Pomurski MURSKA SOBOTA, 24. AVG. 1961 Leto XIII. — Štev. 33 Cena 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Prvo polletje v radgonski, lendavski in soboški občini NAGRAJEVANJE VAŽNA POSTAVKA Podatki o izpolnitvi družbenega plana za prvo polletje 1961 kažejo, da so pomurske gospodarske organizacije znatno povečale proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lani. Predvsem se je v novih pogojih gospodarskega sistema povečala storilnost dela, s tem v zvezi pa se je letos v veliki meri izboljšal tudi način nagrajevanja. V Zdravilišču Slatina Radenci so finančni plan v prvem polletju izpolnili z 51 od- stotki, na kar predvsem vpliva moderna proizvodnja mineralne vode v novem slatin- skem obratu v Boračevi. V tem obratu je letos proizvodnja mineralne vode v primer- javi s prvim polletjem lani večja za 100 odst. V vseh treh slatinskih obratih Zdravilišča se je proizvodnja slatine povečala za 19 odst. V tem zavodu so se letos povečali tudi povprečni osebni prejemki. Novi način nagrajevanja v Zdravilišču, ki je med najboljšimi v radgonski občini, je o-mogočil, da delavci zaslužijo povprečno na mesec po 22.400 dinarjev, medtem ko je bila lani povprečna neto plača le 17.000 dinarjev. V Zdravilišču so uspešno izpolnili tudi plan investicij. Plan investicij za (Nadaljevanje na 2. strani) Novi objekt soboškega Agroservisa Vodovodni stolp s kavarno na strehi ? V soboški Fazaneriji že teče gradnja vodnjakov za potrebe vodovoda za mesto M. Sobota. Dela je prevzelo zagrebško podjetje »Elektrosond«, ki uporablja najnovejše metode kopanja vodnjakov s pomočjo posebne naprave. Izkopali bodo tri vodnjake, globoke 15 metrov. Pri kopanju do globine 10 metrov so naleteli na obilo vode. V izkopane vodnjake bodo vložili posebne cevi s premerom 60 cm, okoli njih pa oblogo manjših granulacij gramoza iz Separacije Puconci, ki bo služil za filtriranje vode. V samih ceveh pa bo še posebna bakrena mreža za filtriranje. Po končanem kopanju, ko bodo že vložene cevi, bodo s posebnim strojem izvlekli pomožne cevi, ki so služile pri kopanju vodnjakov in imajo premer 1 meter. Tako delo je drago, saj stane kopanje enega metra 55 tisoč dinarjev. Drugo vprašanje pa je, kje postaviti vodni stolp, ki bo služil za rezervoar vode. Trenutno sta dva predloga in sicer za lokacijo na Bakovski cesti ali pa nekje v mestu, kjer bi ta 45 metrov visok stolp, ki bo lahko tudi štirioglat, lahko uporabili še za druge namene. Razmišljajo namreč, kako bi bilo mogoče na strehi stolpa urediti kavarno, njegova ena stena pa bi lahko služila za steno stolpne hiše. Dela pri kopanju vodnjakov zelo hitro napredujejo. Torej se obeta prebivalcem našega okrajnega mesta kmalu zdrava pitna voda. -ml Vrtalne naprave v Fazaneriji LETOS VEČIN BOLJŠE? V prejšnjem tednu smo se zanimali na nekaterih družbenih gospodarstvih o letošnjih obetih v vinogradih, kakor tudi o pripravah na prodajo vina. Na Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni ugotavljajo, da je nasade na enem delovišču močno napadel oidij, vendar kljub temu pričakujejo lep pridelek, ki bo po predvidevanjih najmanj takšen kot lanski. Se pravi, da bodo pridelali blizu 80 vagonov vina, kakor je bilo predvideno, v letnem proizvodnem planu. In kvaliteta? Na gospodarstvu pravijo, da bi ob ugodnem vremenu v prihodnjih tednih utegnila biti boljša od lanske. Letos pričakujejo tudi na Kmetijskem gozdnem gospodarstvu v Lendavi precej dobro vinsko letino. Računajo celo, da bo pridelek za kakih dvajset odstotkov večji od lanskega, dobro pa obeta tudi kvaliteta. Vodja proizvodnje na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru ing. Nemanič nam je povedal, da bo letošnji pridelek grozdja za petnajst do dvajset odstotkov večji od lanskega, o kvaliteti pa bo v glavnem odločalo vreme v prihodnjih tednih. Naj dodamo še to, da je tudi na ljutomerskem gospodarstvu nekatere nasade močno napadel oidij, vendar so ga močno omejili. Na družbenih gospodarstvih si torej precej obetajo od letošnjega grozdja, čeprav se je ponekod spomladi precej osulo. Na gospodarstvih pa bodo vzporedno s trgatvijo poskrbeli tudi za prodajo vina, saj imajo ponekod težave z obratnimi sredstvi. Računajo, da bo šla večina letošnjega pridelka vina za izvoz, čeprav še nimajo sklenjenih pogodb. Zadnje čase pa je povsod slišati precej razprav o cenah letošnjemu vinu. Glede tega smo se zanimali tudi na gospodarstvih, vendar nam še niso mogli točneje odgovoriti. Menijo pa, da cene vinu ne bodo višje kot lani, ampak se bodo z ozirom na precejšen pridelek mogoče celo znižale. -ko Razprave o agrotehničnih ukrepih Na nedavnem posvetovanju predsednikov in sekretarjev krajevnih odborov Socialistične zveze ter predstavnikov kmetijske zadruge in vinogradniških gospodarstev v Gornji Radgoni so razpravljali o izvajanju odloka in predpisov o agrotehničnem minimumu za žitarice. Ugotovili so, da so z novimi ukrepi najboljše seznanjeni kmetovalci na področju poslovne enote KZ Radenci, kjer so imeli v ta namen s kmetijskimi proizvajalci že tudi posebno posvetovanje. Novi odlok o agrotehničnem minimumu so ugodno ocenili tudi kmetovalci na področju poslovne enote KZ v A-pačah in pri Vidmu ob Ščavnici, slabše pa v Ivanjcih. Na posvetovanju v Gornji Radgoni so sklenili, da bodo še v tem tednu sklicali razširjene seje vseh krajevnih odborov Socialistične zveze v radgonski občini in se podrobno pogovorili o vseh problemih v zvezi z novimi agrotehničnimi ukrepi. Z zasedanja Občinskega ljudskega odbora Beltinci ZAGOTOVITI VEČJE DONOSE PŠENICE V ponedeljek je Občinski ljudski odbor Beltinci na zasedanju, ki je bilo v Črensovcih, razpravljal o poročilu sveta za socialno varstvo in to na predlog nekaterih odbornikov na prejšnji seji, ter o odloku o agrotehničnih ukrepih. Poročilo sveta za socialno varstvo je podrobno navajalo vse, ki dobivajo v občini socialno pomoč, ki skupno znaša okrog 7,5 milijona dinarjev in je razdeljena na številne upravičence, večinoma v manjših zneskih, največ po 2000 dinarjev mesečno. V preteklem šolskem letu je iz teh sredstev dobivalo 58 dijakov študijske podpore in to v povprečnem znesku nekaj čez 1500 dinarjev. Odborniki so v razpravi zlasti poudarjali, da bi se morala dosledneje in to tudi preko skrbniškega organa uveljavljati dolžnost otrok, da pomagajo ostarelim in bolnim staršem, kar se dogaja pri marsikaterem, ki prejema pomoč. Na skupni seji obeh zborov je bila še obrazložitev odloka o agrotehničnih ukrepih za sejanje pšenice, ki sta ga oba zbora sprejela na ločenih sejah. Pred sprejemanjem odloka so odborniki ugotavljali razne pomanjkljivosti ter težave, ki bodo vplivale na izvajanje odloka. Veliko pozornost v razpravah so zlasti posvečali urejevanju komplek- sov za posamezne kulture in tudi organiziranju strojne obdelave, ki bi morala biti organizacijsko dobro opravljena predvsem s tem, da bi se preprečile nekoristne vožnje strojev med oddaljenimi majhni- mi parcelami, ampak bi se naj zajemala širša področja. Z odlokom so tudi razširjene sorte pšenice. V razpravi so tudi ugotavljali, da bo letos znatno laže kontrolirati izvajanje odloka. -nc V jeseni začetek gradnje bolnišnice V tem času teko zadnje priprave za gradnjo nove bolnišnice v Murski Soboti, ki bo ena najsodobnejših v Sloveniji. Zaradi težav s sredstvi jo bodo gradili postopoma, tako da bo do konca dograjena in opremljena v približno štirinajstih letih. Zmogljivost nove bolnišnice — gradili jo bodo v neposredni bližini sedanjega infekcijskega oddelka pri Rakičanu — bo predvidoma 578 postelj. Bolnišnica pa bo imela razen razširitve že obstoječih oddelkov še vrsto novih oddelkov in sicer očesni, otroški, nevropsihiatrični ter kožni oddelek. Razen tega pa bosta ginekološki in porodniški oddelek ločena in seveda s povečanim obsegom. Pred kratkim so v Murski Soboti razstavili maketo nove bolnišnice, ki predstavlja impozantno podobo in prav zato se prebivalstvo zelo zanima za to novogradnjo. V nedeljo pri novi šoli v Bogojini OTVORITVENE SVEČANOSTI V nedeljo, 27. t. m. bo v Bogojini in celotnem bogojin-skem okolišu veliko slavje ob otvoritvi novega šolskega poslopja. Sodobno šolsko poslopje z 11 učilnicami je pomagalo graditi vse prebivalstvo šolskega okoliša. Vaščani sedmih krajev so prispevali nad 55.000 delovnih ur, 1255 prevozov, stavbni les za ostrešje, denarna sredstva itd. Skupna vrednost vseh teh prispevkov znaša nad 4 milijone dinarjev. Celotna investicijska vsota znaša 40 milijonov dinarjev. Otvoritev novega šolskega poslopja v Bogojini bo zategadelj pomenila praznični dogodek za delovne ljudi Bogojine in okoliških vasi, ki niso štedili ne znoja, ne časa in ne materialnih sredstev, ko je šlo za gradbena in ureditvena dela pri novem objektu, ki ga je -gradbeno zasnoval pokojni Franc Novak. V okviru otvoritvenih svečanosti bo v počastitev 20-letnice vstaje v Bogojini tudi večja kulturno-prosvetna prireditev na kateri bodo nastopali združeni pevski in pionirski zbori iz Bogojine, recitacijski zbor ter folklorna skupina iz Beltinec. Ob tej priložnosti pa bodo v prostorih novozgrajene šole odprli tudi tri zanimive razstave in sicer: razstavo NOB, razstavo o soudeležbi prebivalstva pri izgradnji novega šolskega objekta ter razstavo lončarskih izdelkov. Pripravljalni odbor je za otvoritveno svečanost izdal tudi ličen spominski bilten z zgodovino izgradnje nove šole. VREMENSKA NAPOVED za čas od 24. avg. do 3. sept. Okrog 24. avgusta in okrog 3. septembra padavine, v ostalem lepo vreme. - Dr. V. M. POČASNOST, KI NI OPRAVIČLJIVA Po predvidevanjih hi že v preteklem mesecu morale naše gospodarske organizacije popolnoma osvojiti nov sistem delitve dohodka. Toda v dobri polovici gospodarskih organizacij bodo še potrebne številne razprave in tudi precej dela, predno bodo sestavljeni novi pravilniki. Tudi na kmetijskih gospodarstvih predvidevajo, da bi pravilnike sprejeli šele proti koncu septembra in to v najboljšem primeru. Zamuda je torej občutna, saj bo takrat že konec kmetijskega leta in bo torej potrebno čakati na rezultate skoraj leto, čeprav bi morali po polletnem poskusnem obdobju v prihodnjem letu biti že znane slabosti in pomanjkljivosti. Očitno je, da je na kmetijskih gospodarstvih vprašanje pravilnikov potisnjeno nekoliko v ozadje. Kmetijska gospodarstva so se namreč letos zavzela predvsem za temeljitejše analiziranje proizvodnje in za formiranje ekonomskih enot, pri čemer so bili doseženi lepi uspehi glede nadaljnje decentralizacije upravljanja. Ekonomske enote na kmetijskih gospodarstvih imajo skoraj povsod izredno velike pristojnosti. Formirane so pravzaprav v obliki samostojnih obratov. Razpolagajo s svojimi osnovnimi sredstvi, ustvarjajo sklade, odločajo glede delovnih razmerij, delitvi osebnega dohodka itd. To so brez dvoma veliki premiki, ki vsaj ponekod prekašajo spremembe v industrijskih podjetjih, toda ponekod pa tudi zaostajajo. Toda kljub temu so ostala nerešena mar- sikatera pereča vprašanja. Predvsem glede delitve čistega in osebnega dohodka. Na kmetijskih gospodarstvih imajo sicer uveden način obračunavanja osebnega dohodka po učinku, ki pa je vsaj v sedanjih razmerah že zastarel. Delavci so namreč nagrajevani po prirastku pri živini, na osnovi proizvedene količine mleka itd, toda to so še vedno standardne postavke, ki niso odvisne od višine dohodka celotne ekonomske enote ali gospodarske organizacije. Doseči je potrebno torej več in sicer to, da bo dohodek slehernega delavca neposredno povezan z gospodarskim uspehom ali vnovčeno proizvodnjo. Prav v tem pa je bistvo novega sistema delitve, ki ga pa na kmetijskih gospodarstvih v tem pripravljalnem postopku niso toliko upoštevali, ampak so se bolj preorientirali na gospodarske analize ter na osnovi sedanjih proizvodnih problemov iskali razne preusmeritve Te analize so sicer umestne in tudi nujno potrebne, toda ostalo je nerešeno ali nepojasnjeno pred delovnimi kolektivi, kako se dohodek ustvarja in tudi deli. Ponekod pravzaprav še tudi niso pripravljeni, da bi predli na novi sistem delitve dohodka, saj je n. pr. slišati še opravičila na račun neažurnega knjigovodstva itd, kar pomeni, da so precejšnje težave, ki jih pa seveda m mogoče z ničemer opravičiti, kajti normalno se nam zdi, da je nemogoče dobro gospodariti, če v podjetju evidenca ni v redu. Kakšen je odnos do pravilnikov, ki bi ta vprašanja delitve urejevali, ram tudi nazorno kažejo razne razprave, kjer predstavniki kmetijskih gospodarstev vostavljaio na prvo mesto razne gospodarske težave, kot je problem kreditov, nadaljnje investicije, cena mleka itd. Po številnih seminarjih, organiziranih posvetovanjih in razvravah, kjer so bila vprašanja nobena sistema delitve dohodka gotovo zelo dobro obdelana in tudi pojasnjen njihov namen, je gotovo nastopil čas, da se tudi na kmetijskih gospodarstvih sestavljanja teh pravilnikov pospeši. Spretni prsti na savinjskih hmeljiščih Slikovita Savinjska dolina je sredi meseca več kot podvojila število prebivalcev. Med bohotečimi hmeljevkami se že kakih deset dni zliva pravcati mozaik narečij. Pa ne samo slovenskih, tudi hrvatskih, zlasti še iz Zagorja. Na sprehodu med bujnimi hmeljišči bomo prav gotovo videli znan obraz pomurske hmeljarke. Ne ene, več sto jih lahko najdemo. Se pred leti so zahajale na hmeljišča le starejša dekleta, letos pa lahko med temi najdemo tudi malo Marijo, Jožico in Majdo ter še mnoge druge, ki si bodo tu zaslužile denar za šesti in sedmi razred osemletke. Mlade so še, a hočejo biti kar najbolj samostojne. Zakaj bi morale za vsak zvezek ali knjigo s prosečim obrazom pred o-četa? In mogoče bo poleg učil ostal še kakšen stotak za novo krilo, nogavice... Mnogo misli in želja se preliva v mladih glavicah, medtem ko spretni prsti segajo po hmeljevih kosmičih, ki so letos nekoliko manjši ko lani. Precejkrat je treba utrgati, preden je mernik poln. In vsaki mernik pomeni zasluženih 55 dinarjev, ali 45, če imajo hrano. Zaslužek ni tako lahek, saj je treba ves dan pridno delati, če hočejo napolniti 15 mernikov. Mogoče bo ob koncu obiralne sezone še majhno presenečenje: hmeljarsko združenje je namreč priporočalo proizvajalcem naj povečajo plačo za pet dinarjev za mernik. Sonce je že zdavnaj utonilo za vrhovi in nad savinjska hmeljišča se je prikradel mrak, spretni prsti pa so še vedno brskali med šumečim listjem, ki te dni polni dolino s svojim ostrim, simboličnim vonjem. Še en mernik, so si menda dejali. Da, še en mernik in še 55 dinarjev... Gugajoči vozovi z velikimi koši, polnimi savinjskega »zlata«, so se izgubili za hišami, obiralci pa so eden za drugim odhajali kot z bojišča. Delovnik je bil pri kraju. Namesto šuštenja listja in klepetanja, je zazvenela pesem, pesem, ki je ne ovira nobena utrujenost. Šele pozno zvečer je bila Savinjska dolina spet spokojna, nočno tišino so trgali le avtomobili in številne sušilnice, katerih peči morajo goreti cele noči, kajti pridelek hmelja se bo kljub temu, da je za skoraj 20 odstotkov manjši kot lani, gibal okrog 20.000 ton. Takšno je te dni življenje v Polzeli, Braslovčah, Žalcu, Gomiljskem in drugod. Še nekaj dni in iz vasi se bo spet poslovilo preko dvajsettisoč obiralcev, za njimi pa bodo ostala osamela, obrana hmeljišča. J. Stotnik Obiralki hmelja Na kapelskem VG za vinogradniške delavce KOPALNICA IN PRALNICA Kolektiv Vinogradniškega gospodarstva Kapela se je že nekaj časa zavzemal za gradnjo kopalnic in pralnic za vinogradniške delavce na vseh svojih treh deloviščih. Do uresničitve teh želja je prišlo pred dnevi, ko so začeli z gradnjo na Turjanskem vrhu (Svobodnem vrhu), takoj za tem pa tudi na Murščaku. Na Kapeli, kjer je že kopalnica, bodo prostore adaptirali in nekoliko razširili. Kopalnici in pralnici na Murščaku in na Turjanskem vrhu bosta zgrajeni po enakih načrtih. Gradnjo finansi- ra Vinogradniško gospodarstvo Kapela. V obeh zgradbah bo po pet tušev, banja za kopanje, dve drvarnici, kotlarna, oddelek za pranje in sušenje perila ter sanitarni prostori. Pralne stroje s centrifugo kapacitete 5 kg suhega perila imajo že nabavljene. V obeh stavbah bodo zgradili tudi stanovanje za osebo, ki bo upravljala s pralnimi stroji. Z novimi pralnicami in kopalnicami bodo vinogradniški delavci veliko pridobili, saj bodo s tem njihove družine v precejšnji meri razbremenjene vsakdanjih skrbi. Omembe vredno pa je to, da bo pranje in kopanje za delavce zastonj. Za ostale vaščane pa bodo za usluge pri pranju perila in kopanja določili le minimalne prispevke. Na Murščaku bo kopalnico lahko uporabljala tudi osnovna šola za šolarje. Tu ne bo problem za vodo, saj imajo na Murščaku že nekaj