut Bogateč (Mladina, sel. ZSSDI). Erik Piccini je bil s Časom 76, 74 na 29. mestu, njegov klubski tovariš Peter Ferluga pa je bil na koncu bil 31. s Časom 87, 42. Med naraščajnicami je zmagala Članica Cimenti Tiziana Cella s Časom 60, 42. Karin Mezgec (Brdina) je bila s Časom 74, 75 na 17. mestu, medtem ko je sestra Fjona s Časom 77, 64 osvojila 20., njena klubska kolegica Johana Križnic pa je s Časom 81, 46 zasedla 22. mesto. Na ponedeljkovem superveleslalom je med dečki zmagal član Pordenona Paolo Buttignol s časom 75, 62, isti Cas je dosegel tudi Massimo Lazzaro. Med našimi je najboljše smuCal Girogio Pit-tacco (Brdina), čas 85, 59 pa mu je prinesel 25. mesto. Takoj za njim se je uvrstil njegov klubski tovariš Erik Piccini s Časom 85.89. Na 29. mesto se je uvfstil Borut Bogateč (Mladina, sel. ZSSDI) s Časom 87, 76. V kategoriji deklic je zmagala Lorenza Romanese (S.C.70) s časom 78, 97. Na 18. mesto se je uvrstila Ingrid Bianchi (Brdina) s časom 93.90. Med naraščajnicami je zmagala Tiziana Cella (Cimenti) s Časom 71, 67. Na 16. mesto se je uvrstila Karin Mezgec s Časom 91, 11, medtem ko je bila Fjona takoj za njo s časom 91, 46 (obe Brdina). V nedeljo je bil v Fomiju tudi deželni finale v slalomu za cicibanke. Med našimi je Mateja Pauliha (Devin sel. ZSSDI) dosegla 22. mesto, medtem ko je bila Martina Bogateč (Mladina) sel. ZSSDI na 26. mestu. Jutri čaka mladince superveleslalom na Piancavallu. Tam bo v nedeljo tudi deželni finale v veleslalomu v kategoriji baby in cicibani. Za konec še povejmo, da bo zamejsko prvenstvo 5. marca v Sappadi in ne v For-ni di Sopra, kot je bilo prvotno načrtovano. E.M. KOŠARKA / MLADINCI MLADINSKE IN DIJAŠKE IGRE / V KOŠARKI IN ODBOJKI V Gorici pivi letošnji poraz Jadrana TKB Stara pesem Cicibane NA GORIŠKEM Arte - Jadran Tkb 72:58 (28:24) JADRAN: Danieli n. v., Koren n. v., Emili 2 (1:2 za 2, - za 3, - pm), Gobbo 2 (1:2, 0:1, -), Samec 23 (9:14, 1:2, 2:4), Pro (-, 0:1, -), Grbec 21 (6:12, 3:12, 0:2), Klabjan 2 (1:5, -, 0:2), Križman 8 (3:10, 0:2, 2:7); trener Vatovec. Met za 2T 21:45; met za 3T 4:18; skupno 25:63 (40%); PM 4:15; SON: 21; PON: Samec (39); 3T: Grbec 3, Samec 1. V gosteh pri Arteju so Ja-dranovi mladinci doživeli prvi letošnji poraz po 15 zaporednih zmagah. Uspeh Arteja je povsem zaslužen, saj so goriški košarkarji pokazali mnogo več volje do zmage, jadranovci pa so imeli Cm dan pri metu (o čemer zgovorno pričajo statistični podatki), porazno pa so tudi zaigrah v obrambi in pod košema. Da bi bila mera polna, so plavobeli zgubih kar 22 žog in tudi v prostih metih so imeh zelo nizke odstotke. Ze v prvem delu tekme je Vatovčeva ekipa prikazala zelo bledo igro v napadu, Arte pa si kljub temu ni zagotovil višje prednosti. V prvih 5 minutah drugega polčasa je Samec dosegel osem zaporednih točk in zaostanek znižal na 3 točke. Zatem pa so domači košarkarji zbežah in povišali razliko na 10 točk. V zadnjih desetih minutah so jadranovci igrah brezglavo in poraz je bil seveda neizbežen. V tolažbo je vsaj to, da je končno prvo mesto že zagotovljeno, s tako igro v dodatnem delu prvenstva pa ni mogoče ciljah na vidnejše uspehe. NA TRŽAŠKEM Steha Azzurra - Gabona 92:77 (58:37) ST.AZZURRA: Glavici 4, Bartoli 2, Giorgi 13 (3:4), Camber 12 (0:1), Tam 2, Terzič 17 (1:3), Dionis 16, Fermo 10 (4:4), Murino 4, Verde 12 (3:6); trener Nano. PM 11:18. SON: 20. 3T: Terzič 1, Verde 1. CICIBONA: Giacomini 23 (6:7), Messini 33 (7:11), Gregorič 2, Sartori 2, KovaC 7 (3:5), Lipovec 6, Korošic 4 (0:2); trener Jogan. PM 16:25. SON: 15. 3T: Giacomini 1. Sodnika: Riosa in Ulivi (oba Ts) Tudi proti poprečni peterki Stehe Azzurre so mladinci Cicibone »zapeli« običajno pesem. S porazno igro v prvem delu tekme so omogočili nasprotnikom, da so si nabrali visoko prednost, tako da je ves napor v preostalih 20 minutah tekme služil le, da so belozeleni znižali zaostanek, o končnem zmagovalcu pa ni bilo nikoh dvoma. Res je tudi, da je v prvem polčasu prednjačil Goran Terzič, ki je gospodaril v obrambi, pod košema in tudi v napadu ter ponovno potrdil, da je na dobri pod, da se v naslednjih letih uveljavi tudi v mnogo višjih kategorijah (ima šele 16 let). DomaCa peterka je že v osmi minuti imela 16 točk prednosti (25:9), v 11. minuti pa je bil izid že 35:15 in 20 točk zaostanka so ci-cibonaši imeli tudi ob odmoru. V drugem delu je Terzič dalj Časa sedel na klopi, prebudil se je tudi Messini in v zadnjem delu tekme je Savo Lipovec z nekaterimi protinapadi delno znižal zaostanek, več pa naši niso zmogli. Dobro je zaigral Aleksij Sartori. (VJ) NOVICE Turnir v Romansu: Juventina zmagala, visok poraz Mladosti V nadaljevanju dvoranskega turnirja v malem nogometu za cicibane v Romansu je štandreška Juventina premagala Mosso z 2:1, doberdobska Mladost pa je doživela visok poraz proti prod Itali San Marco (0:7). OSTALI IZIDI: Pol. Muscoh - Pro Romans A 3:2, Pro Fiumicello - Isontina 4:3, Staranzano - Ludnico 2:1, Manzanese - Pro Gorizia 4:1, Ronchi -Pro Romans B 4:1, Aquileia - Piedimonte 2:1. Obvestila SK DEVIN vabi vse svoje smučarje, naj se udeležijo 14. zamejskega prvenstva, ki bo na Cimi Sappada 5. marca. Prijave sprejema Stojan na tel. 220423 najkasneje v četrtek, 2. marca do 21. ure. Možen avtobusni prevoz. SK BRDINA sporoča, da v nedeljo, 26. t. m. odpade izlet v Trbiž zaradi slabih snežnih razmer. SK BRDINA organizira v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska id. 131 na Opčinah v ponedeljek, 27. t. m., od 19. do 21. ure. SD MLADINA obvešča, da prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI, 14. zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo 5. marca v Sappadi. Ob tej priliki vabi vse člane, naj se v cim večjem številu udeležijo omenjene smučarske tekme. Rok za vpis zapade 3. marca. Možnost avtobusnega izleta. Informacije nudita Lara tel. 220793 in Enio tel. 213518. »Ivan Trinko« pokrajinski prvak »France Prešeren« v polfinalu Košarkarji »Trinka« prvič posegli po tem naslovu - Aprila proti zmagovalo tržaškega dela - Polfinalni tekmi v odbojki bosta na sporedu že jutri Dijaki goriške šole I. Trinko so letošnji košarkarski pokrajinski prvaki. To je prvič, da so naši dijaki na Mladinskih igrah posegli po tem naslovu. V izločilnem delu je »Trinko« po ogorčenem boju premagal Solo »Giacich« s 76:74. V finalu za 1. mesto pa so zanesljivo premagali šolo »Favetti-Perco« s 55:41. Le-ta je namreč v izločilnem delu odpravila z 2:0 brez boja šolo »Locchi«, ker je prijavila dva starejša košarkarja. Na finalnem srečanju je bil glavni junak Bodiroža, ki je dal kar 34 točk. Sicer pa so vsi dah vse od sebe in prispevali k osvojitvi pokrajinskega naslova. »Trinko« je nastopil z naslednjo postavo. Bodiroža 34, E. Figelj, M. Figelj 2, Cozzuccoli 4, Gravner 