Smo taki, kot se dojemamo sami.
Smo taki, kot nas vidijo drugi.
Razkorak med podobama je rušilen.
Na osebni ravni razkraja identiteto posameznika. Na poslovni ravni ruši identiteto podjetja.
Grafični inženiring
Tiskarna
offset, sito, dodelava
Studio za grafično pripravo
skeniranje, obdelava, osvetljevanje
Izdelovanje štampiljk in klišejev za registrirne blagajne
možnost izdelave v eni uri
Lasersko graviranje
označevanje industrijskih izdelkov
Izdelovanje reklamnih napisov
vozila, transparenti, table, sejmi
Grafično oblikovanje
Založništvo
OPAFEX
tel 060174 180 fax 060174 no p.e. ljubljana: 041623128 grafex@siol.net www.grafex.si
22. VINOTOKA 1998
Jf.ri J O dSF.IDNJA
—.... iNJŽŽNiCA
--------------------CELJE
POMEIUIBIIEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
POLICIJSKE POSTIUE
ZAGORJE: 61-002
TRBOVUE: 21-102
HRASTNIK: 41-002 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 04-420 TAKI: 0609/61-63-40 0609/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE):
ZD RADEČE: 08-207
SillMlilliflfiliH
ZD TRBOVUE: 26-322
ZD ZAGORJE: 55-01
ZD LITIJA: 061/801-855
NASLEDNJA
ŠTEVILKA
IZIDE
5. NOVEMBRA
Uvodnik
Po svetu se pretepajo, si lažejo, pardon, uporabljajo diplomatsko govorico, preganjajo nekatere zaradi pokončnih, pritiskajo eden na drugega, na ljudstvo se požvižgajo... Pri nas, v beli Ljubljani (A ja, bela, da jel) pa se tudi, le da se pretepajo bolj mehko, tisti, ki so vseskozi trdili, da so pokončni, se je pokazalo, da le niso, lažejo tudi, za ljudstvo pa jim je prav tako hudo mar. Svet v malem.
Mi pa smo se raje posvetili vzgojiteljicam, jim skušali pripraviti prijeten večer, jih zabavati, da je vsaj enkrat obrnjeno. Zakaj bi se trapili z grobimi stvarmi, ko pa so okrog nas ljudje z veliko ljubezni in jo znajo razdajati!
Spremljamo in predstavljamo Zasavce ob njihovi tridesetletnici. Zaradi vsega tega smo nekoliko spremenili koncept časopisa, pa vendar upam, da vam bomo vseeno všeč.
V glavnem kar drži, da jim zgoraj ljudstva ni mar, vendar se bodo v prihodnjih treh tednih le
Nekaj iz vsebine
Z"
JJ
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipce, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
22. VINOTOKA 1998
I j7??, ju , r? o (E rrc
V	LITIJI PREMIER OTVORIL CENTER ZA RAZVOJ TURIZMA V
ZASAVJU
V	sklopu Podjetniškega centra Litija so predstavili Center za razvoj turizma v Zasavju, ki naj bi poleg razvoja turističnih dejavnosti postal tudi valilnica za tovrstna podjetja. Dejstvo namreč je, daje v zasavskih dolinah in hribih množica lepih točk, ki jih je potrebno narediti zanimive za domače in tuje turiste. To je torišče delovanja le-tega centra.
MM
Z otvoritve
ALI PETERLE ORGANIZIRA 10-LETNO KRIŽARSKO VOJNO PROTI DELAVCEM?