let vodovod. Na Turjanskem vrhu sicer vodovoda ni, vendar bodo zgradili v bližini kopalnice cisterno in namestili čistilnik ter vodovodno črpalko. Obe kopalnici in pralnici gradijo na takih temeljih, na katerih bodo lahko kasneje v okviru finančnih možnosti zgradili še po dve družinski stanovanji. Predvidevajo, da bodo z vsemi deli končali še letos jeseni. -rj- Na sliki: Gradnja kopalnice in pralnice na Murščaku NENAGRAJENA PRIZADEVNOST Letošnja mlačev je poleg lepih donosov tudi pokazala, kako počasi in tudi včasih brez večjega občutka odgovornosti se otresamo preživelih navad, ki jih tudi nikakor več ne moremo vskladiti z našim načinom nagrajevanja po delu. Najbolj opazna med temi navadami je merica, ki jo pobirajo mlatilničarji. Pustimo ob strani »nelojalna« tekmovanja privatnih mlatilničarjev z zadružnimi stroji, ker je to precej znano. To namreč ni tako zaskrbljujoče, ker ima vsaka konkurenca tudi svoj gospodarski račun in v tem tudi svojo mejo, ki je ni mogoče pogosto preskakovati Zasebni mlatilničarji so namreč ponekod tako »gospodarsko močni«, da lahko opravljajo mlatitev tudi s 5 kg žita od stota, čeprav je običajna medica 8 kg. Ta »konkurenca« pa ima tudi nekatere druge posledice, ki se zlasti ponašajo s svojo okorelostjo. Še naprej namreč skuša obdržati merico kot obliko plačevanja za mlatilniške storitve. Tako so n. pr. ponekod zadružni mlatilničarji hoteli preiti na nov način obračunavanja, to je na plačevanje delovne ure, toda to jim ni uspelo, ker je pač merica že tako stara in v navadi, da jo je težko uničiti. Vendar pa kot vse kaže, ji bo moralo poslednjič le zazvoniti. Ugotavljamo namreč, da je ta oblika obračunavanja izredno škodljiva za tiste kmetovalce, ki si prizadevajo, da bi dosegli čim-večje donose. Toda z ozirom na to, ker pri njih v eni uri nateče več zrnja, kot pri tistih, ki jim je še ljubši stari način kmetovanja, očitno plačujejo za svoja prizadevanja nepredpisan davek, ki pa ni tako majhen, kot bi se človeku zazdelo. Zato bo nujno, da se bo tudi mlačev plačevala po opravljenih delovnih urah in da bodo tako naprednejši kmetovalci tudi pri tem nagrajevani. -nc POPRAVEK V 32. št. PV je bil med drugim objavljen tudi članek o gasilskem šivaju v Markišavcih, na katerem naj bi bila predpriprava za Gasilski festival v M. Soboti. Naša zveza ne prireja nobenega festivala, pač pa samo tekmovanje ženskih članic. Občinska gasilska zveza Murska Sobota Minulo nedeljo so slovenski poštarji priredili v Črnomlju v Beli krajini osrednjo proslavo 20. obletnice revolucije. Med več tisočimi udeleženci iz slovenskih PTT podjetij iz Bele krajine so se udeležili proslave tudi uslužbenci PTT podjetja iz Murske Sobote. Po vrsti kulturnih prireditev je bilo v nedeljo dopoldne osrednje zborovanje pred novo pošto v Črnomlju. Nagrajevanje važna postavka (Nadaljevanje s 1. strani) za letos v višini 135 milijonov dinarjev so v prvem poleetju realizirali 58-odstotno. Letos-nje investicije so v glavnem namenili za dokončno ureditev slatinskega obrata v Bo-račevi, za gradnjo olimpijskega plavalnega bazena, za stanovanjsko izgradnjo itd. Pripravljajo tudi načrte za gradnjo sanatorija, novega hotela in gostilne »Pri pošti«. Najboljše je letošnji polletni družbeni plan izpolnilo v radgonski občini podjetje Avtoremont v Gornji Radgoni in sicer 55 odst. Za Avtoremontom ne zaostaja tudi radgonska opekarna, ki je izpolnila polletni finančni plan 53-odst., in Elrad, ki je izpolnil plan 50-odst. Trgovska podjetja so plan izpolnila s 46 odst., Gradbeno podjetje pa s 40 odst. Lep uspeh so letos dosegli tudi v Komunalnem podjetju, saj. so letošnji polletni plan dosegli 52-odst. Najslabše pa kaže v Mizarstvu-žaga Črnci-Apače, kjer so plan dosegli komaj s 25 odst. Na tako nizko realizacijo plana v tem podjetju je vplivala predvsem nizka storilnost dela in slaba kvaliteta izdelkov. V lendavski občini predvideva družbeni plan za letos porast celotnega dohodka v družbenem sektorju za 26.8 odst. Analiza za prvo polletje pa kaže dvig le za 12,5 odst. Vzrok za izpad celotnega dohodka je predvsem v industriji, medtem ko so ostale panoge gospodarstva plan dosegle ali na celo presegle. V prvem polletju so plan celot- nega dohodka dosegli z 41,5 odst. S tem ni rečeno, da plana do konca leta ne bi dosegli, saj imajo vsako leto nekatere dejavnosti prav v drugem polletju znatno večjo proizvodnjo, kakor v prvem polletju. Večjo proizvodnjo v drugem polletju v lendavski občini pričakujejo tudi zaradi novih proizvodnih kapacitet, ki so jih vključili v obratovanje šele ob koncu prvega polletja. V prvem polletju letos so skoraj v vseh podjetjih manj narasli tudi materialni stroški kot pa je porasla proizvodnja, kar bo ugodno vplivalo na sklade. Število zaposlenih se je povečalo za 6,3 odst., torej manj kot vrednost proizvodnje. V drugem polletju ni pričakovati zvišanja števila zaposlenih. Gospodarske organizacije soboške občine so finančni plan v prvih šestih mesecih letos dosegle z 47,1 odst. Najboljše so polletni plan izpolnila obrtna podjetja, ki so plan dosegla z 59,9 odst. Sledijo trgovska podjetja z 54,5 odstv gostinska podjetja z 49,1 odst., industrija z 46,3 odst. in gradbeništvo z 40,3 odst. Pri izpolnitvi polletnega plana v gostinstvu ni vključen hotel Central v Murski Soboti, ki še nima periodičnega obračuna. Do sedaj je namreč v tem podjetju o-pravljal knjigovodske posle Knjigovodsko-revizijski zavod, kateremu pa so letni obračun za leto 1960 zavrnili. To pa je vplivalo tudi pri sestavi letošnjega polletnega obračuna in na realizacijo celotnega dohodka v panogi gostinstva. Nova šola v Bogojini Humoreska Jaka čaka... Vsa sreča, da gre sezona kislih kumaric h kraju. Morda se najbolj veseli tega novinar Jaka. Toliko smole pri iskanju podatkov, kot v letošnjih počitnicah, ni imel še nikoli. Vrtel je telefon, se kregal s telefonistkami in administratorkami, osebno hodil od vrat do vrat pristojnih referentov in se ves potlačen vračal za svojo pisalno mizo. »Tovariš je na dopustu...« »Tovariš je na študijskem dopustu ...« »Tovariša ni...« »Tovariša ne bo...« To so bili odgovori, ki jih je običajno dobival. Zadnjič pa se je napotil Jaka v neko podjetje, ki je bilo še pred nedavnim strogo centralizirano s sedežem uprave »nekje« v glavnem mestu. Jaka je še sam pisal članek o decentralizaciji in ga okrasil z vsemi prilastki, ki pritičejo vsakemu novemu in smelemu koraku, k boljšemu in enostavnejšemu poslovanju ter gospodarjenju. Imel je srečo. Dobil je šefa in ga poprosil za podatke, ki jih je potreboval. Šlo je za nedolžne podatke o številu strank, o prometu in, razumljivo, o perspektivah, težavah in podobnem. »Nič ne bova opravila, tovariš!« ga je brž poučil šef. »Po decentralizaciji pripada naše podjetje novemu podjetju, ki ima svoj sedež »nekje« v drugem okraju. Rad bi vam ustregel, a ne smem. Po naših predpisih sme dajati podatke samo direktor novega, decentraliziranega podjetja alipa me mora vsaj pooblastiti. Drugače ne gre. Saj razumete...« Jaka je razumel in predlagal, da bi bilo dobro poklicati direktorja novega, decentraliziranega podjetja in ga prositi za pooblastilo. Pa spet ni bilo sreče. Direktor novega, decentraliziranega podjetja je bil na dopustu, njegov namestnik ni mogel dati pooblastila in tako dalje. Jaka se je spet vrnil praznih rok in s prazno beležnico za svojo pisalno mizo. Dobil je nasvet, naj pošlje šefu novega, decentraliziranega podjetja »nekje« v drugem okraju pismena vprašanja, na katera želi odgovore in lepo potrpežljivo počaka na odgovor. Medtem se bo pristojni šef vrnil, in če se ne bo spomnil kakšnih novih predpisov, ki bi onemogočali ali zapletli njegovo pristojnost, bo Jaka dobil odgovore na svoja vprašanja. Toda Jaka je ob vsem tem dobil novo izkušnjo Stvar je osvetlil z razvojnega stališča in sklenil, da bo počakal na novo decentralizacijo omenjenega podjetja Da ne bo neljubih zapletljajev... Za zdaj pa Jaka čaka, z njim pa urednik in bralci. B. Šinko POMURSKI VESTNIK, 24. AVG. 2 Pred konferenco šefov nevezanih držav v Beogradu PREDSEDNIK TITO-VODJA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE Kakor poroča Tanjug, bo jugoslovansko delegacijo na zasedanju šefov nablokovskih dežel, ki so bo pričela 1. septembra v Beogradu, vodil predsednik Tito, njeni člani pa bodo Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, Koža Popoviž, državni sekretar za zunanje zadeve, Vladimir Bakariž, predsednik Sabora LR Hrvatske, Veljko VI.-hoviž, sekretar zveznega odbora Socialistižne zveze delovnega ljudstva Jugoslavija, Veljko Mičunoviž, državni podsekretar za zunanje zadeve, Dobrivoje Vidiž, predsednik Komisije za mednarodne stike Zveznega odbora SZDLJ, Bogdan Crnobrnja, glavni tajnik predsednika republike, in Josip Djerdja, pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve. Kakor kažejo uradna poročila o vodstvu tujih delegacij, bo beograjsko zasedanje predstavljalo zares visok zbor, ki bo lahko kompetentno obravnaval vsa pereča mednarodna vprašanja sedanjega časa in skušal najti izhod iz krize, ki jo povzročajo vse močnejša blokovska trenja. Indonezijsko delegacijo bo vodil predsednik republike SUKARNO, in- dijsko premier NEHRU, kubansko predsednik republike DORTICOS in zunanji minister Roa, maroško kralj HASAN II, gansko predsednik republike NKRUMAH, etiopsko cesar HAILE SELASIE, kamboško šef države princ SIHANUK, iraško premier KASEM, delegacijo ZAR predsednik NASER, gvinejsko predsednik TURE itd. Dokončnega števila prijavljencev še ni, posebno ne tistih dežel, ki žele sodelovati le kot opazovalke. Jugoslovanska prestolnica se na konferenco mrzlično pripravlja. V ponedeljek so v protokolu državnega sekretariata za zunanje zadeve določili vrstni red po katerem bodo države« ki sodelujejo na konferenci« razporedili za konferenčno mizo. Če bo potrebno« bo tak vrstni red veljal tudi za prihajanje in odhajanje delegacij. 2 žrebom so določili naslednji vrstni red: Sudan« Tunis« ZAR« Jemen« Jugoslavija« Afganistan, Alžir, Burma« Kambodža, Cejlon, Kuba, Ciper, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Irak, Libanon, Mali, Maroko, Nepal, Saudska A-rabija in Somalija. Sedemindvajsetega t. m. bo tudi nov sestanek predstavnikov držav-udeleženk, na katerem bodo proučili organizacijska in proceduralna vprašanja. Predsednik Naser, vodja delegacije ZAR PO PRAVI POTI? Novi kongoški premier Adula, ki ga je na nedavnem zasedanju v Lovaniumu pri Leopoldvillu potrdila kongoška skupščina, je pred dnevi obiskal Stanlegville in se delj časa menil s premierom Gizengo, naslednikom ubitega Lumumbe in generalom Lundulo. Značilno pri tem je, da se je Adula, čeprav doslej minister v Kasavubujevi vladi, zavzel za enotnost kongoškega ozemlja in njegovo neodvisnost ter se s tem približal Lumumbovi smeri v notranji in zunanji politiki. Razgovori v Stanlegvillu so to linijo potrdili. Adula se je poklonil spominu Lumumbe. Ker je Gizenga po sklepu skupščine podpredsednik vlade in je ta položaj tudi sprejel, so razgovori z novim premierom v Stanlegvillu še toliko pomembnejši. Razbili so, kot kaže, nezaupanje do novega predsednika, nekdaj vnetega prolumumbista in Gizengovega prijatelja. Očitno je, da nova kongoška vlada ne more pričeti z delom vse dotlej, dokler Gizenga ne odpotuje v Leopoldville. Tako bi osrednja vlada dobila nadzorstvo tudi nad zahodnim delom Konga. Kot kaže, sta se Adula in Gizenga sporazumela o politiki centralne vlade, vendar na dva pogoja prvi še ni odgovoril. Gizenga namreč zahteva, naj bi vodil obrambno ministrstvo, ki ga je začasno prevzel sam premier, e-den izmed predstavnikov stanlegvillske skupine. Prav tako naj bi vlada v Leopoldvillu vodila politiko pozitivne nevtralnosti in bi kot taka morala navezati diplomatske stike tudi z vsemi državami, ki so navezale odnose z Gizengovo vlado. Adula se glede obrambnega ministrstva obotavlja, po vsej verjetnosti zaradi pritiska leopoldvillskih vojaških krogov, posebno Mobutuja, in sil, ki stoje za njim. Obrambni minister bo slejkoprej — tako lahko pričakujemo — vodil glavno besedo o kongoški armadi in je zato važno, kdo bo ta oseba. Na drugi strani se je Adula delj časa menil s poveljnikom stanlegvillske armade, generalom Lundulo! Vprašanje nevtralnosti je premier načel že sam v svojem uvodnem govoru pred skupščino. Zato bi priznanje režimov, ki imajo svoje diplomatske predstavnike v Stan-legvillu, ne predstavljajo posebnih težav. Vendar je treba še počakati nadaljnjih ukrepov nove vlade. Ce bo namreč poslušala glas tistih, ki so doslej vodili Kasavubuja, oziroma »njegovo« Ileovo vlado, bo nevtralnosti kmalu konec Te sile pa so še navzoče v Kongu in se tudi ne mislijo umakniti. In prav ta resnica nas sili k opreznosti. In premiera Gizenga, ki je osebno okusil zahodno vmešavanje, tudi... ŽIVLJENJE SE NORMALIZIRA PRIHOD AMERIŠKEGA PODPREDSEDNIKA JOHNSONA IN NOVIH AMERIŠKIH ČET V ZAHODNI BERLIN NAJ BI DVIGNIL MORALO ZAHODNIH BERLINČANOV A »NEW YORK POST«: »HISTERIČEN GLAS ADENAUERJA, STRAUSSA IN BRANDTA!. A MEJA BREZ INCIDENTOV A ZAHOD SE PRIPRAVLJA NA POGAJANJA Nedavno berlinsko krizo so ponekod razpihnili do take mere,. da so slabi poznavalci prilik že »prerokovali« nov svetovni spopad. In vendar so bučna zborovanja, ki so jih sklicali zahodnoberlinski prvaki zaradi poostrenih nadzorstvenih ukrepov vzhodnonemških oblasti na meji med obema deloma berlinskega mesta, ostala brez večjega odmeva v svetu. Ameriški podpredsednik Johnson je v soboto in nedeljo s svojim prihodom v Zahodni Berlin dvignil nekaj prahu več, prav tako prihod ameriških okrepitev. Vendar so trezni opazovalci enotni v oceni, ko pravijo, da bi morala ta poteza Washingtona samo dvigniti moralo zahodnih Nemcev in pa njihovo- vero v » velikega zaveznika« - ZDA V ta namen je podpredsednik Johnson tudi lahko zagrozil »sistemu tiranstva« onkraj zidu, ki so ga postavile te dni vzhodnonemške oblasti, ter Moskvi, za kar se mu je zahodnoberlinski župan hvaležno nasmehnil. To pa je bilo tudi vse. Do kakršnih koli incidentov na razmejitveni črti ni prišlo. Ameriške okrepitve so 1ahko brez težave potovale po vzhodnpnemškem ozemlju po določenih cestah za zavezniške vo- jaške transporte. Ali je potemtakem kaj čudnega, če je moral tudi »New York Post«, ki sicer odkrito brani zavezniške pravice v Berlinu in pravico zahodnih Berlinčanov do »svobodnega sveta«, napisati, da so bili nedavni govori zahodnonemškega kanclerja, vojnega ministra Straussa in zahodnoberlinskega župana Brandta na izredni seji Bundestaga »naravnost histerični«. Bonnski vročekrvneži so zahtevali oboroženo posredovanje Zahoda, zaveznikov v NATO, pri tem pa pozabili, da v Washingto-nu trezno presojajo položaj in da še vedno upajo na pametne razgovore s SZ. V Moskvi so na zahodni protest glede Berlina odgovorili jasno in nedvoumno, da ne mislijo popustiti, glede sedanjega zahodnonemškega vpitja pa menijo, da je pretirano in vojno-hujskaško. Na drugi strani kaže, da bo Zahod v svojem odgovoru na sovjetsko noto dne 3. avgusta o Nemčiji in Berlinu predložil skorajšnji sestanek zunanjih ministrov, na katerem naj bi obravnavali berlinsko krizo. Vzporedno z grožnjami se zahodni zavezniki dogovarjajo tudi o pogajanjih. Ta pot je vsekakor najprimernejša, čeprav se z njo ne strinjajo v Bonnu. Bržkone je tudi prevladalo prepričanje (ki ga sedaj sramežljivo skrivajo za »zavezniško solidarnost«), da se zaradi trenutnega stanja v Berlinu ne kaže biti... JAVNA DEMONSTRACIJA SOLIDARNOSTI — Ameriški podpredsednik Johvson (levo) in zahodnoberlinski župan Brandt na letališču Tempelhoff BlZERTA PRED GENERALNO SKUPŠČINO NEW YORK - V ponedeljek se je sestala Generalna skupščina na zahtevo azijsko-afriške skupine dežel, Jugoslavije in Kube, da bi obravnavala položaj v Bizerti. Po mnenju teh dežel naj bi skupščina pozvala Francijo, da se loti pogajanj o evakuiranju tega pomorskega oporišča. Francoski predstavnik na sejah ne bo sodeloval. BOMBE NATO NA ANGOLCANE LONDON — Britanski časnik »Observer« je v zadnji svoji številki objavil izjave očevidcev o tem, da uporabljajo portugalske enote v Angoli v boju proti upornikom — ameriške bombe. Čas- nikar Young, ki se mu je posrečilo priti do domačinov, je našel na bombardiranem pogorišču nekdanje vasi tudi kos bombe, na katerem je poleg drugih splošnih označb pisalo: »Last letalskih sil ZDA«. NOTRANJE REFORME V BRAZILIJI RIO DE JANIERO - Predsednik Brazilije Quadros je pred kratkim izjavil, da je treba nujno izvesti agrarno reformo. Objavil je dekret o ustanovitvi nacionalne komisije za gospodarsko planiranje in predložil kongresu osnutek zakona, po katerem