10, Kovic, Gergolet 5, Golob, Para-schos, Marini, Radikon.Naši dijaki bodo 7. aprila igrali v Trstu proti zmagovalcu tržaškega pokrajinskega dela. Odbojkarice Prešerna v polfinalu Prvi del odbojkarskega prvenstva za dijakinje je konCan. Zastopnice liceja France Prešeren so dosegle lep uspeh. V skupini B so osvojile drugo mesto in se uvrstile v polfinale. Glede na izločilni razplet pa je osvojitev drugega mesta nekoliko krivična, ker so namreč naše dijakinje zaostale za šolo De-ledda zaradi minimalne razlike v točkah (104:67 proti 101:69), ob tem pa so to šolo premagale s prepričljivim 2:0 (15:11,15:3). Bržkone pa je pokopalo naše dijakinje prvo srečanje z zavodom Dante, ki so ga gladko izgubile in v dveh setih osvojile le 11 točk. Za prvi spodrsljaj sta bila v naj-vecji meri kriva trema in nezaupanje v lastne moCi. Ze drugi nastop z Oberdanom je bil veliko boljši Našim dijakinjam ni bila dorasla niti šola Da Vinci, ki pa je v naslednjih dveh nastopih premagala najprej Oberdan in zadnji dan še Dante in se uvrstila na 3. mesto. Kakovost letošnjega odbojkarskega prvenstva pri dijakinjah je dokaj nizka, saj lahko nastopajo samo tiste odbojkarice, ki so zadnjic nastopale v prvenstvu italijanske odbojkarske zveze (FIFA V) v sezoni 1992-93. Glede na dejstvo, da lahko igrajo samo na-raSčajnice (letniki 1978, 1979 in 1980) je zelo malo dijakinj, ki so se v preteklosti resno ukvarjale z odbojko. V skupini A je bila šola Galilei razred zase, saj je premagala prav vse štiri nasprotnike z 2:0 in premočno zmagala, pred zavodoma Carli in Carducci, ki sta imela na koncu po 4 točke, a Carli boljši količnik v nizih. Tako Sandrinelli kot tudi Petrarca pa sta izbojevala po 2 točki, dijakinje Sandrinelhja so premagale Petrarco, Petrarca pa Carducci. Ker so naše dijakinje osvojile drugo mesto v skupini, se bodo v polfinalu pomerila s prvim favori- tom Galileiem. Odbojkarice Sole Galilei so zelo uigrane in tudi najboljše tehnično podkovane. Ne glede na končni razplet pa zastopnice naše šole zaslužijo pohvalo, prvič za resnost, ki so jo pokazale na maloštevilnih treningih, ki so jih imele pred pričetkom in tudi med samim prvenstvom, drugič za velik napredek pri sami igri, ker se nekatere med njimi pred prihodom na višjo šolo z odbojko sploh niso ukvarjale. Rezultati šole France Prešeren: Dante-Prešeren 2:0 (15:2, 15:9), PreSeren-Oberdan 2:0 (15:7, 15:5), Da Vinci-Prešeren 0:2 (9:15, 4:15), Prešeren-Deledda 2:0 (15:11, 15:3). Končni vrstni red: Deledda 6, Prešeren 6, Da Vinci 4, Dante 4, Oberdan 0. Polfinale bo na sporedu jutri na šoh Galilei. Ob 15.30 se bosta p°' merila Deledda in Carli, ob 16.45 pa Se Galilei in Prešeren. G.FurlaniC KOŠARKA PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Poli porazih igralci Poleta Metre končno spet zmagali Polet Metra - Magic Basket 98:85 (52:42) POLET: Bogateč 20, Berdon, Klanjšček 16, BrišCik 8, Vremec 31 (2:2), M.Pertot 11 (2:2), Doles 2, GrgiC 6 (2:3), Franco 4; trener Vremec. PM 6:7. SON: 31. 3T: Vremec 5, Bogateč 4, M.Pertot 1. Sodnika: Gor ji in Co-letti (oba Ts) Končno! Po 11 zaporednih porazih so pole-tovci v zaostali tekmi 14. kola premagali sicer skromno peterko Magic Basketa in tako zabeležili letošnjo drugo prvenstvo zmago. Oranžni so tekmo pričeli slabo (0:10 v 5. minuti), Andrej Vremec (trener -igralec - kapetan in fac-totum) pa je streznil soigralce in poletovci so v nadaljevanju zaigrali mnogo boljše. V 16. minuti je zaostanek znaSal le še eno točko, gostje so zaigrali consko obrambo, kar pa je bilo zanje usodno. Z umirjeno in taktično pametno igro v napadu so openski košarkarji prišli do ugodnih pozicij za met in s šestimi zaporednimi trojkami (Vremec 4, Bogateč 1, Pertot 1) so pred polčasom povedli z desetimi točkami. To je zmedlo nasprotnike, poletovcem pa vlilo poguma, tako, da v drugem delu naši niso ve C imeli težav. Prednost so povečali in le nekaj minut pred koncem je Magic znižal zaostanek na 8 točk, veC pa jim borbeni poletovci niso dovolili in zasluženo zmagali. (VJ) Met v Laguno Izlet v GradeSko laguno vzbuja veliko zanimanje zlasti med elani SPDT, ki se kot planinci štejejo med zaščitnike narave. Opazovanje ptic stalnic in selivk, ki domujejo v močvirnatih lagunah, kjer imajo hrane v izobilju, je zato zelo privlačno in tudi pouCno. Zato ni čudno, da so mnogi pohiteti s prijavo na izlet: polovica avtobusa je že zasedena, zato bodo morali zamudniki pohiteti. Poziv velja predvsem za člane Društva naravoslovcev in tehnikov ”Tone Penko”, v sodelovanju s katerim prireja SPDT ta izlet. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan v nedeljo, 5. marca, ob 8. uri, ob 8.20 pa se bo na trgu v Sesljanu tržaškim izletnikom pridružila skupina planincev iz zgornje kraške okohce. Prihod v Gradež je predviden okrog 9. ure, nakar bodo izletniki stopiti na ladjo, s katero bodo nekaj ur križariti po laguni in imeti na ladji tudi kosilo. Izlet vodi Marinka Pertot, za strokovno vodstvo pa bo poskrbela biologinja Damjana Ota. Prijave za izlet sprejema do sobote, 25. februarja, ZSSDI (tel. 635627). Občni zbori Smučarska sezona se postopoma izteka, za izletništvo v visokogorje je še prezgodaj, zato razna planinska društva v tem obdobju sklicujejo občne zbore, na katerih podajajo obračune opravljenega dela in ponekod zamenjujejo tudi vodstva. Pred nekaj tedni so v Spetru zborovati elani Planinske družine Benečije. Skoraj v istem Času je svoj občni zbor sklicalo planinsko društvo Vipava, prejšnjo soboto so v Ljubljani svoj občni zbor prirediti planinci društva Integral, Id so pobrateni s SPDT, jutri se bodo zbrati planinci društva "Snežnik” iz Ilirske Bistrice, v ponedeljek, 27. februarja, pa bodo obračun opravljenega dela podati elani planinskega društva v Sežani. Sredi marca pripravlja svoj občni zbor SPDG, konec prihodnjega meseca, 24. marca pa se bodo na občnem zboru zbrali elani SPDT, da pregledajo enoletno dejavnost, ki je bila lani, ob 90-letnici društva, zelo pestra. Do občnega zbora bo moralo SPDT izpeljati Se svoje tradicionalne Zimske športne igre, 19. marca, napovedane za 5. marec, a jih je bilo treba odložiti, ker bodo istega dne potekala smučarska tekmovanja za zamejski pokal. fllanarina V tej rubriki Se poziv vsem elanom SPDT naj pred napovedanim občnim zborom poravnajo članarino. Dovolj je, da prinesejo izkaznico z 20.000 lirami v Tržaško knjigarno in zadeva bo urejena pred začetkom izletniške sezone in hoje v hribe. Prepogosto se dogaja, da se Člani zadnji trenutek pred odhodom v gore spomnijo na izkaznico in neporavnano članarino in zato zahtevajo takojšnjo razpoložljivost odbornikov, ki jim morajo, skoraj vedno v nekaj urah, resiti problem. Izognimo se takim nevšečnostim in pravočasno opravimo svojo dolžnost do