v>M&?                        Sanje.
MlSlarovčOT Janczek je bil tak ncporednež, da vam kar povedati ne morem. P»»jy Spenjal in plazil 8e je na drevesa, nagajal otrokom, Aražiljih, in okolo
hiše razvlekel vse, kar mu jo prišlo pod roke, sanio da jc nered delal. Matero ni nikoli slušal. Naj ga je mati še tako prosila: »Janezek, bodi priden!" nič ni maral uagajivec. Zna se, da je to dobro mater zelo bol&lo. nLe čakaj, nič te ne Jjubim, ker si tako nagajiv in neposlužen," clejali so mn večkrat, «kar shižit pojdem in potlej dobiš drugo mater, ki te bode tepla, ako ne bodes hotel ubogati" . . . Ali vae to je bilo zaman — Janezek se ni zmenil za nobeno besedo. Nasmeja! se je materi v liee, pa atekel od njih proč . . .
ICaj ne, otroci Ijubi, to je bil pač malopriden deček? Vi, to dobro vem, niste taki. Saj tudi ne smete biti, ker bi vas drugače dobri Hog ne Ijubil iu morda tudi ostro kaznovai. — Toda nikarte mislifi, da je Sarovčev Jauezek še zdaj tak. Kaj še! Krivo bi ga sodili. če bi tako mislili, ker on se je vže poboljšal in je zdaj prav priden deček. Le poslužajte, povedati vam ho&em, kaj ga je izpreobrnilo.
Hude, strašno sanje je imel neko noč naš Janezek. Sanjalo se mu je, da mu so dobra mati na smrt zboleli. Tam na postolji jih je videl ležati tako zelo izpremenjene. Oči so imeli vdrt«, lica bleda, čolo mrzlo in mokro od mrtT&skega potii. Zdaj pa zdaj so adprli ocl, vzdJJiniii tako milo, potem pa jih zopet zaprli, kakor bi hoteli zaspati . . . Neizrečeno hudo jim jc bilo. —
Sobo je razsvitljevala majhna brlefia IeLLerba . .. Poleg postelje sta kločala babica iu oee in še več drugih Ijudij. Molili so. Janezek pa je sedel na postclji pri materinih nogah in kar niii ni mogeJ umeti, kaj so godi. Zdaj so oAmolili navzoči in vstali. Oto so stopili bliže k poatelji in babk-a za njimi. Tu jc videl Jasezek, kako imata oba solzue oči.
,Kaj jočete, babiea?" vpražal jo.
»Oj, dete, joči tudi ti," dejala je babica, joči in moli. Ali ne vidiš, kako zelo so bolni tvoja dobra mati, ali ne vidiš, da utcgnejo zdaj in zdaj umreti?"
Zdaj je Janezek vse razumcl. — Kakor bi trenil, udrl se mu jo potok vročih solza po mladom, nežnem lici. A to solze niso bilc samo solzc brid-kosti, ki jo jo občutilo nežno srčioe, marveč bile so to tudi solze kosanja. ,Zakaj bode umrla mamica? Zakaj mc ho6e zapastiti? Oh, najbrže zato, ker jo nisem ubogal... ob ... oh!" (ako je jel misliti skesani deček. — Id solzuega obraza se je približal vzglavji, razprostrl nežni ro&ici in oklenil so matcri okolo vratii ter s tožnim glasom vpra&l: ,K»m hotete iti, mamica? Zakaj me hočcte zapustiti?!... Oh, ostanite, ne hodito proč, saj vas ljubim, saj . .."
151
In odprli so zlata mati o5i, pogledali ga tako milo, potem pa se obrnili proč od njega, kakor bi mu hoteii reči:',Nič \:ei ne maram zate, nagajifca! L'mrla bodem in te pustila sauoega na svPtn, ker nečeš slušati----------"
nMama, ljuba mama, nikoli voč vas ne bodem žalil, nikoli več vam na-gajal .. ." obetal jo Jaaezok obupno v liuciih sanjah, in vroče solze so m» drle nepreaeboma po lieih.   Nikar ne amrito, mama moja ljnba, nikar ..."