bodo zmanjšali dobiček tujih in domačih zasebnih podjetij. Vladni organi sedaj pripravljajo osnutek prvega petletnega načrta. ZAR, JEMEN, KUBA O deželah, ki jih je spomladi obiskal predsednik Tito na svoji mirovni poti po Afriki in ki se nameravajo udeležiti beograjske konference (Gana, Gvineja, Republika Mali in Maroko), smo že pisali. Zato se bomo tokrat dotaknili enega glavnih pobornikov politike miroljubnega sožitja. Združene arabske republike, dalje Republike Kube, ki se je prva med latinskoameriškimi deželami uprla ameriškemu pritisku in se odločila za graditev so j cialistične družbe, in dežele na skrajnem jugu Arabske ga polotoka — Jemena. ZAR sestavljata provinca Egipt, ki meri 1,000.000 km* ter Sirija s 181.000 km2. Šteje približno 30 milijonov ljudi. Glavno mesto je Kairo. Sicer je republika s šefom države, z osrednjo vlado, z dvema provincijskima vladama in z enotno skupščino na čelu. Prebivalci so Arabci, kot denar pa uporabljajo egiptovski funt. Medtem ko Sirija prideluje pod razmeroma težkimi pogoji pšenico, ječmen, bombaž in sadje je v Egiptu gavni izvozni pridelek bombaž (poleg žitaric, ki jih morajo še uvažati, in sladkornega trsa). Industrija v egiptovski provinci se je pričela močneje razvijati potem, ko je revolucija strmoglavila kraljevski režim (leta 1952) in ko se je dežela lotila planskega gospodarstva ter agrarne re-forme. Leta 1958 se je prebival-stvo do tedaj samostojni države Sirije izreklo za združitev. Tako so se revolucionarne spremembe, ki jih je predsednik Naser pričel izvajati v Egiptu, razširile tudi na Sirijo. Omenimo naj predvideni namakalni sistem v Nilski dolini ter sirijskih pustinjah. Naloga vlade predsednika Nasera je, da čimprej odpravi zaostalost, ki jo je pustila za seboj kolonialna preteklost. V okviru planskega gospodarstva so sprejeli več revolucionarnih ukrepov. Podržavili so tuje banke in družbe. Leta 1956 so nacionalizirali Sueško družbo, s čimer je prišla v državne roke donosna panoga; ter tako okončali ostanke tujega go- spodstva in vmešavanja. Sprejeli so devizne in zunanjetrgovinske u-krepe. Poostrili so nadzorstvo nad domačim kapitalom. Vsi ti ukrepi služijo edinemu smotru: mirni graditvi socialističnih odnosov, kakor je pred dnevi dejal predsednik Naser. Da bi to nalogo čimprej opravili, ustanavljajo množično politično gibanje — Nacionalno unijo. Zadružne organizacije na vasi naj bi utrdile socialistično misel na vasi. Seveda primanjkuje deželi ustreznega kadra, posebno političnega, ven dar se novi sistem vse bolj utrjuje. Jugoslovanski stiki z ZAR so izredno tesni in prijateljski, o če mer pričajo tudi številni medse bojni obiski na najvišji ravni ZAR zavzema eno najuglednejši mest med borci proti hladni volni, kolonializmu in izkoriščanji slabo razvitih dežel. Prav tako predstavlja najmočnejšo oporo polltiki miroljubnega sožitja. JEMEN meri 195.000 km2 in ima 4,5 spilijona prebivalcev, po večini Arab cev. Glavno mesto je Sana (40.000 prebivalcev). Država nima picane ustave. Je absolutna monarhija z imamom (kraljem) Ahmedom bin Jahijem Mohamedom na čelu. Kralj je obenem verski poglavar. Dežela tudi nima lastnega, enotnega denarja. Jemen ima zelo bogato zgodovino, sai so prihajali na njegova tla zavojevalci vseh vrst. Tu, na robovih visokih planinskih spletov, namreč zelo dobro uspevajo najrazličnejše začimbe. Po porazu otomanskega cesarstva leta 1918 je dežela postala neodvisna. Zaradi trenj med pripadniki kraljevske družine je leta 1948 padel kot žrtev imam Jahlje. V najnovejši zgodovini je Jemen prijel v spor z Veliko Britanijo zaradi Adenskega protektorata na skrajnem jugu Arabskega polotoka, ki je po mnenju Jemencev del njihove domovine. Britanija je v spopa- du z slabo oboroženo vojsko porabila vse svoje oborožene enote. Jemen je sicer gospodarsko slabo razvita dežela z močnimi ostanki fevdalizma in plemenskih ostankov. Najbolj razvito je kmetijstvo (žitarice, kava, bombaž in razne vrste sadja in sočivja.) Rudno bogastvo je slabo raziskano, vendar so že doslej odkrili precej zlata, srebra, premoga, mangana, železa, svinca in nafte. Po- sebno za slednjo se močno zanimajo velesile (ameriške družbe). Jemen je leta 1958 stopil v lederacijo z ZAR, pri čemer je ohranil svojo notranjo ureditev in kralja imama. Vlada se zavzema za Industrializacijo dežele. V ta namen je dobila pomoč od Kitajske, ZDA in SZ. Z Jugoslavijo je podpisala sporazum o tehničnem sodelovanju. Sicer pa se zunanja politika dežele zavzema za pozi- tivno nevtralnost, arabsko enotnost proti kolonializmu. Jemenski princ El Badr je leta 1957 obiskal Jugoslavijo. Tedaj so tudi podpisali jugoslovansko-jemenski sporazum o prijateljstvu. KUBA sodi med največje otoške države v skupini Velikih Antilov, v neposredni bližini ZDA, saj meri 114.524 km2 in šteje kakih 6 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Havana (tudi Habana). Država je republika s predsednikom Dortlcosom in premierom Castrom na čelu. Tudi Kuba je v svoji zgodovini doživljala pisano usodo. Že zgodaj so se pojavile težnje po popolni svobodi, posebno v času, ko je bila dežela španska kolonija. ZDA so z izkrcanjem svojih čet leta 1898 sicer pomagale Kubi, da se je Španija odrekla otoka, zato pa so same zahtevale vojaška oporišča in deželo v praksi tesno povezale s svojim gospodarstvom in strategijo. Pozneje so ameriške čete ob uporih večkrat posredovale. Odločni udarec ameriškemu vplivu in vladam, ki so bile v bistvu samo ameriške lutke, je dala revolucija, ki jo je vodil sedanji premier Castro. Ta je že 1. 1956 pričel s svojimi pristaši gverilsko vojno in pridobival kmete in napredne intelektualce za novo Kubo. Januarja leta 1959 je strmoglavil diktaturo Batiste. Nove oblasti na Kubi so se kmalu izrekle za socialistično ureditev in se tesneje povezale z neblokovskim svetom ter deželami vzhodnega tabora, posebno potem, ko so Američani pričeli gospodarsko in politično blokado in skušali pridobiti latinskoameriški svet za oboroženo posredovanje proti Castru. Organizirali so celo emigrantske elemente ter oboroili in urili enote, ki so se letos tudi izkrcale ter hotele strmoglaviti sedanje oblasti. Ljudstvo je strnjeno branilo pridobitve revoucije ter vrglo napadalce v m orle. S tem je kubanska revolucija samonikla in tipično kubanska, pokazala svojo resnično moč in ugled. Castrova vlada je v kratkem času izvedla več temeljitih reform. Odvzela je domačim in ameriškim veleposestnikom zemljo in jo razdelila med kmete ozir. ustanovila državna posestva. Nacionalizirala je ameriške banke, zavarovalne zavode in podjetja ter se lotila planskega gospodarstva. Napovelala je odločen boj nepismenosti ln revščini. Doslej je veljal sladkorni trs kot edini izvozni predmet. To enosmerno kmetijstvo so tedaj preusmerili v več kultur in predvsem povečali hektarski donos. Pričeli so v večjem obsegu izkoriščati prirodna bogastva (železo, krom, mangan, baker). Doslej je prevladovala v glav lem prehrambena industrija, Catrova vlada pa si prizadeva, da bi razvila tudi težko industrijo. žal ima dežela premalo pogonske energije zanjo. V svojih prizadevanjih po napredku išče tehnično in drugo pomoč na Vzhodu (SZ, CSR), ker so Američani uvedli popolno blokado in žele zanjo pridobiti tudi ostale zaveznike. Jugoslovansko-kubansko sodelovanje je prijateljsko, o čemer pričajo tudi številni obiski, politične in gospodarske narave. Kubanska revolucija je postavila v svojih zunanjepolitičnih smotrih v prvo vrsto boj proti novemu imperializmu (ZDA), kolonializmu in neenakopravnosti v svetu. Na drugi strani se je zavzela za enakopravno sodelovanje z vseiri deželami sveta, s čimer podpira načela miroljubnega sožitja. 3 POMURSKI VESTNIK, 24. AVG. MINKA JE NAŠLA SVOJEGA OČETA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Zver je bil tudi precej drzen. Tako je na primer že naslednjega dne po izpustu iz zapora bil med tovariši na sestanku v gozdičku med Kosezami in Podutikom. Zdelo se je, da mora vse čimprej opraviti, da mu ne zmanjka časa. Poslednjič so aretirali Zvera 6. maja 1930. V tem letu so v dveh procesih obtožili 69 tovarišev in tovarišic. Izrečene so bile zelo visoke kazni. Mimogrede naj šo omenim, da je bilo v letih 1929—1933 v političnih procesih proti komunistom obsojenih 11 na smrt, 4 na dosmrtno ječo in 853 pa skupno na 2342 let ječe. V tem velikem procesu niso vzdržali vsi komunisti in nekateri so v preiskovalnem zaporu tudi hudo prekršili partijsko disciplino in konspiracijo. Nekaterim so popustili živci, kar ni bilo čudno, saj so imeli za seboj že mnogo grenkega, drugi pa niso bili kos policijski premetenosti in njihovim metodam, ki so jih uporabljali pri zasliševanju. Ivan Zver je bil zaslišan poslednji med aretiranimi vodečimi ljubljanskimi komunisti. Na zaslišanjih, ki so bila v mnogočem že v naprej napisana, je Zver na mnoga vprašanja samo pritrjeval kot je to izpovedal kasneje zaslišani policijski agent, in s tem seveda v manjši meri obremenjeval sebe in svoje sotovariše. Zveru so na zaslišanjih povedali, da so drugi že vse priznali in iz policijskih navedb je tudi spoznal, da je policiji uspelo marsikaj odkriti in vse to je vplivalo nanj, da ni v celoti vzdržal pred policijskimi organi. S svojim pritrjevanjem je v glavnem le priznaval to, kar so pred njim že povedali drugi. Kakih novih podatkov policija ni zvedela od njega. Ko je kasneje, v skladu s kazenskim postopkom prišel pred preiskovalnega sodnika, je Zver dvakrat preklical, kar je bilo zapisano v policijskih zapisnikih kot njegova izpovedba in pojasnil je, kako so ga tam zasliševali. Tako njegovo vedenje je bistveno vplivalo na kasnejši potek celotnega sodnega procesa, da so bili nekateri obtoženci oproščeni, ker so ostale mnoge stvari nepojasnjene. . V ljubljanski jetnišnici je bil Zver dolgo časa sam v svoji celici in v tej samoti ga je vedno bolj skrbelo, kako živi njegova družina, postajal je nemiren, ker ga je bolelo nepartijsko zadržanje nekaterih zaslišanih članov mestnega komiteja. Njegovo živčnost pa je še stopnjevala zavest, da je policiji nekoliko uspelo, da ga je speljala pri zasliševanjih na led. V takem razpoloženju si je 29. avgusta 1930 v večernih urah iz slamarice izvlečeno slamo zatlačil za obleko in se zažgal. Nekari tovariši, ki so ga dobro poznali, še danes menijo, da se je Zver hotel samo poškodovati in priti v bolnišnico, od koder bi potem lahko pobegnil v ilegalo, kot je to uspelo nekaterim neposredno pred njihovo aretacijo. Ali Ivan Zver je zgorel. V časnikih so o tem pisali in poskušali na različne načine prikazati to veliko obsodbo, ki jo je s svojo smrtjo izrekel Ivan Zver zoper vojnofašistični režim Jugoslavije. V članku, ki je bil objavljen v Slovencu, je bilo med drugim tudi zapisano: »Niti vsi mogoči načini neštetih samomorov ne vznemirjajo več otopelega, vsega že navajenega človeštva. Vendar pa je način samomora, ki se je pripetil v noči na soboto v ljubljanski jetnišnici, grozen in pretresujoč, zakaj združen je bil z izrednimi mukami samomorilca. 28-letni zidarski polir pri tvrdki Bottelino — Ivan Zver, doma iz Murske Sobote, JE SEDEL ZARADI NEKEGA DELIKTA (podčrtal V. S.) v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Mož se je obnašal v zaporih mirno in dostojno. Bil je v samotnem zaporu. . . PAZNIKI SO NAGLO PLANILI V ZVEROVO CELICO (podčrtal — V. S.) in tu se jim je nudil strašen prizor: v celici se je od bolečin valjal Zver ves v plamenih. Pazniki so kolikor mogoče hitro zadušili plamene na slamnjači, ki je bila tudi že vsa v ognju in na Zveru samem. Ta pa je bil že ves opečen in ožgan. Meso se je dobesedno na njem cvrlo.-« V članku, ki je bil objavljen v Jutru, je bilo napisano nekoliko drugače. Zverov zapor je pisec utemeljil takole: »Kmalu pa je pričel imenovani, ki je bil sicer miren in Dameten človek, hoditi nekam skrivnostna pota. Jel se je tudi družiti z raznimi neznanci, dokler ga niso aretirali.« Nato je med drugim še zapisano: »Okrog 20.30 pa so jetniški pazniki naenkrat zasuli obupne klice na pomoč. SPRVA NITI NISO MOGLI UGOTOVITI, IZ KATERE CELICE ODMEVAJO GLASOVI.« (podčrtal V. S.) V listu Delavska politika pa je bilo o tem napisano, kljub poostreni cenzuri, nekaj več. »Preganjan je bil kot komunist, a je bil iz Beograda poslan sem na sodbo. V ječi se je obnašal sicer mirno, vendar je kazal vedno večjo potrtost... ŠELE DIM JE PAZNIKE OPOZORIL, V KATERI CELICI SE JE ZGODIL GROZEN SAMOMOR«, (podčrtal V. S.) Dne 30. avgusta 1930, zjutraj ob tretji uri je Zver, ki je bil ves čas v nezavesti, umrl v ljubljanski bolnišnici. Zverovo dejanje še danes zveni kot rezek in strašen protest proti tedanjemu protiljudskemu režimu. Njegovo smrt so poskušali prikazati ha različne načine, razširilo se je celo mnenje, da je Zver na veliko izdajal in zato je napravil samomor, ali vse to ni pomagalo. Danes je pred nami podoba tega revolucionarja, ki je zrasel iz napol pismenega prekmurskega sezonskega delavca v velikega borca za pravice delovnega človeka, jasna in kljub njegovim sorazmerno malenkostnim spodrsljajem, v ponos delavskemu razredu. Ivana Zvera so pokopali na Zalah in njegov grob je danes že prekopan. Čez nekaj mesecev nato je umrla tudi njegova žena zaradi zastrupitve na nogi. Ko je žalovala za možem, si je sama pobarvala na črno nogavice in s tem si okužila rano, ki jo je imela na nogi. Tako sta ostali sami: Minka in Ivica. Režim se je znesel tudi nad Zverovimi otroki. Poskrbeli so, da sta prišle obe v »dobre katoliške družine«, kjer so jima poskušali ubiti vsak topel spomin na starše. Otroka sta hotela vedeti, kdo so bili njuni starši in zakaj vsi tako strašno sovražijo njunega očeta: Ivana Zvera. Obema so dali druge priimke, so jih pač »dobre družine« pohčerile. V uradnih dokumentih so kot očetov rojstni kraj navedli napačno vas. Vse so poskušale ali niso uspeli, predvsem pri Minki, kasnejši partijski kurirki, da bi izbrisali otroško lep spomin na očeta, ki je bil velikokrat zdoma. Ivica se spominja, da je v 16. letu dobila od nekih znancev materino sliko in takoj ji jo je odvzela teta, pri kateri je tedaj živela in jo pred njo raztrgala s »primernimi« pripombami. Minka, ki je starejša kot Ivica, je živela v Slovenskih Konjicah in se še dobro spominja, da so ji njeni »starši«, ko je bila »poredna«, vedno zabrusili, da Zverova hčerka ne more biti nič drugega kot zverina. O svojem očetu pa je slišala vedno le to, da je bil najslabši človek na svetu in da je storil edino dobro delo s tem, ko je umrl. Kmalu po osvoboditvi je Ivica odšla iz Slovenije. Minka pa je začela iskati svojega očeta; ali v krajih, kjer se je oglašala, ga niso poznali. Jaz pa sem iskal Minko, da bi mi mogoče kaj povedala o svojem očetu. Pred dvema mesecema sem se srečal z Minko. Sele letos je zvedela resnico o svojem očetu, da je bil zelo predan komunist, da so ga kot komunista zapirali in preganjali in kako je umrl. Zvedela je tudi več o materini smrti, kajti tega se je spominjala le zelo megleno, saj je bila tedaj v petem letu. V spominu ji je ostalo, da je mati nenadoma zbolela in celo noč ječala, zjutraj pa so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je čez nekaj dni umrla. Ko je Minka vse to zvedela, je spet šla iskat svojega očeta. Našla ga je v srcih mnogih ljudi. Našla ga je v pripovedovanju ljudi pri prvi hiši pod Lipo, kjer je vprašala po očetovi rojstni hiši. Našla ga je v toplem spominu nekdanjega sekretarja Pokrajinskega komiteja Franceta Klopčiča, pri Bratku Kreftu, ki je bil skupno z Ivanom Zverom v mestnem komiteju in našla ga je še pri mnogih drugih. Svet je postal zanjo lepši! Nepozabna so taka srečanja, kakor tudi trenutek, ko ji je na Institut za zgodovino delavskega gibanja prinesla tovarišica iz CK KPS in izročila overjen prepis uradnega dokumenta o očetovi smrti. Objela je papir, stisnila ga je k sebi: srečala se je z očetom. To srečanje je bilo drugo Minkino rojstvo. Vsega tega sem se ponovno spomnil v teh dneh, ko sredi težke more, ki visi nad človeštvom, naši delovni ljudje proslavljajo 20-letnico velike revolucije. Dvajset let velikih naporov in uspehov je za nami in prepričani smo, da jih ne bi bilo, če ne bi bilo pravih komunistov in eden med njimi je bil tudi Ivan Zver. Vanek Šiftar SODOBNA STANOVANJA IN NJIH POTREBE PROKRLISTOVE POSTELJE Želja, urediti si svoj dom, spremlja človeka od prazgodovinske do atomske dobe. Po vojni je ne le pri nas, ampak tudi v drugih, zlasti evropskih državah prišlo do hudega pomanjkanja stanovanj. Da bi se temu čimhitreje izognili in da bi čimracionalneje izkoristili razpoložljiva sredstva, smo se tudi pri nas