društva, da ne bo v bodoCe nesporazumov in slabe krvi. (L.A.) Se tri prireditve do konca letošnje zimske sezone Pri smučarskem odseku SPD Gorica se v naslednjih tednih, pred koncem zimske sezone, pripravljajo še na tri pomembne dogodke: 5. marca se bo lepa skupina smučarjev udeležila Zamejskega smučarskega prvenstva v Sappadi (kraj tekmovanja so organizatorji spremeniti, očitno zaradi neugodnih snežnih razmer), 12. marca bo na Trbižu društveno tekmovanje, 19. marca pa še Zimske športne igre. Ker žeti društvo omogočiti Cim večjo udeležbo, bodo za vse tri prireditve organizirati tudi avtobusno prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu društva ob sredah med 11. in 12. uro ter ob Četrtkih med 19. in 20. uro ter (pred društvenim tekmovanjem) po razporedu, ki bo pravočasno objavljen. Priprave na občni zbor SPD Gorica Po dogovoru s KD Sovodnje se bodo elani Slovenskega planinskega društva na svojem letošnjem občnem zbom zbrali v Sovodnjah. Datum skupščine so že določiti: 16. marec. Občni zbor, ki poteka ob 50-letnici obnovitve dejavnosti društva bo v kulturnem domu v Sovodnjah. Planinsko srečanje v Brdih z vzponom na Sabotin Čeprav je do junija še nekaj mesecev so goriski planinci že pričeti s pripravami za letošnje srečanje zamejskih planincev s planinci iz matične domovine. Pri društvu so že pripraviti okvirni program prireditve. Srečanje z družabnostjo in priložnostnim kulturnim sporedom bo v Brdih, za cilj planinskega izleta pa bo po vsej verjetnosti 609 metrov visoki Sabotin. SreCanje bo v nedeljo, 11. junija. XVII. zimski pohod »Arihova peč« 1995 Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu v Rožu vabijo v nedeljo, 5. marca 1995 s pričetkom ob 9. uri na 18. zimski pohod »Arihova peC« 1995. Start bo spet pri Polancu na Cemerni-ci/Hodnina. Pohod bo posvečen padlim borcem pod Arihovo pečjo s poudarkom proslavljanja 50-letnice zmage nad fašizmom. Pot bo udeležence vodila od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke KoCa nad Arihovo pečjo (1.084 metrov nadmorske visine) in nazaj mimo Resmanove lovske koce do Polanca. Na pohodu lahko sodelujejo vsi, pohodniki pa morajo imeti ustrezno planinsko opremo. Pohodniki se bodo vzpeli na planino BlešCeCo -Koca nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koCe (kontrolni žig) vrnili do Polanca najkasneje do 15. ure. Prijave so možne na dan pohoda med 9. in 12. uro. Startnina znaša 50 šilingov (za odrasle, za otroke in mladince pa 40 Šilingov . Udeleženci jo plačajo ob prijavi. Pohodniki prejmejo na startu kontrolni kartonček in značko. Vsak pohodnik prejme diplomo za udeležbo, Ce po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček. Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5, 10 ali 15-krat prejme zlato značko. Udeležbo mora dokazati z zbranimi kartončki. Vsak udeleženec bo dobil tudi toplo pijaCo in malico. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Vsi pa sodelujejo na lastno odgovornost. Dovoz in parkirni prostor: iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrošci/Rosenbach, preko vasi LeSe/Lessach, Svat-ne/Schlatten in Hodnina/Kanin do Starta na Cemernici, iz kara-vannkega predora pa po izvoznici za Šentjakob in nadalje v smeri KotAVinkl, Hodnina/Kanin. Pot bo označena, parkirišča zagotovljena. Zimski pohod »Arihova peC ’95« bo ob vsakem vremenu. ran, obi - slovenska, 8.500-tonska Gorica, last Splošne plovbe Pi-V tedanjih časopisih seveda ni bila zabeležena iz sedanje perspektive že komična podrobnost, daje Gorica pristala precej trdo - zaletela se je v pomol. Nezgoda ni imela poseonih posledic, pokazala pa je, da pristanišče poleg obal in dvigal potrebuje tudi vlačilce... Splitski Brodospas, ki je imel v Jugoslaviji mtinopol za dejavnost vleke ladij, je v Luki Koper deloval od leta 1964. Ob osamosvojitvi Slovenije je Brodospas postal tuje podjetje, njegovi trije tukajšnji vlačilci -Smjeli, Altair in Alkaid pa so tako rekoč Cez noc postali tuje ladje. Da bi razrešili te statusne probleme, je splitski Brodospas januarja 1992 ustanovil podjetje Brodospas, d.o.o,-Koper s kapitalom osem tisoč tolarjev. Novo podjetje je bilo osnovano in registrirano po naših predpisih za opravljanje usmg v pomorskem prometu, vključno z vleko ladij. Luka IjuCno : Koper je s tem podjetjem julija 1992 sklenila pogodbo o poslovno-tehni-Cnem sodelovanju. Luka je po pomorskih predpisih dolžna zagotoviti vlečno službo v območju svojega akvatorija. V pogodbi se je med dragim obvezala, da bo Brodospasu Koper pomagala pri dokazovanju in uveljavljanju pravic do carinskih oprostitev in olajšav in da bo opravila potrebne formalnosti za pridobitev dovoljenj za delo Bro-dospasovih plovil. V pogodbi je posebej zapisano, da bo Brodospas Koper dejavnost opravljal z najetimi plovili. Za komercialno zaposlovanje vlačilcev pa je Brodospas po pogodbi dolžan Luki plačevati 12 odstotkov bruto prihodka od vleke. Nebistvena, pa vendar zanimiva je podrobnost, da je pogodba, ki sta jo sklenila slovensko podjetje Luka Koper in slovensko podjetje Brodospas Koper, napisana v hrvaškem jeziku. S tako urejenimi papirji naj bi delo vlačilcev v Luki potekalo brez zapletov, vendar je že v prvem mese-pu po podpisu pogodbe prišlo do mcidenta, ko je Brodospas odklonil vleko ladje s Črnogorskim imenom Budva, ker je bila tedaj v polnem razmahu vojna med Hrvaško in ZRJ. Ta dogodek je bil povod, da se je koprski podjetnik Janez Koprivec odločil za ustanovitev svojega podjetja za vleko v Luki Koper. Njegovo podjetje Spaick je bilo že od prej navzoče v Luki in je tu med drugim opravljalo servisiranje ladijskih mo-joriev, pomožnih strojev in drugih ladijskih sistemov. S svojo zamislijo je Koprivec seznanil vodstvo Luke in oktobra 1992 podal tudi pisno ponudbo. Odgovor Luke je bil, da jihf to l One pogodbe. Kljub tej zavrnitvi je Koprivec nadaljeval z zastavljenim projektom In ga tudi izpeljal, saj je računal na Podporo Ministrstva za promet in zveze. Skupaj z ženo je ustanovil Podjetje Spaick vlačilci, d.o.o., in z zgraditve leta 1969, privlekla poseben tovor v Trst, od tu pa sta konec februarja 1993 priplula v Koper. Vendar sta tu naletela na zelo hladen sprejem. 