RAZISKAVA O NAJSTAREJŠIH OBČANIH
Naša občina je »najmlajša«
Na VBji šoli za socialne delavce so pred kratkim končaii raziskavo o dnižbcnem položaju starejših občanov Ljubljane. Na njihovih domo-vih so anketirali blizu sedemsto Ljubljančaaov, starih 65 let in več. Spraievali so jih o stanovanjskih in dražinakih razmerah, o gmot-nem položaju, o zdravstvenem stanju, prostem času in potrebah po pomoči. Iz te raziskave smo povzeli oaaovne podatke o poiožaju sta-rejših občanov iz naše občine.
NAŠA OBČINA
JE »NAJMLAJSA«
V LJUBUANI
V Ljubljani je bilo 1981 leta 31113 oseb, starejših od 64 let, kar jeokrog 10 odstotkov vseh
prebivalcev. To pomeni, da lahko uvrstimo Ljubljano med »stara« mesta. V občini Moste-Polje pa je bilo istega leta nad 64 let starih ljudi 4694 ali 7,6 od-stotkov vsega prebivalstva naše
občine, kar jo uvršča med »zrele«, ne še »stare« populaci-je. To je najnižji odstotek v Ljubljani. Za primerjavo: v ob-čini Center je 18,6 odstotkov ob-čanov starih nad 64 let.
NAJVEC OVDOVELIH,
NAJNIŽJA IZOBRAZBA,
NAJ...
KarveljazaLjubljanovceloti, velja tudi za našo občino: dve tretjini populacije starejših ob-čanov sestavljajo ženske. Po vrsti drugih značilnosti pa občina Moste-Polje odstopa od Ijub-ljanskega povprečja navzgor ali navzdol. Tako je v naši občini najvišji odstotek ovdovelih sta-rejših občanov oz. občank (42 odstotkov), ki jih je le malo manj kot poročenih (teh je 48 odstot-kov). Povprečje ovdovelih v vsej Ljubljani je 38 odstotkov. V naši občini je najslabša izobrazbena struktura, kar pomeni, da ima skoraj tri četrtine vseh starejših občanov samo osnovno šolo ali pa še to ne. Samo še občina Vič-Rudnik ima nižji odstotek delovnih upokojencev, ki jih je v moščanski občini 62 odstotkov;
vsi drugi so družinski upokojen-ci, pa tudi kmetje in vzdrževane osebe. Dalje: pri nas je najmanj občanov, ki žive sami. Teh je 21 odstotkov od vseh nad 64 let sta-rih, medtetn ko jih je npr. v ob-čini Center 27 odstotkov. Z za-koncem jih živi 47 odstotkov; všteti so tudi tisti, ki žive s širšo družino. Ostali žive brez zakonca z otroki ali druginii svojci. Pri ti-~ stih, ki žive z zakoncem, je zako-nec v veliki večini primerov spo-soben opravljati vsa gospodinj-ska deia — ali vsaj večino, razen najtežjih. Ugoden je tudi poda-tek, da imata skoraj dve tretjini anketiranih otroke, ki žive v istem kraju ali celo pod isto stre-ho. Tudi v tem je naša občina na prvem mestu med vsemi Ijub-Ijanskimi. Tu je hkrati najvišji delež občanov, ki še imajo žive otroke. Teh je kar 88 od sto-tih.
STANOVANJE: V PRITLIČJU , DRUŽINSKE HIŠE
V moščanski občini je med vsemi v Ljubljani najnižji odsto-tek starejših občanov, ki žive v blokih,  stolpnicah ali večnad-
stropnih starih hišah, pa hkrati najvišji odstotek takih, ki žive v enodružinskih hišah. Teh je blizu 70 odstotkov. Skoraj tri četrtine jih živi v svojih hišah ali stanova-njih ozirotna v stanovanjih in hišah, ki so last svojcev. Kar dve tretjini živita v pritličnih stano-vanjih (samo v občini Vič-Rud-nik je teh več). Stanovanja imajo v glavnem vsa vodovod in elek-triko, razen kakega odstotka. Smo na drugem mestu po od-stotku kopalnic v stanovanjih (77 odstotkov), pa na drugem po številu stanovanj, ki imajo stra-nišča zunaj hiš! Teh je 7 odstot-kov, kar bi zneslo prek 30 stano-vanj med okrog 4700. Le viška občina je pred našo po tem ka-zalcu nerazvitosti.
ZADNJI PO ŠTEVILU TELEFONOV
Kar 61 odstotkov starejših ob-čanov nima telefona. V stanova-nju ima telefon 26 odstotkov, nadaljnjih 6 odstotkov v hiši. Povprečje za Ljubljano je 38 od-stotkov v stanovanju, 9 odstot-kov v hiši. Ob tem je treba pove-dati, da je gostota telefonov pri starejših občanih msploh večja
kot v splošni populaciji, le v Mo-stah skoraj ni razlike. Ni pa treba posebej poudarjati, kako po-memben je telefon prav starej-šemu človeku. Le dobra tretjina obča"nov ima centralno ali etažno ogrevanje, za Bežigradom na primer precej več — 48 odstot-kov. Večina ima peči na trdo go-rivo ali kombinirano (63 odstot-kov). V povprečju so stanovanja naših starejših občanov tudi bolj oddaljena od ustanov, kot so zdravstveni dom, banka, pošta, kino ipd. V drugih občinah razen v občini Vič-Rudnik, so bliže. Vendar pa je več kot tri četrtine občanov zadovoljnih s stanova-njem.
Tak poseben položaj starfejših občanov v naši občini v primer-javi z drugimi v Ljubljani je v dobri meri posledica dejstva, da je naša občina precej prostrana (po površini takoj za občino Vič-Rudnik) in da ima velik del občine podeželski značaj, kljub temu, da je le redkim kmetijstvo osnovni vir dohodkov.
BLAŽ MESEC
Pripis uredništva: V prihodnji številki Nsk bomo objavili še drugo polovico tega prispevka.