odločili graditi manjša, po družinskih članih normirana stanovanja. Stanovanja z majhnimi površinami pa so res udobna in lepa le tedaj, če jih opremimo s primernim pohištvom. Za težke in velike kose pohištva, kakršno še stoji v stanovanjih naših staršev, v njih ni več prostora. Zato pa so vsi, ki se selijo v na novo zgrajena stanovanja, v veliki zadregi — eni ker imajo še staro, tradicionalno pohištvo, drugi, ker pohištva nimajo, oboji pa često zato, ker na našem trgu ni mogoče dobiti primernega sodobnega pohištva. V kolikor se pa še dobi, pa ne odgovarjajo mere pohištva. Kajti do sedaj še nihče ni izdelal normativov za mere pohištva, ki bi odgovarjalo našim potrebam. Tako je pokazala anketa, da danes izdelujemo 43 različnih velikosti postelj in 50 različnih velikosti garderobnih omar. V zvezi z nakupom pohištva smo dobili nekaj zanimivih podatkov od potrošnikov, ki so si pred kratkim urejali nova stanovanja. Pri nakupu pohištva so imeli posamezniki različne težave. Eni so imeli težave z nakupom spalnic, drugi z ureditvijo kuhinje, oboji pa zato, ker primernega pohištva niso dobili v trgovinah. Ena izmed stanovalk v novem stanovanju nam je povedala, da je tik pred vselitvijo prodala težko tradicionalno spal- nico, ker je ni mogla namestiti v nove prostore, novega pohištva pa ni dobila. Tako je morala z vselitvijo počakati mesec dni, da ji je neko podjetje izdelalo novo sodobno pohištvo. Potrošniki menijo, da je veliko ugodnejši nakup pohištva oziroma opreme — kosovno pohištvo. To pa zaradi tega, ker lahko kupi samo tisti del opreme, ki ga potrebuje, in takrat, ko mu dopuščajo finančne zmogljivosti. V Trgovskem podjetju »Tehnopromet« v Murski Soboti smo zvedeli, da so še do nedavnega imeli težave z nakupom pohištva, vendar se je stanje sedaj že izboljšalo. Prihajajo že potniki od različnih tovarn s svojimi ponudbami. Upamo, da bo nakup opreme v bodoče ugodnejši ne samo za tiste, ki si želijo nakupa težkega tradicionalnega pohištva, temveč tudi za tiste, ki si želijo nabaviti sodobno pohištvo. -ml Sodobna kuhinja Vaški dom tudi v Kuštanovcih Malo je vasi, ki imajo tako lepo naravno lego kot Kuštanovci. To je majhna vas, ki leži v osrčju Goričkega. Začelo se je 1955. leta. Sicer so. vaščani že prej uvideli, da razne kleti ne ustrezajo čedalje večjim potrebam po prostorih, a brez denarja se ni dalo nič narediti. Zato so organizirali »Borovo gostuvanje« ter s tem zaslužili prvih 200.000 dinarjev. Takoj so začeli z delom in še isto leto s prostovoljnim delom izdelali 70.000 zidakov. Toda potem so za več kot eno leto prekinili zaradi elektrifikacije vasi. Z delom so nadaljevali 1959. leta in vaški dom istega leta tudi v surovem stanju dogradili. Toda ne brez težav. Glavna je bila pomanjkanje denarja. Ob teh težavah se je delno povečalo število črnogledov, ki so že vnaprej zagotavljali, da iz tega ne bo nič. Toda vaščani niso izgubili volje. Ko so uvideli, da so odvisni predvsem sami od sebe, so na pobudo SZDL zbrali nad 300 m3 lesa, ki so ga prodali in dobili zanj okrog 2 milijona dinarjev. Spet so lahko nadaljevali z delom. Nekaj sredstev so dobili tudi z nabiralno akcijo po drugih vaseh. Sedaj opravljajo dokončna dela: dom je treba še ometati, nabaviti inventar. Kuštanovčani so upravičeno že sedaj ponosni na svoj dom, saj so vanj vložili ogromno truda; cenijo, da je bilo do sedaj opravljenih okrog 25 tisoč delovnih ur. Toda vedo, da bo ta trud bogato poplačan z nadvse lepimi prostori, ki bo- do služili vaškim organizacijam in sploh vsem vaščanom. Sedaj, ko bo vaški dom dograjen, imajo obljubljen tudi televizor; upajo, da tokrat ne bodo razočarani. Otvoritev doma naj bi bila v sklopu praznovanj ob občinskem prazniku. S tem bi vaščani tudi najbolj dostojno proslavili 20-letnico revolucije. Feri H. Otrok na letovanju Sonce - zrak - morje Kakor smo že poročali, je letos letovalo veliko otrok na morju in v hribih. Ene skupine so se vračale, na njihova mesta pa so odhajale nove. Otroci so se vračali zagoreli, zdravi in nasmejanih obrazov. Pripovedovanju ni bilo kraja. Veliko lepega so videli in doživeli, kar se jim je vtisnilo globoko v spomin. Vsi si pa želijo prihodnje leto zopet morja. Ves čas letovanja so bili pod stalno zdravniško kontrolo. Poleg običajnega dnevnega reda (vstajanje, pospravljanje, zajtrk itd) so še hodili na krajše izlete peš ali s čolnom. Največje število otrok je bilo vsekakor v Baški, v domu »Daneta Šumenjaka«, kjer je letovalo 840 otrok z vzgojnim in medicinskim osebjem. Od teh je bilo 76 otrok iz Avstrije in 40 otrok iz Novega mesta. Letovanje je trajalo za vsako izmeno 20 dni. Drugo večje letovišče je bilo v Ve-rudi pri Puli, ki je sprejelo v petih izmenah kar 400 otrok. To letovanje je organizirala Zveza prijateljev mladine M. Sobota. Letos je bila tudi organizirana višinska izmena v Tolminu v dijaškem domu »Petra Skalarja« ob Soči, kjer je bilo prostora za 200 otrok. Najboljši učenci osnovnih šol, katere je zbrala pionirska organizacija, pa so na povabilo Zveze pionirjev Hrvatske odšli na letovanje v tabor »Sutjeska« v Lovrečini na otoku Braču. Iz soboških osnovnih šol je letovalo 10 učencev, iz G. Radgone 5 in iz Ljutomera 5. Zveza prijateljev mladine Slovenije pa je letos organizirala letovanje otrok tudi v Avstriji. Tako se trenutno nahaja 44 otrok z vzgojnim osebjem v Grabelsdorfu na Koroškem. Kot smo zvedeli, je pionirski odred Staneta Žagarja že vzpostavil stike s koroškimi pionirji. Prirejajo razna športna tekmovanja, pogovarjajo se o šoli, skratka: radi so skupaj. Pri govoru si pomagajo z angleščino, nemščino, ruščino, srbohrvaščino — pa tudi z rokami. Do sedaj so organizirali že tri izlete in sicer: na Železno kapljo, Turnško jezero in Celovec, poleg tega pa so si ogledali tudi okoliške kraje. Vsak dan prihajajo domov pisma in razglednice: »Imamo se lepo, hodimo na izlete...« -ml NORŠINCI Na parceli, kjer je bila lansko leto italijanska ljulka, je aktiv mladih zadružnikov v Noršincih te dni pospravil svoj prvi letošnji pridelek ovsa. Proti pričakovanju so dobili 35 stotov na hektar. Na drugi parceli imajo posajeno koruzo. Kot kaže, bo tudi ta dobro obrodila. Prihodnje leto nameravajo mladi zadružniki zasejati obe parceli s semensko travo. Z izkupičkom si bodo uredili mladinsko sobo in dvorano, v kateri imajo televizor. IVAN KOROŠEC DIPLOMIRAL Ni v Pomurju študenta, ki ga ne bi poznal. Združilo nas je delo v Klubu prekmurskih akademikov, kjer je bil ves čas svojega študija delaven član in mu leto dni celo predsedoval. Za Klub je žrtvoval nešteto prostih ur, če lahko tako rečemo tudi uram. ki sl jih študent pritrga pri študiju. Toda delo ni bilo zaman. Uspehi so bili tako znotraj samega Kluba v plodnih sestankih, razpravah, srečanjih, izletih, predavanjih, kot pred domačo, pomursko javnostjo v proslavah, prireditvah, obiskih delovnih kolektivov in drugod. Pa koliko je še bilo uspešnega dela, razgovorov, priprav, sestankov, problemov, ki živijo danes le še v spominih posameznih marljivih članov Kluba in jih ne hranijo ne zapisniki, ne kronike! Ivan Korošec je rojen v Soboti 1931. leta v delavski družini. ?e v rani mladosti je trdo občutil življenje, ko si je' moral služiti kruh. Po težkih življenjskih preizkušnjah ga je pot zanesla na Ekonomsko srednjo šolo v Soboti. Tu je bil vsa leta šolanja aktiven član raznih organizacij in krožkov. Sošolci se ga spominjajo kot vestnega in marljivega dijaka, ki je žrtvoval mnogo truda za kul-turno-prosvetno dejavnost šole. Leta 1956 je končal srednio šolo in se vpisal na Pravno fakulteto ljubljanske Univerze. V Ljubljani se Je takoj vključil v delo Kluba, sodeloval pri organiziranju I. Pomurskega študentskega festivala. pri ustanovitvi Sklada Stefana Kovača, pri raznih akcijah in prireditvah. Kot dober organizator in študent je bil v lanskem letu sprejet v članstvo ZKS. Na delovnem mestu, kakor tudi v vojaški suknji mu želimo o-bilo sreče in mu ob uspeli diplomi iskreno stiskamo roko. Klub prekmurskih akademikov SOBOŠKI PIONIRJI NA RABU Te dni se bodo vrnili pionirji in mladinci Osnovne šole iz Murske Sobote z morja, kjer so taborili. Letos prvič so pionirji in mladina te šole taborili v lastni režiji na otoku Rabu v znanem letoviščarskem kraju Loparju. Tako je preživelo letos skoraj 100 pionirjev in mladincev v dveh izmenah svoje počitnice na lepem Jadranu. Z lastnimi prispevki in nagradami ter seveda tudi s prispevki, ki so jih dobili od občinskega ljudskega odbora, od patronata pionirskega odreda, delovnega kolaktiva CZP »Pomurski tisk«, so letos nabavili šotore in opremo. Tabor je sodobno opremljen in ima kapaciteto 50 ležišč. Ne manjkajo mu razni športni rekviziti. Tako imajo podvodno puško, več mask, plavut in podobno. Veliko slavje so pionirji in mladinci imeli ob splovitvi kanuja, katerega so izdelali v šolski delavnici v zimskih semestralnih počitnicah. Splovitev kanuja je bila za prisotne velik dogodek. Kanu in graditelji so krst junaško prestali. Življenje v taboru je izredno pestro. V taboru so pionirji in mladinci razdeljeni v tri skupine, ki med seboj tekmujejo v disciplini in redu. V prvi izmeni ta-borenja je največ točk nabrala tretja skupina. Vodja tabora tovariš Peter Juteršnik je skrbel za razna tekmovanja. Tako so pionirji tekmovali v plavanju, nogometu, perjanici ter v veslanju s kanujem. Največja privlačnost za pionirje in mladince je seveda bil kanu. Pravico do vožnje so sl pridobili z opravljenim izpitom iz plavanja, reševanja in vzdržnosti na vodi. Sedem najboljših pionirjev in mladincev si je pridobilo naziv kapetana. Kanu je redno prevažal tudi ostale, ki niso opravili izpitov za vožnjo, seveda v spremstvu kapetanov. Tako so bili kapetani zelo zaposleni, kanu pa je redno vozil po določeni poti brez zamud. Upravnica tabora tov. Dragica Razdevšek nam je ob koncu povedala, da je led z letošnjim taborenjem prebit. V prihodnjem letu upa na večjo pomoč in razumevanje delovnih 'kolektivov, kajti v prihodnjem letu bi tabor še nekoliko uredili, nabaviti bo potrebno še nekaj šotorov. Akcijo za letovanje v prihodnjem letu bodo takoj v začetka šolskega leta nadaljevalk Lopar je izredno ugoden kraj za letovanje šolskih otrok, kajti plaža je čudovita, saj sega plitvina nekaj sto metrov daleč v morje, zato otrokom ne grozi nevarnost utopitve. Vsi tisti, ki so letos preživeli svoje počitnice v Loparju, so hvaležni in se zahvaljujejo v prvi vrsti upravnici tabora in vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali, da so lahko letovali pod zelo u-godnimi pogoji na morju. D. B. Ob splovitvi kanuja POMURSKI VESTNIK, 24. AVG. 4 POMURSKI FILMSKI BAROMETER KAPETAN LESI - Jugoslovanski film režiserja — ljubimca puljskega občinstva Žike Mitroviča, čigar delo »»Signali nad mestom« smo gledali pred kratkim. Film je akcijsko napet, obravnava pa zgodbo hrabrega kapetana Ramiza Lešija iz Prizrena, ki se po osvoboditvi bori proti balističnim tolpam na območju Kosova in Metohije. Lešiju uspe uničiti tolpo z vrsto hrabrih in podjetnih potez, reši pa tudi brata, ki je zablodil med baliste. Pri tem mu pomaga topla ljubezen mlade učiteljice, a tudi naklonjenost in žrtev kavarniške pevke. V Mitrovičevih filmih nastopa več ali manj ustaljena in solidna igralska ekipa, ki jo sestavljajo popularni Aleksander Gavrič, Marija Tocinoska, Petre Prličko in drugi. V tem filmu nastopa tudi Selma Karlovac kot pevka Lola. Selma Karlovac živi in dela sicer v Nemčiji, te dni pa snema nov film v Piranu. Film bo občinstvu nedvomno všeč, saj nekateri imenujejo Mitrovičeve filme domače vesterne. TI STRUP — Francoski film po znani književni osnovi Fredericka Darda. Režiser je znani Robert Hossein, v glavni vlogi pa nastopa njegova bivša žena in nam že znana Marina Vlady, ki je baje tudi jugoslovanskega porekla (predvsem pa ruskega). V filmu nastopa tudi Robert Hossein in sestra Marine Vlady Odile Verso-is. Torej neke vrste »»družinska« zgodba v filmu z napetim dodajanjem, ki poskusa odkriti globino ženske psihe. Pravzaprav zgodba o trikotniku, ki ga sestavljajo glavni junak Viktor in dve sestri, med katerimi je ena prikovana na posteljo spričo posledic otroške ohromelosti. Napeta zgodba se začne no nekaj strastnih objemih v Cadillacu, ko glavnega junaka prikupna svetolaska prežene z revolverjem iz avta. Film je zanimiv in napet do konca in ga zaradi znanega režiserja in igralske ekipe lahko pozdravimo na našem platnu. RDEČELASA JULIJA - Francoski film režiserja Clauda Boissola, v glavnih vlogah na nastopata Pascal Pet.ite in Daniel Gelin in to v dvojnih vlogah). Za ta film je navdahnila režiserja in scenarista neka popevke iz časov char-lestona. Film o mladem rdečelasem dekletu Juliji nas zato najprej vrača v 1. 1925. nato na nacedi skok čez nekaj desetletji in se nadaljuje v današnjih časih. Kaže, da so ustvarjalci filma imeli edino težnjo, da bi na zanimiv način zabavali občinstvo. To jim je tudi uspelo, zlasti po zaslugi znanega Daniela Gelina in danes še bolj znane Pascale Petit, za katero trdijo nekateri, da je najbolj priljubljena francoska filmska igralka za slavno BB, medtem ko drugi zopet menijo, da je po popularnosti sedaj že v ospredju Milene Demongeot. Ne glede na to si bodo gledalci film z zanimanjem ogledali, vendar ga ne kaže gledati s preveč kritičnimi očmi. Vsi trije filmi bodo od jutri pa do srede prihodnjega tedna na sporedu kina »»Park« v Murski Soboti. KRALJ IN JAZ — Ameriški barvni film režiserja Walterja Langa z Deborah Kerr, Yul Brynnerjem, Rito Moreno in Rexom Thompsonom v glavni vlogi. Ta film o samosvojem in tiranskem kralju in ljubki angleški vzgojiteljici njegovih otrok, ki sodi v zvrst glasbenih komedij z resnim, poučnim in psihološko utemeljenim koncem, je dobil pred štirimi leti kar sedem Oscarjev. Film ima nedvomno svoje kvalitete, če pa si je ravno zaslužil tolikšno kopico priznanj, je drugo vprašanje. Vrh tega je malce razvlečen, vendar ne toliko, da bi gledalca to utrujalo. V malce skrajšani i-načici bi film nedvomno požel več priznanja med gledalci. Film bo na sporedu to nedeljo in ponedeljek v kinu Sl. Radenci. VOJNA IN MIR - Italijanski vistavisionski film, ki je nastal po znanem Tolstojevem delu, vendar tiste, ki poznajo njegovo književno osnovo, malce razočara in to navzlic dobri igri Audrey Hepburn, Mela Ferrerja in drugih Pascale Petite znanih igralcev in igralk. Medtem ko se prvi del dogaja v mirnem obdobju in je zato malce bližji delu velikega ruskega pisca, se drugi del dogaja med vojno, za občinstvo pa ni privlačen v tolikšni meri kot prvi del. Vsekakor je film spektakl svoje vrste, kakršne ne snemajo vsak dan ln je- tudi zato vreden ogleda. To navzlic pomankljivostim, ki jih je ugotovila kritika, opazi pa jih tudi malce bolj razgledano občinstvo. Vrh vsega pa je res, da je le malo del, ki so v filmski inačici v tolikšni meri uspele kot romani, na čigar temelju so jih posneli. Filmski jezik je pač filmski jezik, ki je mnogo bolj jedrnat, žal pa tudi površen. Film bo (oba dela) na sporedu prihodnjih dni v Ljutomeru. -bjš- Zdravje v kotanji in v pletenkah »Tu se ne boste kopali,« se je še pred tedni hudoval naf-tin čuvaj nad tistimi, ki so se zaradi ljubega zdravja zatekli v vročo »kopel« pod vrtalnim stolpom v Moravcih. To je sicer še nekajkrat ponovil, vendar ni mnogo zaleglo. Zdravja željni se niso vdali. Ne. Iz dneva v dan jih je prihajalo več iz raznih, krajev. In najbolj srečen je bil seveda tisti, ki je našel mesto v kotanji ob zarjaveli kovinski glavi, iz ka-tere brizga preko 60 stopinj vroča voda, voda, ki naj bi zdravila. Revmatizem — to je huda stvar in kdo se potem ne bi za čas spustil v zdravilno kotanjo. Če je le prazna! In takih dni je v tednu malo To pa še posebno, ker je v kotanji v najboljšem primeru prostora le za deset ljudi, če nočejo, da bi ze zagozdili'. Tistih deset pa se po navadi ne da za nobeno ceno iz vode. Nedvomno se držijo pravila: »zdravje je najdražje na svetu.