2e nekaj dni prej je Luka podjetju Spaick poslala dopis, da nima njenega dovoljenja za vleko ladij v območju luske proste cone in te dejavnosti tu ne bo moglo opravljati. Dopis je bil poslan tudi vsem pomorskim agentom. Luska kapitanija v Kopru - to je upravni organ, neodvisen od Luke - je ladjam, ki sta imeli urejene vse papirje, seveda morala vpisati Koper za matično pristanišče in tako sta vlačilca dobila slovensko zastavo. Posebej je treba poudariti, da je podjetje Spaick ob tem za vlačilca poravnalo vse carinske in druge dajatve. Luka Koper tedaj ni vec mogla nasprotovati temu, da Spaickova vlačilca začneta delovati v njenem območju. Obstati pa so morah trije Brodospasovi vlačilci Altair, Vega (prekrščeni Smjeh) in Abot, ki so tedaj Se imeli hrvaško zastavo. Po predpisih o kabotaži s 6. marca niso smeh delati, razen v primeru, da bi jih podjetje Spaick pokhcalo na pomoč. Spaickova vlačilca pa sta si morala izboriti Se prostor za privez, saj ju je koprska občina pregnala z mestnega pomola, kjer sta ob prihodu dobila začasen privez. Privez sta vendarle dobila na 8. pomolu v Luki, kjer sta še sedaj. Maja se jima je pridružil še tretji vlačilec, ki pa ni dolgo ostal v Kopra, saj je razvoj dogodkov Koprivcu prekrižal številne ambicioznejše načrte. Luka Koper je junija 1993 s podjetjem Spaick - vlačilci sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki je enaka prej omenjeni pogodbi z Brodospasom, le da je pisana v slovenščini. Seveda medtem na drugi strani niso Čakali prekrižanih rok. Že v začetku februarja 1993 - ko sta Spaickova vlačilca se plula prod Trstu -je Brodospas Split z Brodospasom Koper sklenil pogodbo o skupnem vlaganju v skupno delo (joint ventu-re). Pravzaprav je to pogodbo sam s seboj sklenil Vicko Batinica, ki bi bil lahko kot direktor in podpisnik za obe podjetji podpisan na levi in na desni. Po 17. Členu pogodbe je za primer, Ce bi se levi in desni Vicko sprla med seboj, pristojno sodiSCe pri Gospodarski zbornici Zagreb. Res pa je bila pogodba tokrat prevedena tudi v slovenščino. Vsebina pogodbe je predvsem to, da koprski Brodospas v skupno delo vloži 34.000 dolarjev, splitski Brodospas pa dva luska remorkerja - tretjega so vrnili v Split. Bistveni pomen te po- 0 najemu dveh vlačilcev. Vlačilca Kiklop in Komet sta iz nemškega Bemerhavna, kjer sta delovala od , ki bi jih Spaick plačati za vlačilca. Glede na deklarirano vrednost 2, 4 milijona dolarjev bi dajatve znašale približno milijon dolarjev. Janez Kopač: »Pa pravijo, da nimamo naprav za gašenje požarov na ladjah...« (Foto: Boris Vuk) Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je 1. junija 1993 izdalo potrdilo o oprostitvi na podlagi 32. člena carinskega zakona. Po tem členu je nase podjetje oproščeno plačila uvoznih dajatev pri uvozu opreme, ki io tuje podjetje vloži v nase za vec kot pet let. (Morda ni odveč omeniti, da je na tak način med drugim prišlo v koprski Cimos za 44 znižale in Spaick zaračunava le se približno Četrtino cene, ki velja za enako uslugo v Trstu, Brodospas pa še bistveno manj. To je seveda za Luko Koper zelo ugodno, saj so s tem znižani skupni stroški, ki jih ima ladja v pristanišču. Tako je Luka lahko konkurenčna, Čeprav za Vlačilci ali remorkerji so posebna vrsta ladij, ki so grajene za vleko drugih plovil. Večji vlačilci so namenjeni za vleko na odprtem morju, v lukah pa tovornim ladjam pri manevriranju - ob pristajanju ah izplutju - pomagajo manjši vlačilci, Id imajo kakih 500 ton izriva in moc motorja do 3000 kW. Pri luških vlačilcih je bistvena tudi dodatna oprema za gašenje požarov, saj morajo biti vedno pripravljeni za posredovanje v primeru nesreče. Glede na to, da luski vlačilci delujejo v notranjih vodah države, zanje veljajo mednarodni predpisi o kabotaži. Po teh predpisih prevozniki, pa naj gre za avtobusne, letalske ah pomorske, ne smejo opravljah dejavnosh v notranjem prometu tuje države. Tako na primer v tržaškem pristanišču vlečno službo opravljajo le vlačilci, Id plujejo pod italijansko zastavo - tudi vlačilci iz kake države Evropske zveze tu ne morejo delah. milijonov nemških mark opreme in da je na naših cestah kakih 700 avtomobilov, ki so se tudi na ta naCin izmuznili carini.) Tako sta Brodo-spasova vlačilca, sicer še vedno v lasti splitskega podjetja, postala naša in sta 11. junija 1993 dobila slovensko zastavo. Se istega dne zvečer sta dobila tudi prvo nalogo - iz Luke naj bi potegnila ladjo Jelša. Tedaj pa so tja pripluli trije Spaickovi vlačilci in preprečili manever. Po posredovanju Luške kapitanije in nato še pomorske pohcije so se po približno pol ure Spaickovi vlačilci umaknili. Po tem incidentu je bilo v pristanišču Se nekaj manjših trenj, konkurenčni boj med obema podjetjema, ki od tedaj opravljata vlečno službo, svoje storitve zaračunava vec kot na primer tržaško pristanišče. »Brodospas si lahko privošči Vlačilca splitskega Brodospasa v koprskem pristanišču (Foto: Zdravko Primožič / F PA) praviceno oprostitvijo uvoznih dajatev. Naše podjetje, ki ima tako proti sebi tujo in svojo državo, bo težko zdržalo ta pritisk. Ce mi propademo, bo za vedno propadla možnost, da bi imeh v slovenski luki slovenske vlačilce...« Koprska luka bo lahko tudi v prihodnosti dajala delo le dvema vlačilcema, zato tukaj lahko obstane le eno podjetje. V boju za obstanek je Koprivec poskusil doseči, da bi bil vsaj začetni položaj obeh podjetij izenačen, in poskusa! dokazah, da oprostitev carinskih dajatev za Brodospasove vlačilce ni bila upravičena. S tem se je konkurenčni boj prenesel tudi na področje pravnin tolmačenj in mnenj pa tudi razvidnih in prikritih državnih, morda pa tudi bolj ozkih interesov. Nastal je zajeten kup papirjev, iz katerih tu posebej omenjam le nekatere. Ob tem se človek ne more znebiti vtisa, da se država, ki se zelo trudi, da državljana z davki, carinami in podobnimi dajatvami Čimbolj ožame, na vse pretege izmika možnosh, da bi si vzela svoje tudi v primera Brodospasa. Značilen je postopek v zvezi s carinskimi dajatvami za obdobje, ko so Brodospasovi vlačilci delali v Luki pod tujo zastavo. Na podlagi prijave, ki jo je vložila odvetnica podjetja Spaick, je Carinarnica Koper decembra 1993 izdala odločbo o plačilu 180 tisoč dolarjev na račun neporavnane carine za obdobje od oktobra 1991 do marca 1993, ko sta bila vlačilca Altair in Smjeli prijavljena za carinjenje. Po pritožbi Brodospasa je bila pripravljena tudi odločba na drugi stopnji, ki pa je za celo leto obležala v nekem predalu na republiški carinski upravi. Se bolj zanimiv je utrinek s sestanka o ugotovitvah repubhske carinske uprave v zvezi s tujimi vlaganji. Na sestanku, ki je bil novembra lani na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, si je svetovalka vlade Nives Marinšek med dragim privoščila taksnole izjavo: »Glede stališča, ki ga je Vrhovno sodiSCe Slovenije zavzelo o sodni praksi, pa MEOR meni, da ni ustrezno ...« Vrhovno sodiSCe je na podlagi ugotovitev ROJ o izigravanju določil 32. Člena carinskega zakona menilo, da »mora biti družbi omogočeno, da s stvarnimi vložki trajno razpolaga od trenutka vpisa v sodni register ... Z vpisom družbe v sodni register postanejo stvarni vložki last družbe ...