Ali mati ga niso čuli več. Bridkostno je zajokala babica in oče 30 tudi jokali. Mati pa vsega tega niso čuli več . . . In jel je jokati Uidi Janezek še boij in . . . vsi so jokali, vsi tugovali.------¦
Kaj ne, otroci ljnbi, straSao sanje! Ali ni jih še konec, poslušajte dalje!
Mater so položili na visok oder. V najlepše pvazuično oblaeilo so jo oblekli, obuli jej lepe bele nogavice in na vzglavje položili molitevno knjigo. Koki pa so jcj skleniii prav tako, kakor jili je ona v žasili sklepala Jaaezku, ko jra je molilj nčiJa, in gvcto podobo križa so jej dali v sklenjeni roki. In vcliko stcvilo lufiic je gorelo pri odru . . .
Iu zopet si ni mogel razložiti Janezek, kaj vse to pomoni.
„011, mama, kako ste zdaj lepi!" dejal je. rIn tudi hudi niste nie Teč m meue, kaj ne, da mV? Zdaj le malo zaspite iu kadar se probudite, zopet boste prijazoo pobožali svojega Janezka, nifc vež ne bote hudi uanj . . . Kaj ne, raamica?1*
Dežek ni vedel, da so raati turtva . . .
In ko je slišal, da se mati no zbud« nikdar več, oj kako bridko je uovie zajokal! Proli odru je stezal roki, da bi objel preljubljeno mamo, da bi jo puljubil. . . Babica ga je vzdignila k višku.
In Janezek sc jc oklouil inateri okolo vratii, poljubU jo vrožo, nmajna! inama!" klical je, ter se — probudil.
iSladko probujenjc iz tokih sanj! . . . Kako zeld so jo paž razveselil Ja-uczek, ugledarSi poleg postelje srojo dobro mater, kako veselo jo je objel in poljubil!...
rKaj pa se ti je sanjalo, da si Uko jokal in me klical?" vprašali so ga mati. —
„!}» sem vas izgiibil, da slc umHi, zato, ker sem vas vedno žaiil, ker vns nisem slušal . . . Ali zdaj, mama moja \jtiba, zdaj bom vedno lepo ubogljiy, samo da vas i5e iraam . . ."
n['rav takii, Ijubfipk moj," dejali so mati. »Vidiš, Bog ti je hotel poka-zati, kako te labko kaznuje, Se se bodež služal. On li lahko mme Fzame, in potlej ue IjoS imel nikogar, ki bi te božal, ki bi ti dajal kruhka . . . potlej boS sirota na sveti brez matere! Zatorej le lepo priden bodi oi zdaj naprej iii služaj ua vsako besedo!" — —
,Di, d», to hofem, mama moja Ijuba," obljuboral je Jauezek. nNikoli veS vas ne razialim, da bi mi le ne umrli ..."
Ijjubeznivo se inn jo nasmehnila dobra mati, pogladila de6ku voljae laS&ke in trroč poljubek, ki mii ga jo pritianila na Jelo, razodeval je, kar je čutilo njcno arce . . .
Potem je Janezck vstol. Eo so ga mati lepo napraviti, pokleknil je in molil 8TOJ0 jutranjo molitev. Oj, da bi ga bili videli, otroci ljubi, Šarovčevega Jauezka, kaku je porzdigail svoji miki k aebu,  kako goreče, kako lepo je
_158_
molill ... . In ko je izmolil vse, kar je znal, pristavil je še nOJ5e naš" in ^Češčeno Marijo" za zdravje dobrcj materi.
Da, vea dmg deček je bil danes Janezck!
Mati so mu prinesli zajutrek. Lepšo skledico jis imel dancs kot druge-krati in babica mu je spckla tako lep blcbCek, da g,i je Janczek kar gledal in si ga ni upal naieti.----------
*     *     *
Glejte, otroci Jjubi, tako se je poboljšal ŠarovSov Janezolt. Od sib dob nikomnr vcč nc nagaja in svojo dobr« mater sluiai na vsak migljej. Pa tinli niati ga ljubijo kakor zenico svojega očesa in Ijuhi liog ga iirui izve.stuo rad. Letos o Božiči bode slar šcst let in drugo lclo bodo začcl v Solo hoditi.  -m-.