« Prav zaradi tega se jih mora večina zadovoljiti s cementnim bazenom, v katerega doteka voda iz kotanje. Pa tudi bazen je ob mnogih popoldnevih skoraj docela napolnjen, saj se včasih zbere tudi po več Sto ljudi. Tisti, ki pa so oslabeli in ne morejo do vrtine, dobivajo vodo v pletenkah na dom, čeprav se med vožnjo na kolesih nekoliko ohladi. Ko sem se ondan pomudil ob vrtini, so mi hiteli pripovedovati, kakšno zdravilno moč ima ta voda. Mnogi, ki so prej prebedeli noči zaradi revmatizma, so danes skoraj zdravi. Tako vsaj trdijo. Največ jih je, ki vodo hvalijo in jo vidijo čisto »kot kristal«, drugi pa spet, kakor moja prijateljica, ki si tudi domišlja, da je revmatična, trdijo, da v to brozgo ne gredo. Ždi se mi, da pretiravajo eni in drugi. -ko ZENA - DOM - DRUŽINA ZA POZNO POLETJE Prvi dnevi v avgustu nam s svojimi hladnimi večeri napovedujejo bližajočo se jesen in nas tako do neke mere odvračajo pripravljanju letne garderobe. Zato si bodo žene, zlasti tiste, ki se še ■ odpravljajo na letni dopust, dale sešiti del garderobe, ki jim bo koristil za hladnejše dni. Naša slika prikazuje bluzo — jopico, narejeno iz žersija, ki ima to prednost, da jo poleti lahko nosimo zraven hlač na izlete z jadrnico ali čolnom, v jeseni pa jo uporabimo za kombinacijo z ozkim krilom, katerega barva bo odgovarjala progam na jopici. Za naš model potrebujete o-krog 1,75 m žersija in 3,60 m plave ali zelene, volne za našivke. KONZERVIRANJE Povrtnina vsebuje mnogo vode, vsled česar se hitro pokvari. Zato je konzerviranje povrtnine važno. Povrtnino konzerviramo na več načinov: s sušenjem, z naravnim in umetnim kisanjem, hlajenjem, sterilizacijo, vkuhavanjem, vlaganjem v olje, pomešano s kisom itd. KONZERVIRANJE POVRTNINE S STERILIZACIJO Sterilizacijo opravljamo pri temperaturi 100° C tako dolgo, dokler voda ne zavre. Uspeh zavisi: 1. povrtnina mora biti kvalitetna, povsem zdrava, ne prezrela in uporabljena neposredno po obiranju; 2. paziti moramo na čistočo; roke dobro oprane, nohti oprani s ščetko in kozarci pred uporabo sterilizirani; 3. neobhodno je potrebno, da se držimo predpisanega roka za čas kuhanja. KONEC POLETJA - PRIPRAVE NA ZIMO Predno se lotite pripravljanja ozimnice, Vedite, da to zahteva veliko časa in potrpljenja. Hiteli ne smete. Za shranjevanje pride v poštev samo zdravo sadje in povrtnina, ki jo pa morate predhodno pazljivo odbrati. Razen tega pa morate posvetiti še nekoliko časa pranju kozarcev, ki jih po možnosti še steriliziramo. Poiščite primeren suh in temen prostor za shrambo ozimnice. Vse to zahteva veliko pozornosti in točnosti. Zato je boljše, da napravite manjše količine in to kvalitetne ozimnice. POSODE, KI JIH BOMO UPORABLJALI Steklenice ali kozarci, ki jih bomo uporabljali za shranjevanje, moramo vsekakor predhodno sterilizirati. Če smo neposredno pred uporabo prekuhali kozarce deset do petnajst minut, jih vzamemo iz vode tik pred polnjenjem. Iz steriliziranih steklenic in kozarcev odcedite vodo in takoj nato napolnite z zelenjavo. Na pazljivo zloženo povrtnino nalijte prekuhano 20-odstotno raztopino soli. Kakor hitro napolnite kozarec, seveda za dober centimeter pod pokrovom, ga zaprite. STERILIZACIJA Za sterilizacijo boste uporab-bili širok sod z močnim dnom, ali pa velik lonec, ki ga uporabljate za kuhanje perila. Nalijte vanj toliko vode, da pri vrenju voda ne bo pokrivala pokrovov na kozarcih. Sterilizacija traja od trenutka, ko voda v loncu zavre. Če je povrtnina mlada in občutljiva, naredimo dve kratkotrajni sterilizaciji v razmaku 24 ur. PEČENE NADETE PAPRIKE 10 paprik, 3 jajca, 10 dkg prekajenega mesa, dva krompirja, 3 žlice naribanega sira, sol, zelen peteršilj, poper, malo masti, olje, 2 paradižnika. Paprike operemo, prerežemo po dolgem, odstranimo pečke, poparimo in odcedimo na cedilu. Nadev: Trdo kuhana jajca in kuhano meso dobro sesekljamo, dodamo kuhan, pretlačen krompir, -nariban sir, sol, sesekljan peteršilj, poper in malo raztaljene masti. S tem nadevom polnimo paprike, jih lesno polagamo v kozico, pridamo malo olja in pečemo v pečici. Na koncu prelijemo s pretlačenimi paradižniki in še malo pečemo. PEČEN KROMPIR S PAPRIKO IN SIROM 10 krompirjev, žlica masti, sol, pol žličke paprike, žlica kumine, 15 dkg sira, drobnjak. Krompir očistimo, ga po dolgem razpolovimo, namažemo z raztaljeno mastjo, polagamo na pekač s prerezano stranjo navzgor in spečemo v pečici. Krompir potresemo nato s soljo, papriko, kumino, z naribanim sirom in s sesekljanim drobnjakom. Pečemo ga še pet minut in nato vročega serviramo. SUROV ČEŠPLJEV KOMPOT s/< kg češpelj, 8 dkg sladkorja, cimet. Češplje operemo in zrežemo na rezance. Sladkor malo zarumenimo, zalijemo s toplo vodo, dodamo malo cimeta, prevremo, ohladimo, prelijemo češplje in pustimo stati eno uro. DIŠEČA limona v omari Prav prijetno bo dišalo perilo ali obleka, če denemo v omaro limono ali pomarančo, v katero na gosto nabodemo dišečih klinčkov. Limona se počasi suši, ker srkajo klinčki njen sok in izpuhtevajo svoj in njen duh, ki je osvežujoč in skoraj vsem okusom prijeten. Paziti, pa moramo, da limona ne pride v direkten stik z obleko ali perilom, ker lahko pusti trdovratne madeže. Najbolje je, da limono obesimo v redki mreži. RJA NA LIKALNIKU Kadar likamo volneno obleko čez krpo, ki jo namakamo v okisano vodo ali mešanico vode in salmiaka, likalnik rad zarjavi, če ga po likanju takoj temeljito do suhega ne zbrišemo. Rjo odstranimo s krpico, namočeno v petrolej. Ne smemo pa z njo brisati toplega likalnika. Dobra zamisel, toda... Čakalnica zobne ambulante v Murski Soboti je prenapol-njena s pacienti. Vsak dan prihajajo novi bolniki, katerih pa žal veliko mora oditi, ker za vso občino delata samo dva terapevta, ki pa ne zmoreta vsega dela. Poleg tega pa delata še na pomožnih ambulantah v Adrijancih in na Cankovi. Nekatere pomožne ambulante so celo zaprte zaradi pomanjkanja kadra, kot na primer pri Gradu, v Beltincih itd. Povprečno število pacientov, ki pride na enega terapevta dnevno, je 80 do 90 ljudi. Tako je veliko ljudi primoranih poiskati si zobozdravstveno pomoč drugod kot v Ljutomeru, Križevcih. Za preventivno zdravstveno varstvo šolske mladine in tudi predšolskih otrok je bilo veliko govora o organiziranju potujoče zobne ambulante. Ta potujoča zobna ambulanta, bi imela svoj avtomobil, opremljen z vsemi zdravstvenimi instrumenti. Tak avtomobil bi stal okrog 15 milijonov dinarjev. Vse to pa bi bilo izvedljivo, kot smo zvedeli, če bi bilo dovolj zobozdravstvenega kadra. Upajo, da se bo sčasoma vprašanje kadra v občini rešilo. Zdravstveni dom štipendira sedaj šest stomatologov, od katerih bosta prihodnje leto že dva delala na tem področju. Tako predvidevajo, da bo dovolj stomatologov v teku 3 let. Za vso občino bi bilo potrebnih 16 stomatologov, tako da bi prišlo na enega stomatologa povprečno 3 tisoč prebivalcev. -ml Gornja Radgona V torek je bilo v G. Radgoni posvetovanje direktorjev in računovodij vseh gospodarskih organizacij radgonske občine. Razpravljali so o izpolnitvi letošnjih družbenih planov za prvo polletje in o sestavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnega dohodka ter o formiranju ekonomskih enot v posameznih podjetjih. ŽIVAHEN PROMET BREZ HRUPA V GRAZU Bežni vtisi s kratkega obiska v mestu ob Muri pod Schlossbergom Če se peljemo z avtom iz Radkersburga preko Mu-recka, Leibnitza in Wildona v Graz, se nam nehote vsili primerjava z našo severno magistralo, ki povezuje Pomurje z Mariborom in ostalo Slovenijo. Naša cesta morda nima asfaltne podlage kot avstrijska, je pa malce širša in ima tudi manj ovinkov. Res pa je, da so prometni znaki in številne »mačje oči« na omenjeni avstrijski cesti prednost, ki je ne kaže podcenjevati. Brž ko se približamo Grazu, opazimo po številu mimo drvečih motornih vozil, pri katerih so motorji in mopedi v občutni manjšini, da se je Graz razvil po drugi svetovni vojni v pomembno središče z v določenih urah velemestnim prometom. Vendar ves ta promet ne povzroča tolikšnega hrupa, kot bi človek pričakoval. Celo tramvaji prevažajo potnike -dokaj tiho. Prvi vtis, ki ga dobimo v Grazu, je ta, da je čisto in lepo urejeno mesto, ki pa še vendar ni — velemesto. Res je tudi, da je ob določenih urah bolje hoditi po Grazu peš, kakor pa se z avtom »prerivati« v dolgi vrsti motornih vozil, med ka-terimi najdemo vse mogoče vozove evropske in tudi ameriške proizvodnje s »Fiat — Puchom 500« na čelu. Trgovine so v Grazu lepo urejene in bogato založene. To opazi človek že ob cesti, ki pelje v Graz, saj skoraj ni niti na podeželju trgovine, ki ne bi imela neonske razsvetljave in sodobno notranjo opremo. Postrežba je vljudna, hitra in korektna, cene pa tudi za prejemke avstrijskih delovnih ljudi dokaj visoke. Se bolj velja to za gostinske lokale, v katerih ni navaja, prevladuje pa starejše občinstvo. Natakarji so ustrežljivi, vljudni in strežejo dokaj hitro, tudi če sedi ob mizah malce več gostov. Kaj hitro se ti dogodi, da brž, ko popiješ zadnji požirek pijače, že prihiti mlada in ljubezniva natakarica ali natakar, in te vljudno vpraša, če želiš še kaj. Cene so tudi v gostinskih lokalih dokaj visoke. To velja predvsem za perutnino, ki ima ob dokaj majhnih obrokih skoraj astronomske cene. Tudi alkoholne in druge pijače so drage. Večji hoteli vabijo svoje goste tudi s tem, da izobesijo na pročelju miniaturne zastave raznih držav, med njimi tudi našo s petokrako zvezdo in sovjetsko. Železniško postajo so v Grazu zgradili in predali svojemu namenu malce pozneje kot pri nas mariborsko, vendar so projektanti dosegli svoj namen, saj ima od kolodvorske restavracije do toaletnih in drugih prostorov vse, kar potnik potrebuje. Blizu postaje je tudi non-stop kino, ki začne s predstavami enkrat dopoldne, konča pa nemara ob desetih zvečer. Takrat pa zamre tudi že promet na graških cestah in ulicah in človek dobi vtis, da razen tistih, ki radi posedajo v svojih stalnih gostinskih lokalih, meščani kaj kmalu ležejo k počitku. Tujec brž opazi tudi to, da sestavljajo prometno policijo in žandarmerijo v veliki večini mlajši kadri, kar velja tudi za trgovsko in gostinsko osebje. Policisti z dokajšnjo rutino in hladnokrvnostjo, u-rejajo promet na bolj prometnih križiščih, a tudi avtomobilisti, motoristi, kolesarji (teh vidimo bolj malo) in pešci so dokaj disciplinirani. Dober vtis naredi , na tujca tudi lepo urejen trg pred železniško postajo z obilnim cvetjem v vseh mogočih barvah. Tradicionalnih narodnih noš vidimo zelo malo, tako pri moškem in ženskem spolu. Toda medtem, ko se starejši ljudje oblačijo zelo skromno in po »klasičnih« načelih, je zlasti ženska mladina prelomila s tradicijo in kaj rada posnema Brigitte Bardot in druge mlade vzornice iz zahodnega filmskega sveta tako v obleki, pričeski, hoji in najbrž tudi v ostalih navadah. Za to, da bi napisali kaj daljšega in podrobnejšega o gospodarskem ter drugem u-tripu in življenju Graza, ni dovolj en dan ali le kratek popoldanski in večerni obisk v tem mestu ob Muri pod slikovitim Schlossbergom. Prvi in bežni vtisi nikakor niso slabi, kaže pa, da je življenje v Grazu danes mnogo bolj pestro in dinamično kot pred minulo-vojno. B. Šinko Med najbolj priljubljene graške motive spada pogled na Schlossberg POMURSKI VESTNIK, 24. AVG. 5 Včeraj popoldne Je bil v Murski Soboti plenum okrajnega rokometnega odbora. Na plenumu so razpravljali predvsem o pripravah za bližnjo tekmovalno sezono in o ustanovitvi štajerske rokometne lige. • V Moščancih je včeraj posebna komisija določila lokacijo za plavalni bazen, ki ga nameravajo zgraditi ob športnem igrišču. Bazen bodo predvidoma začeli graditi letos v jeseni. • Letošnjih 14. grafičnih, iger, ki bodo od 24. do 27. avgusta v Ljubljani, se bo po svojem športnem zastopstvu udeležil tudi kolektiv CZP »»Pomurski tisk-«. Tekmovalne skupine bodo štele skupno o-krog 40 članov in se bodo pomerile v borbi za točke v vseh razpisanih športnih disciplinah. 9 Nedeljski športni program bo zopet zelo pester. V središču pozornosti ljubiteljev športa bodo vsekakor jesenske konjske dirke v Ljutomeru. Moštvo Sobote se bo danes pomerilo na svojem igrišču z mariborskim Branikom in v nedeljo, z za sedaj še neznanim nasprotnikom v drugem kolu tekmovanja za pokal FLRJ. Moštvo Radgone se bo predvidoma srečalo z nogometnim moštvom iz sosednje Avstrije, na programu pa je še več prijateljskih nogometnih tekem med klubi PNL. Brigadirji in rakičanski stadion Rakičanski športni stadion že dobiva pod pridnimi rokami brigadirjev prve obrise. Mladinska delovna brigada, ki dela sedaj na gradbišču, šteje 27 članov in je splanirala o-krog 4800 kv. metrov zemljišča, odpeljala 210 kub. metrov zemlje, podirala drevesa itd. V brigadi imajo mladinci in mladinke urejeno tudi pestro notranje življenje. Tako so doslej že organizirali skupen ogled Mariborskega tedna, v kratkem pa nameravajo oditi na izlet na Gorenjsko. Imeli so tudi več športnih tekmovanj. V šahu je zasedel prvo mesto brigadir Franc Ranfl, fantje so se med seboi pomerili v nogometu in odbojki, dekleta pa v perjanici, namiznem tenisu in odboiki. Organizirali so strelsko tekmovanje med posameznimi desetinami. Zmagala je I. desetina. V načrtu imajo še športna srečanja s pripadniki JLA v nogometu, šahu in odbojki, z vaško mladino pa se nameravajo pomeriti v košarki in rokometu. Aktivni so tudi na kulturno-prosvetnem področju. Doslej jim je že predaval sekretar OK LMS Karel Sukič o življenju brigadirjev na zvezni akciji, a v načrtu imajo še eno predavanje. Priredili so tudi tečaj za mopediste in fotoamaterje. Sicer pa se ob večernih urah polnoštevilno zbirajo tudi v televizijski sobi. ŽUNEC - BRONASTA MEDALJA Na letošnjem atletskem tekmovanju za državno prvenstvo v Ljubljani sta sodelovala tudi dva pomurska atleta. Janez Kovač je v teku na 1500 m zasedel v svoji disciplini četrto mesto s časom 3:56,3, medtem ko je Oto Žunec v teku na 110 m ovire dosegel čas 15,6 in se uvrstil med svojimi vrstniki na peto mesto. Tokrat doseženi rezultati pomurskih atletov so najboljši dosežki, ki so jih naši predstavniki zabeležili po osvoboditvi na tekmovanjih za državno prvenstvo. Naš tekmovalec Oto Žunec je pred dnevi sodeloval tudi v državni reprezentanci na I. mladinskih balkanskih atletskih igrah v Romuniji. V svoji disciplini, v teku na 110 m čez ovire, je zasedel tretje mesto s časom 15,5 in kot najboljši jugoslovanski tekmovalec osvojil bronasto medaljo. OSMINKA FINALA ROKOMETNEGA TEKMOVANJA ZA POKAL FLRJ LENDAVČANI ČASTNO KLONILI Zadnjo nedeljo so se pomerila v Sloveniji tudi najboljša moštva v osminki finala za Jugoslovanski pokal. Tako je pomurski pokalni prvak — moštvo lendavskega Vajenca — imel v gosteh mariborskega Kovinarja, moštvo, ki sicer tekmuje v republiški rokometni ligi. Lendavčani so v tej tekmi, kot je bilo tudi realno pričakovati, podlegli tehnično boljšemu in iz- kušenejšemu nasprotniku, vendar pa je njihov poraz ob končnem rezultatu 13:19 časten in pomeni glede na kakovost gostujočega moštva zanje vsaj delen uspeh. Lendavčani so se Mariborčanom krepko upirali in jim povzročali česte preglavice tudi pred njihovimi vrati, vendar pa je naposled zmagala večja izkušenost in rutlniranost. Tekmo je dobro vodil Obal iz Murske Sobote. 