« To stališče v primeru Brodospasa pomeni, da ni bil upravičen do oprostitve uvoznih dajatev, saj vlačilca nista postala last koprskega podjetja in sta še vedno lastnina splitskega Brodospasa. Da lahko uradnica MEOR ocenjuje ustreznost dela Vrhovnega sodisca, je vsekakor posebnost naše države. Podjetje Spaick je skušalo pred ustavnim sodiščem doseči razveljavitev zakonskih členov, po katerih je bil Brodospas oproščen uvoznih dajatev. Ustavno sodiSCe je aprila 1994 ugotovilo, da spodbijane zakonske določbe niso v nesldadju z ustavo. Pri Spaicku pa niso odnehali in so vložili vec prijav o carinskih prekrških in nezakonitem poslovanju Brodospasa. Agencija za plačilni zanima predvsem politični vidik zadeve, ki jo vključuje v okvire svojega znanega boja proti južni sosedi. Tožilstvo o zadevi še ni odločilo, najverjetneje pa je, da bo ovadbo zavrglo. Ministrstvo za finance je ob ovadbi izdalo kratko sporočilo, s katerim je zavrnilo utemeljenost obtožb. Na naša vprašanja pa so z ministrstva poslali nekaj pojasnil. V teh navajajo, da je bila oprostitev dajatev za Brodospasove vlačilce upravičena, saj 32. člen carinskega zakona ne določa, da mora vloga tujega vlagatelja postati last slovenskega podjetja. Zakon o tujih vlaganjih izrecno omogoča, da tuje podjetje pogodbeno vlaga svojo opremo v naša podjetja. Glede izdaje drugostopenjske odločbe za carinske dajatve za obdobje od osamosvojitve do tedaj, ko sta bila Brodospasova vlačilca registrirana da je 1 izdana 29. januarja, vzrok enoletne jo, so pa zelo številne. Vsaj posredno je v zadevi udeležena tudi Luka Koper, ki ji v podjetju Spaick marsikaj zamerijo. Direktor Luke Bruno Korelič je dejal: »Interes Luke je, da imamo tu na razpolago vlačilce, saj smo dolžni zagotoviti, da imajo ladje pri manevriranju v luki ustrezno asistenco, kot to določajo predpisi. Od začetka imamo pri tem do obeh partnerjev -Spaicka in Brodospasa - enak odnos, nobenemu nismo dajah prednosti. Pogodbi, ki ju imamo z njima, sta vsebinsko identični. Res pa je, da ima Spaick v zadnjem Času težave s plačevanjem. Dolžan nam je bilo, da bi morali biti vložki tujega ) oproščeni davka. Ker to ni bilo opravljeno, bi moral Brodospas do začetka septembra 1994 plačati dobrih 19 milijonov tolarjev prometnega davka za oba uvožena vlačilca in Se 12 milijonov tolarjev zamudnih obresti. Sicer pa zapisnik APP na dvajsetih straneh navaja kršitve predpisov. Zoper izdano odločbo APP, po kateri bi moral plačati prometni davek, se je Brodospas seveda pritožil. Na sestanku na Ministrstvu za finance je bil 20. januarja letos sprejet dogovor, da bo finančno ministrstvo izdalo drugostopenjsko odločbo. Ker se to ni zgodilo, je poslanec Zmago Jelinčič v imenu poslanske skupine SNS pri Državnem tožilstvu v Kopru vložil kazensko ovadbo zoper finančnega ministra Gasparija in zoper državno sekretarko v MEOR Vojko Ravbar. Jelinčič je zadevo spremljal že dalj Časa in je med drugim o tem postavil tudi poslansko vprašanje. Jelinčiča seveda tožbo za izterjavo...« Brodospas je na vec naslovov poslal dopis, v katerem podjetje Spaick obtožuje ogrožanja varnosti. Trdijo, da Spaickova vlačilca nimata opreme za gašenje. Njihova vlačilca pa imata vgrajeno protipožarno opremo v vrednosti 500 tisoč dolarjev. Ob tem je zanimivo, da sta bila oba vlačilca v carinski prijavi ocenjena na skupno vrednost 3, 400.000 dolarjev. Pri Spaicku smo prevetih, kako je s tem. Ob prihodu njihova vlačilca te opreme res nista imela. Vendar so tu na njiju opravili temeljiti remont celotnih plovil, strojev in druge opreme. Pri tem so vgradili tudi protipožarno opremo, ki je skupno vredna 440 tisoč dolarjev. Sicer pa imata vlačilca ustrezno registracijo, ki je brez primerne opreme ne bi mogla dobiti. Tako so povedali tudi na koprski Luski kapitaniji (sedaj Upravi za pomorstvo), ki redno izvaja inšpekcijski nadzor na Spai-ckovih vlačilcih. Boris Vuk Horoskop zapisal B. R.K. OVEN 21.3.-20.4: Partner bo izražal čustva, ki prav gotovo ne vodijo nikamor. Sprva ga boste nemočno obsojali, nato boste spregledali in mu pomagali, da se jih kar najhitreje otrese. BIK 21.4-20.5.: Večja količina denarja vam bo prej škodila kot koristila, saj boste z načinom njegove porabe povsem izničili trud, s katerim ste se dokopali do njega Res škoda. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: V ljubezenskem gnezdu bo malce zaškripalo, saj boste dali partnerju prav lepo priložnost za izbruh ljubosumja. Šele po neurju se bosta lahko pogovorila dovolj trezno. RAK 22. 6. - 22.7.: Končno se boste prepričali o vrednosti iskrene in celovite zveze, saj vam bo postalo povsem jasno, da z bežnimi in naključnimi znanci ne morete imeti ničesar skupnega. LEV 23. 7. - 23. 8.: Oseba, ki jo boste spoznali, vam sprva sicer ne bo zmešala glave, vendar boste z vsakim novim srečanjem vse bolj prepričani, da bosta veliko več kot le dobra prijatelja. DEVICA 24 8. - 22. 9.: S partnerjem bosta odkrila novo dimenzijo ljubezni, ki vama bo v prihodnje nudila ne le obilico užitkov, temveč vama bo odprla tudi možnost za odpravo nezadovoljstva. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Nekdo bo vztrajno brenkal na strune vaših Čustev. Nekaj Časa ga boste neprizadeto poslušali, nato mu boste svetovali, naj raje zaigra svojo pesem in se predstavi ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Kljub nesoglasju bosta s partnerjem obranila mimo kri. V toplem objemu se bosta pogovorila o vzrokih za nesporazum in ga v vzdušju ljubezni kmalu presegla. STRELEC 23.11.-21.12.: Odgovornost za slabo počutje boste končno sprejeli nase. Sledil bo skorajda čudežen razplet, po katerem se bo vaše stanje izboljšalo. Tudi okoKca bo navdušena KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Z vso vnemo se boste navdušili nad novim prijateljem, saj boste v njegovi življenjski modrosti ugledali neusahljiv vrelec resnice. Svojo glavo pa le ohranite. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Miselno beganje vam bo šlo pošteno na živce, zalo se boste odločili, da z njim končno enkrat razčistite. To se vam bo obrestovalo bolj, kot si lahko predstavljate. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Sivina vsakdana vas bo neizmerno dolgočasila, še zlasti zato, ker ste prepričani, da je življenje pisano kot najlepša mavrica. Združite torej dežne kaplje s soncem, pa bo. SLOVENSKA DEDIŠČINA Grad Komenda je bil sedež malteškega viteškega reda Predelava v 18. stoletju - Med zakupniki je bil tudi Peter Pavel Glavar Grad Komenda v istoimenskem naselju pri Kamniku je bil od leta 1223 do 1799 sedež malteškega viteškega reda na Kranjskem. Prvotna cerkev sv. Petra v gozdu je omenjena že leta 1147, njeno naslednico so pozidali v prvi polovici 16. stoletja, sedanjo pa so po načrtih mojstra Gregorja Mačka postavili leta 1726. Leta 1223 so se tod naselili malteški vitezi, pozidali skromno stavbo , v kateri je bival upravnik, saj so gospoščino dalj Časa upravljali s sedeža v Polzeli. Sprva je Komendo upravljal kar polzelski komendator VVerneckher, nato pa upravniki malteškega viteškega reda. Prvotno skromno enonadstropno poslopje Komende s prizidanim vhodnim stolpom blizu cerkve so morda že leta 1499 povezali s štiri metre vi- sokim obrambnim obzidjem s strelnicami z bližnjo cerkvijo in tako uredili protiturški tabor, ki se je ohranil do zidave nove baroCne cerkve. Na zagrajenem prostoru med malteško komendo in cerkvijo sv. Petra so stale kašče, tabor pa sta varovala še kvadraten vhodni in okrogel obrambni stolp. Komendski komendator baron Ja-cob de Testaferrata je v prvi polovici 18. stoletja temeljito predelal in razširil prvotno gotsko poslopje; takrat je grad dobil današnjo podobo enonadstropne stavbe pravokotnega tlorisa z dvema za nadstropje višjima stolpoma na sprednjem pročelju. Leta 1744 je postal grajski oskrbnik apostolski protonotar Peter Pavel Glavar, verjetno Testafer-ratov nezakonski sin, ki je dve leti pozneje vzel gospoščino v najem. Župnik Komenda v Valvasorjevem času Glavar ljudi ni učil le vere, temveC tudi umnega gospodarjenja, zgradil je šolo in hiralnico za stare ljudi. V tako imenovani beneficiatovi hiši, ki jo ustanovil Glavar, lahko še danes občudujemo Glavarjevo knjižnico. Leta 1765 je Peter Pavel Glavar kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem in se odselil tja, Komendo pa je izročil Jožefu Novaku. Gospoščino so zatem upravljali različni komendatorji in zakupniki, leta 1872 jo je kupil Marko Černič, oskrbnik na bližnjem gradu Križ, leta 1894 pa Luka Šmid, ki je stavbo predelal v secesijskem slogu-Ohranjenih je več gotskih portalov in oken s kamnitimi okvirji, pred grajsko stavbo pa stoji baročni vodnjak. Leta 1944 so Komendo požgali partizani, a niso nare dih veliko škode, saj so Smidovi stavbo po vojni prenovili. Ivan Jakič Grad Komenda (Foto: Ivan Jakič) SKANDINAVSKA KRIŽANKA 204 OMEJEN, NESPAMETEN ČLOVEK NOVINAR, KI PIŠE INTERPRETAT ČLANKE JEGULJI PODOBNA RIBA ORODJE ZA KOŠNJO OTO PESTNER VPLIV, UGLED SISTEM IDEJ AMERIŠKA PEVKA TURNER BIBLUSKA OSEBA SIMON JENKO NAJGLOBJE GNEZDO HADA V GRŠKI MIT. AVTOR: SIMON BIZJAK OBDONAVSKO MESTO NAJ. MADŽARSKE (BITKA L15261 JAP. GINEKOLOG (KNAUSIN ?l NATIS MUSLIMANSKO MOŠKO IME (IZ CRKDINFI IZDELOVALEC OSTRESU, OPAŽEV ANTON NANUT / KIS UDELEŽENEC SEMINARJA KRLIO POSLOPJA IZREDNA HITROST, NPR. RAZVOJA KOVANEC, DENAR KONICA, BODICA STROKOVNJAK. ZA ODPRAVO GOVORNIH MOTENJ PLANOTA V SOMALIJI VRSTA HRASTA GL. MESTO GANE TENISAČICA SABATINI JAN K0MENSKV REKA V VZHODNI SIBIRIJI ANGLEŠKA BOLEZEN KAMEN Z VD0LBEN0 PODOBO NABIRANJE AM.PEVKA BAEZ TEKSTILNI IZDELEK PRVI RIM. ZALOŽNIK SVIC. ZDRAVILIŠČE PREV0ST0VA JUNAKINJA ZASEBNA DEJAVNOST OSEBNI ZAIMEK AM. PEVEC IN GLASBENIK COOPER NEKDANJI INDIJSKI POLITIK SASTRI MOŠKI, NAVADNO STAREJŠI BIVŠI FILIPINSKI VODITEU (FERDINANDI SKRAJNI ZUNANJI DEL ČESA NIKOLA TESLA SEZNAM CEN OBREŽJE VRTNA SENCICA ZAČETNI DEL BESEDILA VRSTA FR. PREPROG KNOCK OUT UDAREC Z NOGO GORSKE REŠEVALNE SANI POLKROŽEN MORSKI ZALIV BIVŠI AM. TENISAČ (ARTUR) SL. MLADINSKI PISATELJ (VITAN) AVSTR. PISEC (FRIEDRICH V0NI KRAJ PRI POREČU NEMŠKA PESNICA SEIDEL PRETAKANJE SOLZ ZLATO PREGRADA, OVIRA MELIŠČE MESTO V ČADU NAJHUJSA STOPNJA DUŠEVNE PRIZADETOSTI SLABOTEN ŠIBEK, ČLOVEK IVO MOJZER EDEN OD STAREJŠIH PODODDELKOV TERCIARA FRANCOSKI DRAMATIK (»ANTIGONA«) ITALUANSKA IGRALKA (VIRNA) PREDEL GRLA ZA USTNO VOTLINO MADŽARSKI PESNIK IZ VOJVODINE (KAROLVI NEVARNA BOLEZEN, KARCINOM AMERIŠKA IGRALKA WEST URADNI SPIS LETOVIŠČE PRI OPATIJI ____________ZNAMENITI PRAŽAN________ Po sledeh humorista Jaroslava Haška (i<» Pivnica pri Fleku je najstarejša evropska pivnica, ki še dela Prago krasijo številna vabila na kulturne prireditve Pivnica in pivovarna pri Fleku Za pomoč rojakom na Punaju so Pražani ponujali svoje izdelke v sprehodu reklamnih voz. pden je nosil napis: »Ho-loubkovo milo je najbolj-Se-« Delili so tudi reklamne lističe z napisom: “Pijte MarSnerjevo čoko-|ado in jejte Maršnerjeve oombone.« Alegorični v°z je peljal v srednjeve-ska oblačila oblečene mo-že> ki so kričali: »Pokusi-te vinohradsko pivo.« Hasek piše, da večina jnazanov pozna napis, ki ^asi oba bregova Vltave, °d Vysehrada skozi Zlic-h°v, Podol do samega pranika. Po .zidovih his jn na drugih mestih se bohotijo napisi: »Pokusile branisko pivo.« Potem so prišli drugi ljudje, z njimi drugi časi. Prago, neko C glavno me-slo Svetega rimskega ce-aarstva nemške narodnosti. ki je segalo od Bra-Panta, prek Nemčije in J Poljske do Rusije, na jugu ! j6 lezlo v Italijo in Francijo ter pokrivalo naše kraje, so prekrile danes že smešno zveneče parole. lAvtor si jih je vestno zapisal pred kakšnimi osemnajstimi leti.) Oglejmo si nekaj najbolj globokih: »Sovetsky savez, naš pritel najver- nejy«, »Slava komunizmu!«, »6. petiletku splnime!«, »Komuni-zmus naš cil!«, »Hlasuj-mo pro bohati život v miru a socializmu«. S temi parolami je na srečo že pometel cas. Nekatere pa so še danes kruto resnične: »Volime mir«, »Za mir a pratelstvi mezi narody«. Danes teh napisov že zdavnaj ni veC, tudi Ha-škovih ni veC. Stene so prekrite z novimi. Napisi so kratki, a zgovorni: Peugeot piše na eni strehi, na drugi Mazda. Tam, kjer so hvalili socializem, zdaj piše Toshiba, tam, kjer so slavili komunizem, sveti kokakola. Minilo je skoraj celo stoletje. Pred koncem prve polovice so bili verjetno napisi še v nemščini, ki jih le še malo kdo pomni. Sledili so omenjeni in njim podobni. Zdaj, ko se to izmučeno stoletje napredka in vojn že izteka, se pojavljajo popolnoma novi napisi, ki slavijo nove bogove. Pražani pa mimo pijejo svoje pivo, le malo komu je mar tega bednega stoletja, večina si želi preživeti današnji dan in dočakati novega, vsaj malo boljšega. Slavnega Fleka Hašek omenja v humoreski Moj prijatelj Hanuška. Spoznala naj bi se v jeCi leta 1907. Potepuh Hanuška si je v jeci zaželel, da bi vsaj enkrat lahko stopil med »mlaskajoče Češke požeruhe, sedeče v pivnici Pri Fleku«. Hašek mu je priliko, da se je nagledal zadovoljnih Pražanov pri Fleku, zares ponudil. Pri Fleku je spoznal najdebelejšega češkega literata Jana Ostena, tam je spoznal gospodično Ru-ženko. Tako leta 1907! In danes, leta 1994? Pri Fleku lahko sediš v viteški dvorani; tam ne vidiš ničesar razen prelepe viteške dvorane. Lahko sediš na vrtu s Češkim pihalnim orkestrom, lahko pa v dvorani s kabare- jem. Ce ti mehur slabo služi, lahko presediš večji del veCera v najmanjšem in najtemnejšem prostoru Fleka. Najstarejša delujoča evropska pivnica in pivovarna se ponaša z letnico ustanovitve 1499. Bilo je komaj nekaj let po odkritju Amerike, srednji vek se še ni iztekel, ljudje pa so