1945 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT 1961 V konjskem športu, ki je že tradicija Ljutomera, smo dosegli po osvoboditvi več uspehov. Na dirkališču v Ljutomeru in prej na Cvenu je bilo zabeleženih več državnih hitrostnih rekordov. Tako je konj Liktor v derby dirki dosegel jugoslovanski rekord s časom 1,23 in izboljšal čas za 5 sekund. Zaminivo je tudi, da so kar štirje konji v tej dirki presegli prejšnje čase. Konja Punčka in Gejta sta izboljšala čas v dvovprežni dirki na 1,33. Najboljši čas na ljutomerskem dirkališču pa je dosegla kobila Punčka — 1.22,4. V novozgrajenih hlevih ob dirkališču je sedaj devet mladih konj, s katerimi redno trenirajo. Klub za konjski šport v Ljutomeru ima tudi stalnega trenerja; večji del po njegovi zaslugi so posamezni konji že vidno izboljšali svoje hitrostne čase. Pred leti smo v Pomurju še. precej veljali tudi v šahu. Soboško šahovsko društvo je bilo osrednja šahovska organizacija v pokrajini; ta je s svojimi tekmovalnimi moštvi nastopala tudi na nekaterih osrednjih šahovskih prireditvah. Kot posamezniki so se posebno ugoanu uveljavljali Kos, Režonja, brata Hari in drugi. Med največje društvene uspehe sodijo brez dvoma: ugodna razvrstitev tekmovalnih moštev na tekmovanjih za okrožno prvenstvo, nekajkrat zapovrstjo osvojeno V. ali VI. mesto na tekmovanju slovenskih mestnih reprezentanc in osvojitev pokala s prvim mestom na tekmovanju v počastitev 20rietnice izhajanja Ljudske pravice v Lendavi. Na tem tekmovanju je nastopilo tudi več jugoslovanskih in slovenskih vrhunskih šahistov z mojstrskimi in velemojstrskimi naslovi. Več let zapovrstjo so se soboški šahisti udeleževali tudi tekmovanj za republiško prvenstvo v posameznih starostnih skupinah in zasedli tudi nekaj ugodnih mest. V strelstvu, ki je zadnja leta prešlo prvo etapo svojega uspešnega razvoja z doseženo množičnostjo, ni bilo zabeleženih kakih pomembnejših tekmovalnih uspehov, čeprav so se pomurske ekipe sicer redno vsako leto udeleževale tekmovanj za republiško prvenstvo. Vendar se kažejo tudi v tem množičnem in priljubljenem športu vse bolj očitne težnje k večji kakovosti. Imena Draga Kolmaniča, Karla Turnerja, Geze Cigüta in drugih obetajo ob vztrajnem treniranju in tekmovalnem izpopolnjevanju nekaj več pomeniti tudi v republiškem merilu. V odbojki beležimo največji uspeh z II. mestom v okviru Mariborske odbojkarske podzveze. To mesto je v tej konkurenci pred leti doseglo moštvo soboškega TVD Partizan. Letos tekmuje moštvo ljutomerskega TVD Partizan v republiški odbojkarski ligi. Omeniti kaže tudi brata Šumak iz Ljutomera; oba spadata v vrh najboljših jugoslovanskih odbojkarjev in nastopata za mariborski Branik. Večkrat sta že tudi nastopala v jugoslovanski državni reprezentanci v mednarodnih srečanjih. Kegljaški šport je predvsem domena Ljutomera, čeprav je zanj veliko zanimanje po vsem Pomurju, vendar je največja ovira za razmah tega priljubljenega športa predvsem pomanjkanje ustreznih keeljičč. Ni pa naključje, da ima kegljaštvo domovinsko pravico predvsem v prleški metropoli: tu namreč živi, trenira in tekmuje tudi nekdanji neuradni svetovni prvak — Miro Steržaj. Samo nekaj njegovih največjih tekmovalnih podvigov: leta 1955 postane republiški mladinski prvak in zasede na tekmovanju za državno prvenstvo drugo mesto. Dve leti pozneje sodeluje na izbirnem tekmovanju za sestavo državno reorezentance v Kranju. podre 968 kegljev in postane državni prvak, hkrati pa tudi neuradni svetovni prvak. Miro se tudi v zadnjih letih zelo ugodno uveljavlja kot vrhunski jugoslovanski športnik na osrednjih domačih, meddržavnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Proglašen je tudi za jugoslovanskega kegljaškega mojstra. Ob njem raste tudi kader domačih kegljačev, ki že več let tekmujejo v republiški kegljaški ligi. Letos je kegljaško moštvo ljutomerskega TVD Partizan zasedlo v tem kakovostnem razredu deseto mesto v konkurenci 23 sodelujočih klubov. (Konec) Na dveh frontah - za Jugoslovanski pokal CELJE : SOBOTA 1:4 (1:1) Pred okrog tisoč gledalci sta ge preteklo nedeljo srečali v Celju enajstorici domačega Celja in gostujoče Sobote. Naši nogometaši so premagali Celjane povsem zanesljivo in zasluženo z visokim rezultatom, ki je hkrati pomenil presenečenje za domače navijače, saj so mnogi med njimi vsaj na tihem upali... Strelci golov: Maučec v 31. in 51. minuti, Miloševič v 77. in 80. minuti za Soboto in Cencen za Celje. Tekmo je vodil dokaj dobro Butkovec iz Trbovelj. Moštvi sta nastopili z naslednjimi igralci: SOBOTA: Vrdjuka, Perič, Mar-tinuzi, Skalar, Baerari, Erjavec, Klepec, Drvarič, Sečko, Miloševič, Maučec, Matjašec. CELJE: Ograjenšek, Šerulič, Vidmar, Zupanc, Jošt, Pretner, Jager (Cencen), Bjelav, Devčič, Belcer, Regner. Moštvi sta tokrat prikazali povprečno igro in sta si bili v glavnem enakovredna nasprotnika. Pri domačinih je zlasti šepalo v obrambi, čeprav velja za moštvo kot celoto, da je tokrat igralo premalo požrtvovalno. Sobočani so igrali mnogo bolj učinkovito in so znali prednosti, ki so jih imeli pred nasprotnikom, tudi dobro izkoristiti, kar je pripisati še zlasti iznajdljivim strelcem v nanadu. Sicer pa je tudi obramba požrtvovalno čistila pred svojim ognjiščem in »snemala« z nog o-kroglo usnje sicer prodornim napadalcem Celia Devčiču, Belcerju in drugim. Se prav posebno je briljiral takrat odlično razpoloženi vratar Sobote — Vrdiuka, ki je bil takorekoč nepramagljiv, saj se je zelo požrtvovalno metal pod noge domačim napadalcem in pokazal tudi nekaj lepih parad. TURNIŠČE : ILIRIJA , (Ljubljana) l:l1 (1:3) Za drugo pokalno tekmo v Turnišču je bilo veliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču nad 600 gledalcev. Njihova pričakovanja pa se tokrat niso izpolnila. Domačini so se uspešno upirali nasprotniku samo v I. polčasu, ko so tudi prvi vodili. Že v prvi minuti po vodstvu so gostje izenačili po krivdi domačinov, ki so zatem vidno popustili, čeprav so imeli sicer še več priložnosti za gol. vendar pa lih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Do konca tekme so gostje dosegli še dva gola. V drugem polčasu so gostje po-, vsem zagospodarili na igrišču in v tehnično lepi igri po svoji volji dajali gole. Poraz domačinov bi ne bil tolikšen, vsekakor pa bi bil častnejši, kot je, da je vratar Turnišča Horvat vsaj malo bolj požrtvovalno branil. Tako pa je prejel samo štiri neubranljive gole! In še več: po šestem golu je celo samovoljno zapustil igrišče in pustil svoje moštvo v kritičnem položaju. Poraz domačinov je bil sicer pričakovan, vendar ne tako visok. Vzrok: Turniščani tokrat niso vložili v igro toliko požrtvovalnosti, kot smo je sicer vajeni pri njih. Katastrofa je torej sledila neborbeni igri moštva kot celote in predvsem skrajno nešportnemu zadržanju vratarja. Moštvo Ilirije se je tokrat dostojno predstavilo občinstvu. Sestavljajo ga večinoma mladi igralci. telesno dobro razviti in s solidnim tehničnim znanjem. V SCL bodo lahko še marsikateremu moštvu prekrižali račune in mu odvzeli že v naprej »planirane« točke. Športna gesta Ilirija Vodstvo ljubljanske Ilirije, ki je v nedeljo gostovala v Turnišču, je pokazalo pravo športno gesto do domačinov: pri obračunu ni zahtevalo povrnitev vseh stroškov, kot je to predvideno v propozicijah, marveč se je zadovoljilo zgolj s pavšalnim zneskom 10.000 din, s tem pa prihranilo NK Turnišču kot gostitelju 20.000 din zgube. Ta gesta je nasproti podeželskemu klubu vsekakor vredna pohvale in tudi posnemanja. NAFTA ZMAGUJE Moštvo Nafte iz Lendave se, kot kaže, zelo intenzivno pripravlja na bližnje tekmovanje v Pomurski nogometni ligi. V sredini preteklega tedna je imelo doma v gosteh nogometaše iz Preloga na Hrvaškem in jih premagalo z rezultatom 6:3, v nedeljo pa je bilo gost v Prelogu in je iz prijatelj-skega srečanja izvleklo neodločen rezultat 2:2 kljub prednosti domačega igrišča in občinstva za nasprotnika. Po rezultatih, ki Jih dosega lendavska Nafta v prijateljskih srečanjih pred odločilnim startom, lahko sklepamo, da bo enajstorica iz Lendave v prihodnji tekmovalni sezoni eden glavnih favoritov za prvo mesto na lestvici v pomurski kakovostni skupini. BELTINCI : SOBOTA H 4:2 Nedeljsko prijateljsko srečanje med moštvoma Beltinec ec in Soboto n se je v Beltincih končalo z zmago domačinov, ki so bili v zaključnih akcijah pred nasprotnikovimi vrati učinkovitejši kot gostje. Sicer pa je bila to tekma e-nakovrednih nasprotnikov. Za domače moštvo je tokrat nastopili tudi Maučec n, ki je zabil tri gole. KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU Preteklo nedeljo bi morale biti v Ljutomeru jesenske konjske dirke, ki pa so zaradi slabega vremena odpadle. Prireditelj — domači Klub za konjski šport — se je odločil, da bo dirke priredil v nedeljo, 27. avgusta, ker jih na poznejši čas ni mogel odložiti že zaradi tega, ker so vsi najboljši jugoslovanski dirkalni in jahalni konji iz drugih republik že zbrani v Ljutomeru. Dirke bodo torej v nedeljo ob 14. uri na dirkališču. Posebno zanimiva in atraktivna vožnja bo »Dirka dveletnih kasačev za prvenstvo FLRJ«. Za zmagovalca v tej dirki je prireditelj pripravil posebno plaketo in venec zmage. Po osrednji konjsko-športni prireditvi bodo še avto-moto dirke. Ljubiteljem lepega športa se torej obeta v nedeljo obilo športnega užitka in zabave ! RADG0NA: FELDBACH 4:3 (4:1) Preteklo nedeljo se je v prijateljski tekmi srečalo moštvo Radgone na domačem terenu z gostujočo enajstorico Feldbacha iz sosednje Avstrije. Gostje nastopajo v n. avstrijski nogometni ligi. Zn. Radgono so nastopili: Dju-rinek, Gaberc, Gorjan, Škrob ar , Fič, Stefanec. Strah, Todorovič, Žnuderl, Malič, Skrobar I. Igra je bila ,živa in borbena. Gostje so bili tehnično boljše mo- štvo, kar pa so domačini nadoknadili z večjo požrtvovalnostjo in tudi zasluženo zmagali. Premoč na igrišču so domačini pokazali zlasti v I. polčasu, medtem ko so v drugem znatno popustili, kar dokazuje, da kondicijsko še niso povsem dorasli težjim regularnim tekmam. Sodniški trio — Kozar, Cak, Sušeč — je dobro opravil svojo nalogo. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 27. avg. do 2. sept. 1961 nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Claude Aveline: Baba Dien in košček sladkorja; 8.49 Iz albuma skladb za otroke; 9.00 Poročila; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... a) Svetozar Subarevič: V osjem gnezdu, b) Stanko Brdnik: Marolčeva domačija; 10.30 Domače poskočnice; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Reportaža; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri ; 15.30 Majhen mozaik melodij; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.00 Hector Berlioz: Romeo in Julija, dramatična simfonija; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni operni koncert. PONEDELJEK 8.05 Poje Komorni zbor RTVL p. v. Milka Skobemeta; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Julie Forsyth Batschelor: Morska deklica; 8.45 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča; 9.00 V svetu opernih melodij; 10.15 Zvočna mavrica; 11.30 'Pri skladatelju Marijanu Lipovšku; 12.00 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi »Štirih fantov«; 12.15 Kmetijski nasveti -dr. Nežka Snoj: Kuga ali huda gniloba čebelje zalege; 13.30 Narodne in umetne pesmi za petje in orkester; 13.55 Bogo Leskovic: Domovina — simfonija v enem stavku (Orkester RTV Ljubljana dirigira avtor); 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — Od Triglava do Ohrida; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem — ing. Viktor Kavčič: Naš prosvetni delavec v Gvineji; 16.20 Violinistka Nelli Skoljnikova in pianist Solomon; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Odlomki iz Dvorakove Rusalke v izvedbi solistov ljubljanske Opere; 18.40 Kulturni globus; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij; 20.45—22.50 Koncert Kra-kowske filharmonije, dirigent, Andrzej; 22.50 Literarni nokturno’; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Nekaj uvertur in mediger; 8.30 Za otroke a) Vabljivi podvodni svet; b) Vesele počitnice; 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 10.15 45 minut z orkestrom RTV Ljubljana; 11.00 Pevec Tonny Ray; 11.15 Branje za vroče dni — France Vurnik: Mesto Kvomožno—III.; 11.35 »Čmrlj« in druge skladbice Jurija Gregorca (Marijan Lipovšek — klavir); 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Verbič: Kako povečati beljakovinsko vrednost koruzne silaže; 13.30 Slavne baritonske arije iz Verdijevih oper; 14.00 Popevke se vrstijo; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Izbor iz Prvega zvezka Chopinovih etud izvaja pianistka Ruth Slenczynska; 16.00 Počitniška zgodba — J. Thurber: Sodobne basni; 16.20 Ruleta za zabavo; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Robert Schumann: Simfonija št. 2 v C-duru; 18.00 Človek in zdravje — dr. Slava Lunaček: Šolske počitnice in šola; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Poje Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec; 20.30 Radijska igra — Lev Nikolaj Tolstoj: Koliko zemlje potrebuje človek; 21.33 Lucijan Marija Škerjanc: Nokturno; 21.37 Zvočni ka-leidoskop; 22.15 Naše nove plošče s komorno glasbo; 23.05 Posnetki n. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. SREDA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Julie Forsyth Batschelor: Morska deklica; 8.45 Vesele citre; 9.00 Vsaka ura ima svoj zven; 9.50 Igrajo slavni pianisti preteklosti 5. oddaja — Alfred Reisenauer (ponovitev); 10.15 Zabavni potpuri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Jean Sibelius: Tapiola, simfonična pesnitev; 12.00 Domače popevke Boruta Lesjaka; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milan Rovan: Ugotovitve inšpekcijske službe v izvajanju poletnih akcij varstva rastlin; 13.30 Igra pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 13.55 Nekaj hrvatskih samospevov in klavirskih skladb; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Glasbena medigra; 14.40 »Bratci, veseli vsi...«; 15.40 Bruno Bjelinski: Koncert za flavto in godalni orkester (Flavtist Boris Čampa in orkester RTV Ljubljana dirigira Ali Dermelj); 16.00 Radijska univerza — Miran Borko: Naše ozračje na meji z vesoljem; 16.15 Koncert po Željah poslušalcev; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.45 Šport in športniki; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami; 20.50 Zgodba o Manon Lescaut; 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.05 »Na krilih petja« in druge skladbe Felixa Mendelssohna; 8.30 Za cicibane a) Drobna zgodba; b) Pojo otroci iz šole »Zvonka Run- ka« 9.00 Naš zvočni magazin; 10.15 Solisti mariborske Opere pred mikrofonom RTV Ljubljana; 11.00 Poje Akademski zbor »Tone Tomšič«; 11.15 Branje za vroče dni — Franc Vurnik: Mesto Kvomožno— IV.; 11.35 Melodije iz različnih dežel ; 12.00 Bosanske narodne pesmi (novi posnetki); 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tanja Lavrič: O zreji plemenske živine na družbenih posestvih; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Max Reger: Variacije in fuga na Mozartovo temo; 14.05 Radi jih poslušate; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Nastopa Oktet koroških akademikov; 16.00 Trije veliki plesni orkestri; 16.20 Odlomki iz verističnih oper; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Hammond orgle in kitara; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.15 Štiri skladbe za klavir Milo-ja D. Milojeviča (Pianistka Maša Bohinec); 18.30 S sporedov Britanskega radia; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer; 21.30 Stjepan Sulek: III. klasični koncert; 22.15 Plesna glasba. PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.00 Od arije do arije; 10.15 Ob obalah južnih morij; 11.00 Anton Foerster: Sonatina za violino in klavir; 11.40 Otroci pozdravljajo; 12.00 Marija Gazvoda in Lovro Re'ek pojeta slovenske narodne ob spremljavi Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Kako bomo sadili cvetice-čebulniče; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Veseli planšarji igrajo in pojo, vmes zapoje nekaj narodnih Ženski vokalni kvartet; 13.55 Tenorista Benjamino Gigli in Jussi Bjor-ling vam pojeta; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Popevke na tekočem traku; 15.40 Nastopa ansambel Srečka Dražila; 16.00 Športni tednik: 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli; 17.00 Lokalni denvnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Hitri prsti; 18.15 Ljudska glasba arabskih dežel; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Antonlna Dvoraka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Razpoloženjska glasba z orkestrom Alfredo Antonini; 22.35 Literarni nokturno; 23.05 Debussy in Ravel. SOBOTA 8.05 Naši glsabeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Jdavlr v ritmu; 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Brane Matičič: Organizacija dela na živinorejskih farmah; 12.25 Poje Ljubljanski vokalni oktet; 12.45 Z lokom po strunah; 13.30 Neka) domače razpoloženjske glasbe; 13.57 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Petar Stojanovič: Serenada za flavto in godalni orkester; 16.00 Humoreska tega tedna — Mark Twain: Rojak; 16.20 Od tu in ondod; 16.40 Moški zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Pevka Jelka Cvetežar; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Spored za ljubitelje operne glasbe; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domači zvoki za sobotni večer; 20.20 Radijska komedija; 20.59 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila; 17.20 Obvestila, reklame, 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem Jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 24. AVG. 6 MALA KRONIKA PES PREPREČIL NADALJNJO VOŽNJO Franc Roškar iz Maribora se je z motornim kolesom znamke NSU peljal skozi vas Radoslavci proti Mariboru. Nenadoma je iz nekega dvorišča pritekel pes in mu skočil pred prednje kolo. Motorist je padel in se laže poškodoval. Na motorju je razbil prednjo luč in blatnik. Skoda na vozilu znaša okrog 25 tisoč dinarjev. NI NAKAZAL SPREMEMBE SMERI Kolesar Franc Miholič iz Cubra se je peljal z Mote proti Krapju. Ker pri zavijanju ni nakazal spremembo smeri, ga je z motorjem zadel za njim vozeči motorist Davorin Babič iz Murske Sobote. Poškodovan ni bil nobeden, pač pa je na motorju nastala škoda za okrog 50 tisoč dinarjev. Z AVTOMOBILOM ZADEL V KOLESARKO Avtomobilist Slavko Kocjan se je z Zg. Kamenščaka peljal proti Ormožu. Iz dvorišča opekarne v Ljutomeru se je s kolesom pripeljala Kristina Rižnar. Pri zavijanju kolesarka ni nakazala spremembe smeri. Ko je tako nenadoma zavila, jo je avto, zadel s prednjim blatnikom in jo je s kolesom vred vrglo na prednji del avtomobila. Na avtomobilu se je razbilo prednje steklo. Skoda je ocenjena na približno 40 tisoč dinarjev. TAKOJ PO POVZROČENI NESREČI POBEGNIL Šofer Franc Mitnjek je dne 7. t. m. upravljal tovorni avtomobil. Pred križiščem v G. Bistrici je F. Mltrijek vozil po skrajni levi strani ceste. V tem času je z nasprotne smeri pripeljal kolesar Stefan Balažič. S prednjim delom avtomobila je zadel v kolesarja, ki je dobil lažje poškodbe. Materialna škoda na kolesu znaša okrog 3 tisoč dinarjev. Franc Mitnjek je sicer takoj po nesreči tovornjak ustavil, vendar ni hotel počakati komisije, temveč je takoj odpeljal. ROJSTVA Rodile so: Marija Senica iz Beltinec — deklico, Irena Nemec iz Tešsnovec — dečka, Elizabeta Sreš iz Ižakovec — dečka, Marija Kozic iz Markišavec — deklico, Marija Matuš iz Radovec — deklico, Marija Litrop iz Vipolža — dečka, Marija Sarkanj iz Sotine — dečka, Marija Pelce z Rožičkega vrha — dečka, Marija Banič iz Rakičana — dečka, Angela Zelko iz Velike Polane — dečka, Marija Vozlič iz Presike — deklico, Irena Bažika iz Doline — deklico. Marija Horvat s Plitvičkega vrha — dečka, Irma Sobočan iz Struko-vec — dečka, Ana Vozlič iz Žepovec — deklico, Vilma Horvat iz Borejec dečka, Vera Jerič iz Bakovec — dečka, Marija Mikuš iz Ljutomera — deklico, Mila Zelko iz Slatine Radenec — dečka, Elizabeta Hanžekovič s Kamenščaka — deklico, Barbara Zver iz Lipe — deklico, Darinka Kuhar iz Salo-vec — deklico, Ljudmila Gregorinčič iz Mekotnjaka — dečka, Marija Kosednar iz Kroga — dečka, Marija Horvat iz Vanča vesi — deklico, Helena Lovenjak iz Pozna-novec — deklico, Ana Iskra iz Črnec — deklico, Rozina Lebar iz Lendave — dečka, Verona Laki iz Velike Polane — dečka. POROKE Poročili so se: Franc Huber, predmetni učitelj iz G. Slaveč in Stanislava Praprotnik, učiteljica iz Vodranec. SMRTI Umrli so: Ana Ferš iz Lomanoša, stara 64 let, Ferdo Ciglar iz Rakičana, star 87 let; Martin Mlinarič iz Trnovec, star 66 let. NESREČE A. A. gradbeni delovodja iz Šalinec št. 32 je padel z motorja ter se poškodoval na glavi. K. I., kmet iz Stavešinec je padel s kolesa ter se poškodoval na glavi ter po obrazu. P. S., nočni čuvaj iz Murske Sobote, je padel po stopnicah ter si zlomil desno nogo v kolenu. S. J., delavec iz Pečarovec, sl je pri delu z mlatilnico poškodoval desno roko. P. A., gosp. pomočnica iz Gornje Radgone, se je s srpom vrezala v levo roko. Z. K., upokojenka iz Murske Sobote je padla ter si poškodovala levo podkolenico. G. G., pos. iz Rakičana, je padel z voza ter si poškodoval levo koleno. G. A., sin posestnika iz Peta-njec, je padel po stopnicah ter se pri tem poškodoval na čelu ter levem komolcu. G. P. iz Kobilja je udarilo oje prikolice ter mu zlomilo desno podkolenico. G. E., pos. iz Fokovec, so krave prevrgle na paši ter jo poškodovale. K. I., hči pos. iz Vučje gomile, je vtaknila prste desne roke v slamoreznico, ki ji je poškodovala prst na desni roki. H. K., del. iz Fokovec, je padla s kolesa ter si zlomila levo podkolenico. C. F., del. pri Panoniji iz Murske Sobote, si je pri stroju poškodoval. palec desne roke. G. E. iz Jurija je telica stopila na desno nogo ter ji jo poškodovala. G. S., pos. iz Nedelice, je sekal drva, pri tem se je po nesreči udaril v levo koleno. G. F., sin pos. iz Murske Sobote, se je peljal na kolesu. Pri padcu si je poškodoval obe koleni. V. F., star 5 let, je vtaknil nogo med špice kolesa, pri tem si je poškodoval levo nogo. Z. Š„ pos. iz Markovec. Odklopljena mlatilnica ga je stisnila h kotlu stroja, pri tem je dobil opekline po prsih, trebuhu in desni nogi. Radgonska podjetja so tudi letos omogočila svojim zaposlenim cenen oddih na morju. V Lovrečiči pri Umagu je Počitniška skupnost Gornja Radgona, v katero so vključene vse gospodarske organizacije radgonske občine, uredila počitniški dom in postavila nekaj weekend hišic. Trikrat na mesec se 40 do 50 ljudi prijetno navžije toplega sonca na našem lepem Jadranu. Dnevni penzion za odrasle je 500 dinarjev, za otroke do 12 let starosti pa 250 dinarjev. Nekatera podjetja prispevajo svojim članom še 200 dinarjev dnevno, tako da je penzion za delavce le 300 dinarjev dnevno. Zato ni čudno, da bo v Lovrečiči letovalo nad 50 odst. delavcev radgonskih podjetij. Na sliki: počitniški dom in weekend hišice v Lovrečiči pri Umagu. -rj- Petek, 25. avgusta — Dragorad Sobota, 26. avgusta — Peruša Nedelja, 27. avgusta — Zlatko Ponedeljek, 28. avgusta — Avguštin Torek, 29. avgusta — Boleslav Sreda, 30. avgusta — Maša Četrtek, 31. avgusta — Borivoj Od 25. avgusta do 1. septembra 1961 bodo opravljali nedeljsko in deužrno službo naslednji zdravniki: 26. 8. 1961 dr. Gruškovnjak 27. 8. 1961 dr. Gruškovnjak 28. 8. 1961 dr. Sedlaček Jan 29. 8. 1961 dr. Gruškovnjak 30. 8. 1961 dr. Sedlaček Jan 31. 8. 1961 dr. Gruškovnjak 1. 9. 1961 dr. Sedlaček Jan GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem za 3-člansko družino. Pe-tretič, frizer, Slatina Radenci. M-1044 MOTORNO KOLO Pretiš« in televizor -Panorama«, poceni prodam. ing. Tratnik, Lendava. M-1057 HIŠO z gospodarskim poslovjem vse zidano in 1 ha zemlje, ob prometni cesti, prodam. Cena 650.000 din. Janez Švare, Sp. Senarska 23, p. Gradišče v Slov. goricah. M-1045 HIŠO z gospodarskim poslopjem in posestvo prodam. Gerlinci 14., n. Cankova. M-1046 DIJAKA., poštenega, sprejmem na stanovanje, in hrano. Ciril Metokova 34. M. Sobota. M-1047 DIJAKINJI ali 2. ki bi obiskovali šolo v popoldanskih urah, sprejmem na stanovanje. Pogoji so ugodni. Naslov v upra-vi lista. M-1059 HIŠO in vinograd s sadovnjakom, v bližini Ljutomera, z letošnjim pridelkom, prodam. Vprašati v Ljutomeru, Lendavska 5. M-1052 OBVESTILO! Odvetnik Jože Brunec, odpre 1. septembra 1961 v Murski Soboti (začasno Prešernova 14) odvetniško pisarno. M-1051 PISALNI STROJ -Continental« prodamo. -Steklo-Barve«, Ljutomer. M-1054 VAJENCA za pekarsko stroko sprejmem takoj. Jože Černjavič, pekarna, Beltinci. M-1055 TRAVNIKA 4 oralov z otavo za košnjo prodam v Gederovcih. Prešernova 8, Tivadar, Murska Sobota. M-1058 IZSELJENCI - POVRATNIKI! Zaradi izselitve, stanovanjsko hišo z velikim vrtom v centru mesta v Sloveniji, za polovično ceno, prodam. Ponudbe na Zrnec, Ljubljana pp. 295VI. M-1050 HIŠO z lepim vrtom in sadovnja-• kom, prodam. Interesenti naj se oglasijo v Lendavi, Partizanska 22. M-1063 HIŠO, nadstropno, enodružinsko, z zelenjavnim in sadnim vrtom v Ljutomeru, vseljivo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista pod šifro -Novogradnja«. M-1064 ENOSOBNO stanovanje s pritiklinami v Mariboru zamenjam za enako v Murski Soboti. Moše Pijade 27, Ivanc, Maribor. M-1065 MURSKA SOBOTA - od 25.-27. avgusta jugoslovanski barvni kinemaskopski film: -Kapetan Leši«; od 28.-29. avgusta francoski vistavisionski film: -Ti strup«; od 30.—31. avgusta francoski film: -Rdečelasa Julija«. LJUTOMER - od 26.-27. avgusta italijanski vistavisionski barvni film: -Vojna in mir I. del«; od 30. - 31. avgusta italijanski vistavisionski barvni film: -Vojna in mir II. del«. SLATINA RADENCI - od 27.-28. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: -Kralj in jaz«; 31. avgusta španski film: -Smrt kolesarja«. GORNJA RADGONA - od 26.-27. avgusta ameriški vistavisionski film: -Ponos in strast«; od 30. do 31. avgusta italijanski barvni kinemaskopski film: -Da- našnja dekleta«. ŠALOVCI - od 26.-27. avgusta Jugoslovanski film: -Naša pot se razhaja«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 26.-27. avgusta francoski film: -Dvigalo k morišču«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 26.-27. avgusta ameriški film: -Dobro jutro gdč. Dov.«. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA OD 14. DO 19. AVGUSTA 1961 Marija Smodiš iz Petanjec — štirinajstič, Marija Podlesek — drugič, Roman Ravnič — drugič, Franc Ficko, vsi iz M. Sobote; Regina Erjavec iz Beltinec — šestič, Stanislava Senekovič iz Črensovec — sedmič. Ivan Sobočan — šestič, Bara Režonja — drugič, A-na Ferčak — petič, Terezija Zadravec — enajstič, vsi iz Renkovec; Anton Jančar iz Bakovec — petič, Julijana Rajnar — četrtič, Marija Titan — šestič, obe iz Kroga; Franc Nemec iz Turnišča — drugič, Marija Voščun — drugič, Marija Pahor, Marija Forjan, Elizabeta Ža-lig — drugič, Rozalija Molnik — drugič, Marija Ritlop, Elizabeta Cotar, Barbara Barbarič, Irena Tot, Helena Bencik, vsi iz Petišovec; alojz Hedl iz murskosoboške bolnišnice — drugič. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Oddelek za notranje zadeve poziva vse lastnike motornih vozil, da do 31. 8. 1961 zamenjajo stare evidenčne tablice in prometna dovoljenja, ker bodo smela biti s 1. 9. 1961 v javnem cestnem prometu samo ona vozila, ki imajo nove evidenčne tablice. Iz pisarne ONZ, M. Sobota STEVE FRANZEE: MOJ BRAT TAM SPODAJ »Tako je. Tukaj je je v izobilju. Kaygo nekje blizu. Sinoči sem videl njegove sledove v gornjem delu travnikov. Dobila ga bova. Vsako ped poznam...« »Pojdiva po divjad.« Pekla sta meso in potem je Jaynesa kar naprej vzdigovalo, da bi že šla naprej. »Malo zadržujte svojo ihto,« je rekel Melvin. »Še dva dni lmava, preden letalo spusti hrano, zato bova začela nekaj tega mesa sušiti.« »Tod je več ko preveč divjačine.« »Poskusila bova malo tega. Nič ne veva, kam bo to letalo odvrglo najine dobave, kajne? In tudi ne veva, kakšne bodo, ko bova midva prišla do njih. In vsak dan ne boste streljali nove živali, Jaynes.« Narezala sta meso v proge in ga položila na sive poganjke nekega ležečega drevesa, da je bilo čisto ovenčano s kosi rjavega mesa. Takoj so bili tam mrhovinarji; poletavali so okrog in se spuščali v naglem letu. »Kako bi to preprečila?« je vprašal Jaynes. »Tako, da ostaneva tukaj. Tudi prekadil ga bom nekoliko. Odpravite se malo na travnike. Poglejte, kaj boste lahko odkrili. Poznate vsako ped tega sveta.« »Tako bom tudi storil.« Jaynes je vzel puško in odkoračil. Vrnil se je opoldne. »Kje ste taborili, Melvin?« Melvin mu je povedal. »No, Kaygo je bil tam danes zjutraj. Prekoračil je močvaro in se potem vrnil po isti poti. Nekje na tej strani se mora skrivati v gozdu. Prebrisan postaja, ko zakriva svoje sledove.« »Kaj je?« je bistro vprašal Melvin. »Ne vem in ni mi mar. Eno noč je spal pod podrtim drevesom. Kje se je le tega naučil, Melvin?« Jaynes je bil zaskrbljen. »Mislim, da se spomni na to čisto naravno. Verjetno uživa zdaj več svobode, kakor je je imel v vsem svojem življenju.« Jaynes je zastokal. Pogledal je drevo, ki se je na njem sušilo meso. »Hej! Mislite, da bi ga lahko pritegnila s tem?« Pogledal je okrog in okrog ob robu gozda. »Denimo, da bi jo mahnila dol v goščo na drugi strani in se potem v krogu vrnila do tistega štora tamle... Pičlih tri sto metrov...« Jaynes je podrgnil oljnati lesk na cevi svoje puške. »En strel, Melvin.« »Mislite, da je dovolj lačen, da bo to poskusil?« »Mora biti.« »Ptice bodo razmetale najino meso.« »Kak kos zanikrne divjačine, na drugi strani pa ptiček iz zapora! Kaj je z vami, Melvin?« Meso se ne bo posušilo, preden pride letalo, to je Melvin dobro vedel. Zavlačeval je že* dovolj časa. Kake pol milje sta stopala poleg spodnjih travnikov. Spotoma je Jaynes skočil na stran, da se je zaletel v mravljišče in ga pocepetal; potem je cepetal in si otresal mravlje s čevljev. »Zdajle mora biti že lepo lačen.« Vrnila sta se skozi gozd in se splazila za neko deblo na hribčku nasproti prejšnjemu taborišču. Ptice so se veselo gostile z mesom. Zdaj je bil Jaynes potrpežljiv. Njegove oči so opazile vsako kretnjo tam čez in zdelo se je, da njegove mišice niso nič napete od tega položaja. Ostala sta toliko časa, da so se sence do mrzlega spustile za njuna hrbta. In tedaj sta zaslišala strel iz puške nekje na spodnjem delu travnikov, kaki dve milji stran. »Zdaj si je sam priskrbel meso,« se je zasmejal Melvin. Jaynes se je vzdignil. »Kaj je tako prekleto smešnega v tem?« Melvin je bil ovil svojo spodnjo srajco okrog krače mesa, a črvi so se' le zalezli vanjo. Brcnil je stran belo ličinko. Pekla sta meso in tiho jedla. Marty Kaygo se je še zmerom zadrževal okrog shewalterskih travnikov. Naslednji dan sta naletela na njegovo sled in našla sta prostor, kjer je bil ubil divjad. Kaznjenec je bil tukaj in vse se je tako zdelo, da namerava ostati. (Nadaljevanje na 8. strani) Novoustanovljeni obrat »Agroservis« Gornji Petrovci razpisuje naslednja delovna mesta: več avtomehanikov, strojnih ključavničarjev, kleparjev, varilcev, avtoelektričarjev in vajencev Ponudbe poslati na naslov: Občinski ljudski odbor Petrovci-Salovci. Ponudbi je treba priložiti življenjepis in dokazilo o strokovni usposobljenosti. Mlin in žaga Skakovci ima na prodajo: 1 kom. mlinski valj za rž, 1 kom. luščilni stroj za rž, 2 kom. cilindričnih sit. Kot kupci imajo prednost državna podjetja, v kolikor se v roku 8 dni po razglasu ne najde kupec državnega sektorja, bo prodaja tudi zasebnikom. ZAHVALA Zahvaljujemo se partizanski patrulji, ki je obiskala grob našega sina in položila nanj venec, kakor tudi pionirjem in tov. upravitelju za njegov govor, ter vsem ostalim, ki so se te slavnosti udeležili. Starši, sestra z možem in nečakinja. — Vučja gomila Upravni odbor Trgovskega podjetja »Usnje« M. Sobota razpisuje delovno mesto skladiščnika Nastop službe s 1. oktobrom 1961. Pogoji: kvalificiran trgovski delavec s pet let prakse v trgovini. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Osnovna šola Turnišče razpisuje naslednja delovna mesta: 1. mesto tajnika pogoj: srednja ali nižja šolska izobrazba z znanjem strojepisja in finančnega poslovanja. 2. mesto dveh snažiteljev. Nastop službe po dogovoru. Prošnje vložite v roku 15 dni po objavi razpisa na osnovno šolo Turnišče. Komisija za sprejem in odpust delavcev in u-službencev pri Kmetijski zadrugi Črensovci razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo zadruge do 15. 9. 1961. Komisija za razpis mest direktorjev ObLO Lendava razpisuje po 21. členu Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov, naslednje delovno mesto UPRAVNIKA PEKARNE LENDAVA Pogoj: pekovski mojster z najmanj 5-letno prakso v samostojnem vodenju sorodnih gospodarskih organizacij. Pravilno kolkovane vloge z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter spričevalom za visokokvalificiranega delavca pekovske stroke pošljite do 10. septembra 1961 na naslov: Občinski ljudski odbor Lendava. Kmetijsko-gozdarska zadruga Petrovci razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: srednješolska izobrazba in 5 let prakse ali nižješolska izobrazba in 10 let prakse v gospodarskih organizacijah. Nastop službe možen s 1. septembrom t. 1. ali po dogovoru. Novo družinsko stanovanje na razpolago. Ponudbe sprejema uprava zadruge. Zdravstveni dom Lendava razpisuje naslednje štipendije: eno štipendijo za študij na medicinski fakulteti eno štipendijo -za študij na višji zobarski šoli eno štipendijo na srednji medicinski šoli za zdravstvene delavce Kandidati za razpisane štipendije naj vložijo prijave na ZD Lendava v roku 15 dni od objave razpisa. POMURSKI VESTNIK - List Izdaja In tiska Časopisno In založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti - Direktor In glavni urednik J02E VTLD - Odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo In ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 9 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1S00 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti St. 605—11 POMURSKI VESTNIK, 24. AVG. 7 DROBNE ZANIMIVOSTI UDOMAČENI LISJAK Mladi zdravnik, šef zdravstvene ambulante v Golubcu, Je zredil lisjaka, ki ga je kot mladenič kupil od nekega bolnika, ta pa ga je našel na cesti. Lisjak ima ime »Silja« in se rad igra s svojim »»mecenom«, ki mu izkazuje izredno veliko nežnost. S sosedovim mačkom Izvaja »»Silja« prave vragolije, medtem ko s psi iz soseščine ni mogel vzpostaviti niti »»diplomatskih vezi«. Ko ga srečajo, se mu psi iz soseščine že od daleč izognejo. TUDI MORJE LAHKO TEČE Malo dalmatinsko mesto Tjesno v bližini Šibenika je znano po svojem edinstvenem položaju. Z enim svojim delom leži na otoku Murterju, z drugim pa na povsem bližnjem kopnu. Dva dela Tjesna spaja premični most. Pod tem mostom morje teče v pravem smislu besede. Naredi tudi prave vrtince. Vzrok temu sta plima in oseka. Zaradi plime in oseke »teče« morje predpoldne proti vzhodu, popoldne pa proti zapadu. Čuden izvir V Vreli, na meji vasi Brekova in Dobrače, Je nenavaden izvir dobre vode. Kadar nastopijo deževni in hladni dnevi, izvir vedno usahne, pojavi pa se, ko nastopi vročina. Pravzaprav je tako, da privre na dan, ko se začenjajo topli julijski dnevi, zelo mrzla voda iz izvira, ki »prespi« po navadi jesen, zimo in pomlad. Prebivalci tega kraja, posebno pastirji, vedo mnogo pripovedk o tem izviru. Nihče pa ne more pojasniti, kaj je v njegovi žili, ki se skriva nekje v globinah hriba Kovačiče v ariljski občini. VSE V ZNAKU DEVETKE Meščani Ocaka poznajo Salčinoviča kot mojstra v igranju na kitaro. Večina pa ne ve, da je ta tridesetletni kitarist mnoge svoje pomembne dogodke doživel 9. septembra. Medo je rojen 9. 