že pili pivo tu, kjer ga večina turistov, obiskovalcev Prage pije še danes. Večina dobrih, discipliniranih, lepih in rejenih Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Spancev, Japoncev, Belgijcev in vseh drugih se ne more načuditi, da je še kje na svetu kaj takšnega, kot je Flek. Takšna tradicija ni prav pogosta niti pri Angležih, ki so »izumili« tradicijo. Borivoj Repe (Se nadaljuje) fraoiško pivo je bilo priljubljeno že v Haškovih časih IGOR FABJAN; Gibraltar, vrata v Sredozemlje ® Neobičajni zbiralniki vode Za domačine je oskrbovanje z vodo že od nekdaj velika težava. Skalnat rt nima nikakršnih vodnih izvirov. Pitno vodo dobivajo z desalinacijo morske vode, manj kot deset odstotkov jo načrpajo iz podzemnih virov na severu, ostalo pa uvozijo. Zaradi skromnih virov pitne vode sanitarno vodo nadomešča kar neprečiščena morska voda. Se do leta 1993 so velik del vode dobili z lovljenjem deževnice. Zbirali so jo v velikanskih vodnih zbiralnikih na vzhodni strani Pečine. Na približno deset hektarov strmega pobočja so položili nerjavečo pločevino, s pomočjo katere se je deževnica zlivala v ogromne cisterne. Neobičajne zbiralnike so zgradili v zaCetku stoletja in so jih s ponosOm razkazovali kraljevim obiskovalcem. V kakšno posebno turistično atrakcijo pa jih - kjub pomanjkanju le-teh - vendarle ne morejo spremeniti. pritihotapile v Evropo z Berberi med 7. in 15. stoletjem. Na skalnatem polotoku danes živi veC kot sto opic. Rjave zverinice se naokrog potikajo v nekaj manjših krdelih, ki bolestno varujejo svoj teritorij. Najvišje živeče krdelo je še vedno divje in samostojno živi od korenin, žuželk in sadežev, druga, bliže mesta živeCa krdel, pa se v iskanju priboljškov pogosto odpravi do najbližjih hiš ali pa do strme ceste, po kateri prihajajo radovedni turisti. Edine divje opice v Evropi pa že dolgo niso več prav divje. Pogosto so mnogo bolj divji neprevidni obiskovalci, Ce jim predrzne opice zmaknejo kak kos oblačila ali fotoaparat, ki ga potem »poznavalsko« razstavijo in raztreščijo ob strme peCine. (Se nadaljuje) Brezrepi magoti so maskota Gibraltarja Danes Gibraltar privlači predvsem tiste, ki uživajo v nakupih in barantanju. Čeprav kljub dolgotrajnem pogajanju pogosto cene niso nižje kot v Španiji. Predvsem v zadnjem Času pa je tu tudi pomembno turistično letovišče s peščenimi plažami, mirnim morjem in številnimi drobnimi zanimivostmi, ki privabljajo obiskovalce. Ena najvecjih privlačnosti je na zahodni strmini polotoka. Tu je edino področje v Evropi, kjer v naravnem okolju živijo opice. Gibraltarske opice imenujejo magoti ali berberske opice in sodijo v skupino makakov iz družine paje-glavcev. Opice, ki živijo predvsem v Atlaškem pogorju, naj bi se Brezrepi magot (Foto: Igor Fabjan) Georges Simenon Maigretova pipa ubi “Morda ste opazili, da visi v jedilnici stara plinska svetilka s svečniki in umetnimi svečami. Ne vem, zakaj mi je prišlo na misel, da sem svece odvil. Našel sem majhne zavitke iz papirja in v njih nekaj trdega.” “Trenutek! Kaj si nameraval narediti v primem, da bi ti uspelo?” “Ne vem.” “Nisi hotel oditi?” “Ne, prisežem.” “Morda pa si hotel zaklad skriti kam drugam?” “Da.” “V hiši?” “Ne. Saj sem računal s tem, da jo bodo Se preiskovali. Skril bi jih v frizerskem salonu. Pozneje pa...” Nicolas se je porogljivo zasmejal. Gostilničar, ki se je s komolci naslanjal na točilno mizo, se ni zganil, in njegova srajca se je v poltemi odražala kot bel madež. “Potem ko si odkril skrivališče v svečnikih ...” “Ravno sem sveCe spet privil nazaj, ko sem začutil, da je nekdo v moji bližini. Najprej sem mislil, da je mama. Ugasil sem žepno svetilko, s katero sem si svetil. Toda tisti, ki se mi je vse bolj bližal, je bil moški; takrat sem se vrgel k vratom in skočil ven na ulico. Grozno me je bilo strah. Stekel sem. Vrata so se s treskom zaprla. Na nogah sem imel copate, bil sem brez klobuka, brez kravate. Tekel sem vse dlje in za sabo sem slisal korake.” “Ne teces tako hitro kot ta mladi hrt, Nicolas,” se je posmehoval Maigret. “Pri Bastilji je bila policijska patrulja. Stekel sem v njeno bližino, prepričan, da se me moški tam ne bo upal zgrabiti. Tako sem pritekel na Vzhodni kolodvor, in potem mi je prišlo na misel...” “Da bi se odpeljal v Chelles, seveda! Sladek spomin! In potem?” “Do petih zjutraj sem ostal v Čakalnici. Tam so bili ljudje. In dokler so bili v moji bližini ljudje...” “Razumem.” “Samo da nisem vedel, kdo me je zasledoval. Ogledoval sem si ljudi, enega za drugim. Ko so odprli blagajno, sem se prerinil med dve Zenski. S tihim glasom sem zahteval vozovnico. Približno ob istem Času je odpeljalo veC vlakov. Najprej sem stopil v en vlak, nato v drugega, vstopal in izstopal sem na napačni strani.” “No, Nicolas, zdi se mi, da ti je ta po-bec povzročil se veC težav kot meni.” “Ker seveda ni vedel, do kam sem kupil vozovnico, kajne? V Chellesu sem stopil z vlaka šele takrat, ko je že spet speljal.” “Ni slabo, ni slabo!” “Planil sem s postaje. Ulice so bile prazne. Spet sem začel teci. Za sabo nisem slisal nikogar. Prispel sem do sam. Takoj sem zaprosil za sobo, ker sem bil že na koncu in sem se jih hotel Cim prej znebiti, teh...” Med pripovedovanjem se je se vedno tresel. “Mama mi ni nikoli pustila veliko žepnine. V sobi sem ugotovil, da imam samo Se petnajst frankov in nekaj žetonov. Hotel sem se vrniti domov, preden bi mama ...” “In nato je prišel Nicolas.” “Z okna sem videl, kako je petsto metrov od tod stopil iz taksija. Takoj sem dojel, da se je odpeljal do Lagnyja, kjer je najel avto, se vrnil v Chelles in mi spet prišel na sled. Takrat sem se zaklenil. Ko sem zaslišal korake na stopnicah, sem pred vrata porinil predalnik. Bil sem prepričan, da me bo ubil.” “Brez obotavljanja,” je zarenčal Maigret, “samo da se ni hotel izdati pred gostilničarjem. Mar ne, Nicolas? Zato se je ugnezdil tukaj, saj si je rekel, da boš prej ali slej moral iz sobe. Pa Čeprav le zato, da bi kaj pojedel.” “Nic nisem jedel. Tako sem se bal, da bo vzel lestev in splezal do okna! Zato sem oknice pustil zaprte. Nisem si upal zaspati.” Pred hišo je bilo slišati korake. Bil je voznik, ki ga je začelo skrbeti za stranke, ko je nevihta minila. Maigret je z lahko roko iztrkal svojo pipo, jo spet natlačil in jo ljubeče pobožal. “Ce bi se jo bil drznil uničiti ...” je zabrundal. Potem pa brez prehoda: “Odrinimo, otroka! Sploh pa, kaj boš rekel materi, Joseph?” “Ne vem. Strašno bo.” “Kje pa! Sel si v jedilnico, da bi igral detektiva. Videl si nekega moškega, ki je ravnokar odšel. Zasledoval si ga in si bil ves ponosen, da lahko ravnaš kot policist.” Nicolas je prvič odprl usta in zaničljivo rekel: “Menda ne mislite, da bom jaz to potrdil?” Nato Maigret popolnoma mirno: “To bova kmalu videla, kajne, Nicolas? Med štirimi očmi, v moji pisarni.... No, voznik, bojim se, da bomo v vašem avtu precej na tesnem. Gremo?” Malo pozneje je zašepetal v uho Josephu, ki je z Mathildo Čepel v kotu zadnjega sedeža: “Dal ti bom drugo pipo, veš. In še večjo, Ce želiš.” “Samo,” je odvrnil mladenič, “da ne bo vaša.” (Konec) Četrtek, 23. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/VEČINOMA OBLAČNO ALPE JADRAN / DE2 IN SNEG Vremenska slika: Nad severno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni valovi se iznad Atlantika hitro pomikajo proti Alpam in vplivajo tudi na vreme pri nas. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod C A sredISče sredISCe ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG ■flipaiiil mm na dan pod 10% 10-30% 10-30 30-50% 30-60 50-80% nad 60 nad 80% VETER I NEVIHTE 1 ^ 5-10 m/s BIOPROGNOZA | SNEŽNE RAZMERE dne 22.2. gl PLIMOVANJE Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli težave, ki se bodo kazale kot slalio počutje, povečan ne-mir. utrujenost in potrtost DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.52 in zašlo ob 17.39. Dan bo dolg 10 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 1.55 in zašla ob 11.24. cm Rogla 70 do 90 Kope 50 Krvavec 100 Vogel 155 Kranjska Gora 20 do 30 Mariborsko Pohorje 45 Soriška planina 80 cm Kanin od 80 do 200 Kobla do 60 Zelenica 20 do 90 Golte 50 Cerkno 60 Velika planina 50 Rakitna Naprave na Kalicu in Rakitni zaradi pomankanja snega ne obratujejo. Tekaške prage so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Golteh, Pokljuki, Veliki in Soriški Planini, Kopah, Vodu in v Kranjski Gori. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Veliko Planino, v Cerkno, do pod Vogla, na Koblo ter med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Danes: ob 3.10 najvišje 26 cm, ob 11.09 najnižje -29 cm, ob 18.21 najvišje 10 cm, ob 22.59 najnižje -1 cm. lutri: ob 5.02 najvisje 26 cm, ob 12.24 najnižje -38 cm, ob 19.18 najvisje 21 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Dopoldne bo na zahodu rahlo Prevladovalo bo oblačno deževalo, popoldne padavine vreme z občasnimi padavi-nad vso Slovenijo. Ruti jutru nami, v krajih severno od ponekod sneg do nižin. Tem- nas bo snežilo tudi v doli-perature bodo od 2 do 7°C. nah. V Sloveniji: Obeti: V petek bo še nestalno vre- V soboto bo večinoma su- me z občasnimi padavina- ho, v vzhodnih krajih bodo mi, v nižinah deloma dež, tudi krajša obdobja sončne-deloma sneg. ga vremena. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... TRST......... CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... CELJE........ NOVO MESTO... NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ..... POSTOJNA..... IURSKA BISTRICA. KOČEVJE...... CRNOMEU.....- SLOV. GRADEC.. RATEČE....... VOGEL.......- KREDARICA.... 3/7 9/10 -2/1 -2/4 3/7 3/7 2/9 6/10 0/7 7/11 6/8 6/8 -V' 5/10 -3/1 -3/4 -1/0 -31-b GRADEC 1/6 MONOŠTER 3/5 ZAGREB 10/9 REKA 7/U TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI 1/2 STOCKHOLM 1/3 MOSKVA -21-2 BERLIN 3/15 VARŠAVA 5/9 LONDON 4/9 AMSTERDAM 5/10 BRUSELJ 3/9 PARIZ 6/10 DUNAJ 3/14 ZuRICH 2/16 ŽENEVA 2/14 RIM 5/16 MILAN 6/12 BEOGRAD 5/19 BARCELONA 10/15 ISTAMBUL 4/9 MADRID 3/17 UZBONA 8/15 ATENE 6/16 BUCAREST 0/15 MALTA 8/16 PRAGA 2/17 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Borzni posrednik preletel Tihi ocean z balonom VANCOUVER Ameriški borzni posrednik Steve Fossett je srečno pristal v Kanadi, potem ko je postavil svojevrsten svetovni rekord, s tem da je prvi sam v balonu preletel Tihi ocean. V torek je pristal pri Leaderju v Saskatchevvanu, 400 kilometrov od Calgaryja. Fossett, ki je star 50 let, je v soboto odletel z Južne Koreje in v balonu preletel kar 9.600 kilometrov. S tem je premagal dosedanjega uradnega rekorderja Bena Abmzza, ki je leta 1981 v balonu preletel 8.320 kilometrov, ni pa še znano, ali je podrl tudi vse neuradne rekorde. Menedžer drznega podviga Bo Kemper je iz Chicaga sporočil, da je Fossett verjetno postavil tudi nov višinski svetovni rekord s tovrstnim balonom. Dvignil se je namreč na višino 8.100 metrov. Fossett je dosegel kanadsko obalo v torek. Po- toval je s hitrostjo 145 kilometrov na uro. »Ko je dosegel otok Vancouver, je bilo njegovo veselje na višku,« je izjavil Kemper, ki je bil s Fossettom neprestano v računalniškem stiku. Fossetta je med po- letom pošteno zeblo, ker so grelci v potnikovi kabini povsem odpovedali. Zaradi višine se je moral poslužiti tudi maske za kisik. Poleg tega je Kemper ju sporočil, da je na balonu odpovedal tudi generator, kar bi lahko onemogočilo vsakršno radijsko povezavo, ko ne bi imel s seboj rezervne baterije. Fossett je odpotoval iz seulskega olimpijskega stadiona, ne da bi našel sponzorja za svojo odpravo, ki jo je zato finansiral kar sam. Zaenkrat še noče razkriti, koliko ga je stala. Letel je z posebnim balonom, s premerom 16 metrov, visokim 30 metrov in težkim kar dve toni. Balon so načrtovali in izdelali napenoma za to odpravo. Sam z balonom čez Tihi ocean 50-letni Steve Fossett je prvi človek, ki je sam z balonom preletel Tihi ocean. S tem je tudi vzpostavil novi rekord, saj je preletel 5.208 morskih milj. RUSIJA KANADA S Leader, Saskatchevvan ZDA Seul, JU2NA KOREJA Prva ženska usposobljena za bojne akcije s tornadom LONDON - Poročnik Jo Šalter je prva ženska, ki se je usposobila za bojne akcije s tornadom GR1B britanskega vojnega letalstva. Na škotskem letalskem oporišču Lossiemouth se je nastavila fotografom ob svojem tornadu, fotografirali pa so jo tudi med poletom ob škotski obali. 29-letna Jo Šalter je novinarjem povedala, da bo šla v boj, ko bodo to od nje zahtevali, vseeno pa misli, da se bo nekega dne poročila in imela otroke. (Telefoto AP) Odškodnina zaradi Nasilnega komisarja spolnega nadlegovanja so obsodili na smrt VVASHINGTON - Ameriška naftna PEKING - V kitajskem Tagšanu so na družba Chevron je štirim svojim uradni- smrt obsodili policijskega komisarja Ma cam plačala kar 2,2 milijona dolarjev Vajuna, ki je do smrti mučil nekega odškodnine, ker so jih med delom v kmeta. Kot piše tagšanski dnevnik, sta uradih Chevron Information Techno- bila brata Fan Shivvu in Fan Shizhu oblog}' v kalifornijskem San Ramonu spol- tožena, da sta nezakonito zahtevala od no nadlegovali. Nekdo jim je po notranji trgovcev, naj jima vrnejo neplačano ze-pošti pošiljal pornografski material in lenjavo. Ma Yajun je skupaj s petimi po-opolzke ponudbe. Družba je zaman po- licijskimi agenti z električno palico do skušala izlediti krivca, tako da je sedaj smrti mučil Fana Shizhuja, ne da bi mu pristala na odškodnino, ki jo je določilo uspelo izsiliti priznanje. Časopis ni na-sodišče v San Franciscu. vedel kazni za petorico agentov.