9. 1930. leta, k naboru je odšel 9. 9. 1949. leta, v vojsko pa 9. 9. 1950. leta. Zanimivo je, da se je Medo tudi poročil 9. 9. 1952, otroka pa mu Je žena rodila 9. 9. 1954. SAMO OBED Upokojeni general Macarthur je Izjavil po sprejemu pri predsedniku Kennedyju: »»John je ostal isti, kot je bil med vojno kot poveljnik borbenega čolna na Pacifiku. Samo kosilo v Beli hiši me je spomnilo na to, da se je v njegovem življenju vendarle nekaj spremenilo.« USODNO Charles De Gaulle, predsednik Francoske Republike, je rekel v nekem govoru: »»V zgodovini obstajajo usodni trenutki. Jaz sem eden izmed takšnih trenutkov.« De Gaulle pa je pozabil dodati, da se usodni trenutki v zgodovini lahko končajo dobro in — slabo. PREDSTAVA Nekaj tisoč obiskovalcev je plačalo po pol funta, da bi na posestvu Regleyhall v Worwickshireu videli markizo Hertfordsko med smučanjem na vodi na lastnem jezeru. Med vožnjo je markiza dvakrat padla v vodo in se po vseh predpisih okopala. Uspeh tega družabnega škandala je bil tolikšen, da markiza sedaj pripravlja isti spektakl. Cene vstopnic bodo iste. . ISKRENA MANEKENKA Suzy Parker, najdraže plačana manekenka (da si svoj denar zasluži, smo videli v filmu »»Ulica Frederick št. 10«) v ZDA, pravi o sebi: »»Posedujem vse tiste lastnosti, ki jih ne prenašam pri drugih ženskah: ambiciozna sem, napadalna sem in — imam uspeh!« SRAMEŽLJIVA ZVEZDNICA Italijanska filmska igralka Claudia Cardinale pravi v nekem intervjuju: »»Umiram od sramu, če me nagovori kakšen oboževalec, toda moja skromnost namah izpuhti pri srečanju z nekaj tisoči.« SVATBENA »»GLASBA« ZA VDOVCE IN VDOVE V nekaterih krajih otoka Hvara se je do danes ohranil zanimiv in čuden svatbeni običaj. Nanaša se samo na vdovce in vdove, ki se ponovno poročijo. Ko »»mladoporočenca« registrirajo,. ženina in nevesto ter. vso svatbeno povorko pričaka in spremlja do hiše čudna »»godba«, ki se sestoji iz razglašenih in dotrajanih glasbil, starih loncev in lovskih rogov. Ta »»godba« igra zgolj do hiše »»mladoporočencev«, kjer odstopi mesto pravi godbi, ki nato razveseljuje svate tudi po cele noči. Po istem običaju »»mladoporočenca« to noč ne smeta mirno spati. VENTILATORJI ZA BIKE Spričo premajhnega hlevskega prostora je zgradil kninski Center za umetno osemenjevanje leseno barako — hlev za rasno živino. Poleg dosedanjih bikov oberitalske in montafonske rase sta dobila svoj prostor v hlevu tudi dva črno-bela bika vzhodnofrizijske pasme. edina na območju okraja Šibenik. Spričo velike vročine, ki doseže v Kninu tudi več kot 35 stopinj v hladu, je v hlevu vročina takšna, da je ni mogoče prenašati. Center je zato namestil tri močne ventilatorje, ki stalno delujejo in ohlajujejo bike. NENAVADNI »»GONDOLJERJI« Skadarsko jezero poplavi vsako zimo ogromne površine zemlje. Mnogi predeli ravnine so takrat pokriti z vodo. Ko pa pride poletje, je vode vedno manj. Voda se »»umakne« in na zemlji, ki jo je »»zapustila«, igrajo mladeniči nogomet ali pa se mirno pase živina. Mnogo otročadi izrabi priložnost, da se malce popeljejo na »»gondolah«, dokler voda ne zapusti zadnje zemljišče. TERASA NA DREVESU Nedaleč od Kopra, poleg ceste Reka—Koper, je gostilnica »»Pri slavčku«. Zlasti poleti se v njej radi zbirajo prebivalci bližnjih hiš in krajev. V vrtu gostilne stoji debelo deblo drevesa, na katerem je lesena terasa. Na njej je prostora za deset gostov. Ta edinstvena terasa je vedno zasedena. (Nadaljevanje s 7. strani) Jaynes je bil ves besen. In ostal je brez besed, ko sta se tisto noč vrnila v taborišče in ugotovila, da je Kaygo ukradel Melvinovo spalno vrečo. »Kdo je tule začetnik?« se je Melvin zopet zasmejal. »Delate tako, kakor da ga ne bi hoteli ujeti! Pri bogu, jaz ga bom in ostal bom tule vse poletje, da ga bom ujel, če bo potrebno.« »Ujel?« »Ubil! Prestrelil mu bom drobovje zaradi tega igračkanja.« »Saj bi mu ga tudi brez tega.« To, da je Kaygo ukradel spalno vrečo, za Jaynesa ni v bistvu ničesar spremenilo. Letalo je priletelo tretji dan popoldne. Oblaki so se podili čez vrhove in pilotu se je mudilo, da bi se vrnil, preden bo nevihta. Ostro se je nagnil, da bi zagledal moža, ki sta stala na odprtem, suhem svetu shevvalterskih travnikov. Zagnal se je proti vzhodu, visoko nad gozdovi. Videla sta, kako se daje z nasprotnim vetrom. Na drugem bregu je sunil ven škatlo. Padalo se je spremenilo v bel stožec. Obrnil se je z vetrom, da ga je lahko izkoristil, in zopet odletel proti Scottu. »Če bi imel kaj možganov, bi počakal, da bi se prepričal, ali sva stvari dobila,« je rekel Jaynes. »Tipičen državni uslužbenec.« Močan val vetra z gora ju je opomnil, da bo zdaj zdaj začelo deževati. Melvin je opazoval letalo, kako se sunkoma premetava nad kanjoni. »Pilotu ni kaj očitati, Jaynes.« »Poglejte, kam nese padalo!« Čez nekaj trenutkov sta vedela čisto gotovo, da se škatla ne bo spustila na zgornjem koncu travnikov. Melvin je rekel: »To bi bilo lepo, če bi se škatla spustila naravnost h Kaygovim nogam!« »Lepa šala, ha!« Odcapljala sta čez potok in potem navzdol ob robu velikega Shewalterja, da jima padalo ne bi zginilo spred oči. Bila sta daleč stran, ko sta videla, da se je usedlo v vodi na drugi strani poplavljenega področja. Trenutek nato se je ulil dež. »Upam, da so imeli dovolj pameti in spravili stvari v pločevinaste škatle.« Jaynes si je zavihal ovratnik suknjiča. Voda se je zapenila od dežnih kapljic. Skozi meglo sta videla Kayga, kako teče iz gozda in brede proti škatlji. Jaynes se je spustil na koleno. Potegnil je daljnogled stran in naravnal razdaljo. »Osem sto metrov,« je mrmral. Puška je zagrmela in se združila z bobnenjem z gora. »Kam sem zadel?« »Ne bi mogel reči.« Prvi siloviti naliv je ponehaval. Jaynes je ustrelil v drugo in tokrat je Melvin videl, kako je krogla udarila v vodo levo od Kavga, ki je zdajle bredel do prsi in vlekel škatlo z vrvmi od padala. »Kak meter in pol na levo,« je rekel Melvin. Kaygo se je skobacal v travo, ko je počil naslednji strel. »Ta je zadel,« je rekel Melvin. »Ne, nalašč se je potopil.« Kaygo se je zravnal. Vlekel je škatlo čez mokro travo in po blatu in prispel do gozda, medtem ko je Jaynes poskusil še z dvema streloma. Pri tej razdalji, skozi veter in dež, je meril dobro, a Kaygo je bil še zmerom svoboden. Kaygov pogum je bil vreden ploskanja, a Melvin je čutil samo črno otopelost. Konec se je odmaknil, to je vse. »Pojdiva,« je rekel Jaynes. »Čez odprto močvirje? Ne, hvala. Skozi gozd bova šla.« »Najine stvari ima!« »In puško tudi.« Škatla je bila zvezana na zanko, da se je dala zlahka odvezati. Izginile so obveze, suknjič, nekako tri četrt hrane, je ugotovil Melvin. Spalna vreča je bila odvita. Dež je curljal skozi smreke na kuverto s sporočilom. Zagledala sta se v mrak mokrega gozda. Ni bil čas za to, da bi lovila Kayga, to sta vedela oba. Medtem ko je Jaynes besnel, je Melvin bral sporočilo. »Rudd se je odpravil danes opoldne z veliko skupino. Rekel je, da se ne sme nič tvegati. Na postaji sta bili ukradeni dve pištoli kalibra 22 in lovski nož. Previdnost.« »Lepa pomoč!« je Jaynes klel vreme, pilota in neumnost vseh okoliščin. »Rekel sem vam na Clover Mountain, da vas imam do grla, Jaynes. Zdaj držite jezik! Srečo imate, da vam Kaygo ni zrezal spalne vreče na koščke ali je vrgel v vodo.« »In jaz sem sit vas, Melvin! Niti poskušali niste, da bi ta čas kaj streljali. Delate čisto tako, kakor da bi bil tale smrdljivi ušivec vaš brat.« MOJ BRAT. Misel se je zarezala Melvinu v možgane in zapustila jasno sled. Ni bilo običajno, da bi govoril o ljudeh kakor o bratih; ubil si svojega brata čisto tako kakor kogarkoli drugega. Trudoma sta se prebijala proti taborišču in nesla konserve hrane v rokah. Etikete so začele odstopati. Melvin jih je odlepil do konca. »Prebrisano,« je rekel Jaynes. »Kaj pa je v njih?« »Nič nama ne koristijo. Lačen človek mora vedeti, kaj bo dobil.« In začel jih je metati v vodo, medtem ko je Jaynes dokazoval svoje. »Bodite vsaj malo tiho,« je zavpil Melvin. Šla sta naprej v taborišče skozi mrzli dež, ki je curljal v Melvinovo dušo. (Se nadaljuje) BREZ LEPILA - Ce na cesti popusti ali poči zračnica avtomobila, ne bo več potrebno dvigalo, ne bo več treba sneti zračnice in plašča na Kolesu, ne bo več treba lepila in drugih postopkov, ki so znani pri podobnih okvarah. Dovolj je, da črevo te »konserve« s stisnjenim zrakom namestimo na ventil in pustimo v pogon. V dveh minutah bo zračnica napolnjena z zrakom in vanjo se bo iz »konserve« vtisnilo specialno lepilo. To »zakrpa« sleherno mesto na zračnici, ki prepušča zrak. Naša slika: dekle pri prej omenjenem hitrem postopku po okvari na zračnici. HOTELI NA KOLESIH V Zahodni Nemčiji bo začel do leta 1962 obratovati »Rheingold expres«, ki je nekoč slovel kot uspela imitacija ameriških železnic, samo da bo sedaj še razkošneje opremljen. Prihodnje leto bo obratovalo na progi Amsterdam — Basel 14 vagonov, predvidevajo pa izgradnjo še nekoliko kompozicij te vrste. V ZDA in Kanadi že od nekdaj obstajajo razkošni vlaki Kanadčani«, ki v treh in pol dneh prevozijo progo od Montreala do Vancouvra. Ti vlaki imajo dva voza s prostori za turiste, ki želijo uživati v lepotah prirode, in spalni voz, v katerem je moč najeti tudi apartman. »Santa Fe express« v Kaliforniji in »Grand National«, ki pelje preko vsega kontinenta od New Yorka do San Frančiška, sta prava hotela na kolesih. Predstavnik železnice v Frankfurtu smatra, da se bodo s temi razkošnimi vlaki radi vozili Nemci, ker ljubijo zasebne kupeje. Tujci so se navadili na prehodne vagone. Zaradi Američanov, Angležev in Skandinavcev, ki potujejo preko Nemčije v Italijo, bo »Rheingold express« kasneje obratoval do Milana, v primeru u-speha pa še dalje skozi Italijo. Novi vlaki imajo še eno prednost. Vsak vagon je mogoče odklopiti in ga priključiti ‘na katerikoli drugi vlak. Vsekakor bodo vozovi z nadstropjem za opazovanje prirodnih lepot koristni v vsaki kompozicij L Plavajoči laboratorij V Zahodni Nemčiji sta prevzela Hidrografski institut in Institut za proučevanje morja kontrolo nad gradnjo ladje, ki bo služila v glavnem za raziskavanja v morjih. To bo specialna ladja z 2100 tonami, dolga 73 m in opre-ljena tako, da bo lahko plula tudi po polarnih morjih. Posadko ladje bo sestavljalo 35 članov, vendar bo na ladji tudi 22 znanstvenikov. Ta raziskovalna ladja bo stala 10 milijonov zahodnonemških mark, tri milijone pa bodo stale naprave, ki bodo služile znanstvenikom. Mnoge znanstvene panoge so se začele zanimati za to ladjo, predvsem oceanografi, meteorologi, geofiziki, geologi, morski kemiki in biologi. Znanstveniki upajo, da bo v prihodnjih desetih letih dobro proučen rastlinski in živalski svet v morjih, dalje dobivanje hrane iz oceanov in problem metanja atomskih odpadkov v morje. Nemška raziskovalna ladja bo v zvezi z oceansko ekspedicijo, ki jo bo opremil UNESCO in poslal, da prebije na morju čas od leta 1963 do leta 1965. Ladja, ki Jo gradijo, je pravi plavajoči laboratorij, edini in prvi na svetu, ki ni nameščen na preurejeni ladji, temveč na novi in v celoti namenjeni ter opremljeni za znanstvene namene. Specialne naprave za to ladjo konstruirajo že dve leti, hkrati pa urijo kader strokovnjakov, ki bo delal na tej raziskovalni ladji — plavajočem laboratoriju. Izmenjava turistov iz Slovenije, Azije in Afrike Turistično agencijo »Izletnik« sestavljajo avtobusna podjetja iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic, Celja, Nove Gorice in »Ljubljana transport« iz Ljubljane. Ta podjetja razpolagajo s 361 avtobusi, ki o-bratujejo na 232 rednih avtobusnih progah med vsemi večjimi kraji Slovenije. Samo letos je »Izletnik«, od januarja do julija, organiziral 1319 izletov v vse kraje naše države. Po zaslugi njegovih angažmanov je okrog 30.000 domačih turistov obiskalo Slovensko Primorje in druga turistična središča v Sloveniji in v Hrvatskem Primorju. Za izvedbo izletov v znana turistična mesta Gorenjske je včasih potrebnih tudi po 20 do 30 avtobusov. Izlet stane od 2500 do 3000 dinarjev in traja po nekaj dni. Ta agencija namerava uvesti v svojem delu zanimivo novost. V prihodnjih dneh bo stopil »Izletnik« v stik s turističnimi agencijami v afriških in azijskih državah zaradi upoznavanja in even- tuelne organizacije obiskov in letovanj. V ta namen bo povabil v goste tudi skupino novinarjev iz teh držav, da si bodo ogledali Slovenijo in našo obalo. To novost v našem turizmu namerava »Izletnik« izvesti na dva načina. Predvsem bo proučil način prehrane afriških narodov ln v sodelovanju z gostinskimi in drugimi činitelji prilagodil določene turistične zmogljivosti potrebam in navadam gostov ter omogočil za njih vse, kar je treba za šport ln rekreacijo v zimskih pogojih. Lepi zimski pejsaži in smučarski tereni Slovenije so lahko zelo privlačni za goste iz teh delov sveta. Agencija namerava organizirati tudi krožna potovanja za državljane Iz afriških in azijskih dežel, ki želijo spoznati našo državo. Prihodnjo sezono namerava »Izletnik« organizirati tudi letovanje v afriških in azijskih državah za naše državljane. Po besedah diruktorja podjetja, Petra Škrinjarja, tl izleti ne bodo dragi. V PRIHODNJI ŠTEVILKI NOVA SLIKANICA PO POVESTI PREŽIHOVEGA VORANCA: STARI GRAD Dragoceno tropsko cvetje tudi pri nas Aranka Bokatič iz Osijeka ima »farmo« cvetja, ki predstavlja po količini in raznovrstnosti sort pravo malo bogastvo. Rezultat njenega napornega dela, ki je trajalo več kot 25 let, ni bil zaman. A-ranka se je že kot mlada žena pričela ukvarjati z nego in razmnoževanjem svojega priljubljenega cvetja. Doslej so smatrali, da je v naši državi največja »kolekcionarka« cvetja znana mariborska cvetličarka, bivša novinarka Pavla Matuš. Aranka Bogatič razpolaga z več kot 500 sortami, od katerih so mnoge dragocene in redke sorte, za katere smatrajo, da uspevajo samo v tropskih predelih, odkoder so jih tudi prenesli k nam in jih skušali razmnožiti. ZANE GREY MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH Riše ZINAUER 28. Medtem sta se otroka popolnoma privadila na Manuela. Nič več se ga nista bala in se mu venomer nasmihala. Zato se je odločil, da otrok ne bo predal Camposom, marveč da ju bo vzel s seboj in sam skrbel zanju. — Pretekli so še trije dnevi in noči. Manuelu so se vrnile prejšnje moči, a še vedno se je bal pomisliti na to, kar je bil doživel. Senjorov raztrgani suknjič je uporabljal za blazino. Suknjič je bil edini zaklad, ki ga je prinesel s potovanja. — Ko je naslednje jutro zaveslal proti sidrišču v La Boci, je nenadoma zagledal pred seboj »Amazonko«, ki je bila tam zasidrana. 29. Na krovu so ga opazili. Bose noge so privekle k ograji. Zaslišali so se glasni vzkliki: »Poglejte no, poglejte! Mar ni to tisti sumljivi falot? Seveda je! Tako širokih pleč in takšnih rok ne vidiš dvakrat!« — Nikakor pa niso mogli prepoznati s krvjo podplutega, docela oteklega Ma-nuelovega obraza. Kapitan Veldez se je nagnil daleč čez ograjo: »Halo, Manuel! Ali ste res vi?« »Seveda, kapitan!« »No in kje je vaš kavčuk?« »Izgubil sem ga, kapitan. Mnogo ton sem ga imel, a je vse šlo k hudiču.« — »To sem si mislil,« je ironično odvrnil Valdez. »V nadomestilo pa ste privedli dva indijanska otroka. Zares, potrebna je drznost vaše sorte, da se kdo vrne v La Boco z dvema sužnjema!« 30. »Sužnja?« je vzkliknil Manuel. »Ta dva črvička naj bi bila sužnja? Smešno!« — »Nekaj takih, kakšni ste vi, smo že zgrabili in jih imamo na krovu,« je nadaljeval kapitan. »Vaš prijatelj Bustos na primer: ta je že zvezan tu pri nas. Torej vam ne bo dolgčas, ko se boste z nami peljali na sodišče:« »Toda prej me morate dobiti!« je zakričal Manuel, obrnil čoln in ga s krepkimi udarci vesel spet pognal proti toku. — »Možakar ima najbrž mrzlico,« je dejal eden zvezanih trgovcev s sužnji. — »Ali pa je docela znorel,« je dodal drugi. — Kapitan, moštvo ih jetniki pa so se zdrznili, ko je zvezani Bustos zafrkljivo zakričal za beguncem: »Na svidenje, Manuel!« KONEC POMURSKI VESTNIK, 24. AVG. 8