Na tiskovni konferenci, kije bila v petek, 16.oktobra v upravi RTH v Trbovljah, so predstavniki treh sindikatov - RTH Trbovlje in predsedstva SDE ter ZSSS predstavili svoje poglede na izjavo Lojzeta Peterleta, da bo v primeru sprejetja zakona o TET 3 v tretjem branju organiziral demonstracije. Kot je izjavil predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar, prisrčno upa, da se je predsedniku krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu zareklo pri izjavi o organiziranju demonstracij. Izredna seja predsedstva SDE je bila sklicana predvsem zaradi tega, da se ubranijo delovna mesta na tem področju. Predvsem pa gre tu za socialno varnost delavcev, saj je v tem trenutku to edini program, ki ohranja vse to. Predsednik ZSSS za Zasavje Ciril Urek je povsem podprl pismo, ki so ga poslali sindikati na predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, v katerem izražajo ogorčenje nad izjavo Lojzeta Peterleta in hkrati pozivajo Podobnika, da poslanca Peterleta opozori na ravnanje in posledice, ki jih lahko s svojimi grožnjami povzroči. Predsednik sindikata v RTH in obenem tudi podpredsednik sindikata SDE, zadolžen za področje premogovništva, Iztok Cilenšek pravi, da so do sedaj še vedno s strpnim dialogom upeli rešiti vse spore in težave. Kot kaže, pa, če se ne bo na nek konstruktivni način rešilo ali pripeljalo stvari do konca, bodo morali ubrati drugačne oblike sindikalnega pritiska za dosego tega cilja. Po drugi strani so sindikati s strani zaposlenih velikokrat dobivali očitek, da preveč mehko pristopajo k vsem tem dogodkom. Vendar pa po njegovem mnenju prav zaradi tega, ker še ni bilo odklonilnega mnenja po tretjem branju, se še niso odločili za skrajni način sindikalnega boja. Sicer pa čaka zaposlene še veliko dela, saj bo kljub možni izgradnji potrebno zmanjšati število zaposlenih in spraviti stroške
proizvodnje premoga na nek določen nivo. Kar pa se tiče sodelovanja z ostalimi sindikati, pa je dejal, da ko bodo prišli s svojo načrtovalno aktivnostjo prišli do te stopnje bodo poleg ZSSS o svojih namenih obvestili tudi ostale sindikate. Tretje branje tega zakona o poroštvu bo torej dalo odgovor o tem, kako bodo sindikati reagirali na vse to.
Rudi Špan
SEMINAR NA OŠ IVAN CANKAR V TRBOVLJAH
Pravijo, da je v Trbovljah nivo izobrazbe zelo nizek, prav tako pa je malo ljudi, ki se dodatno izobražujejo. To prav gotovo ne velja za učitelje. Vsak se udeleži najmanj dveh oblik izobraževanja na leto. Če želi za to dobiti potrdilo, ki prinaša točke za napredovanje, mora napisati še seminarsko nalogo. Na OŠ Ivana Cankarja pogosto organizirajo skupne delavnice, letos pa so se vključili v sklop izobraževanja z naslovom Dobra šola. Ta temelji na teoriji izbire in jo je razvil prof.Glasser v Ameriki, pri nas pa prof. Lojk.
Osnovne predpostavke teorije so, da našega vedenja ne določajo drugi, ampak se za ravnanje odločamo v vsakem primeru sami, odvisni od ciljev, ki smo jih postavili. Okolje nam daje samo informacije. Za odločitev smo tudi sami odgovorni. Ponavadi ljudje iščemo zunanje vzroke za svoje ravnanje, predvsem pa jih krivimo za svojo neuspešnost.
Učitelji in profesorji so tako dodobra izkoristili dva dneva, čaka pa jih še drugi del, ko bodo reševali vprašanja iz šolske prakse.
m.ž.
TEŽAVE LOKALNIH ČASOPISOV
Na 2.srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Portorožu smo ponovno ugotovili, da so problemi v vseh uredništvih več ali manj podobni: neodvisnost od občin, objektivno poročanje, glede na to, da so dogajanja blizu nas, ali se nas celo dotikajo in največji - finančni. Da bi jih čimbolje premagali in z izmenjavo informacij izboljšali kakovost časopisov, so le ta
srečanja izrednega pomena. Gostje so bile Marta Kos iz Urada vlade RS za informiranje, Meta Verbič, predstavnica društva novinarjev Slovenije in Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje medijev, ki so posredovale kar nekaj pomembnih informacij o splošni krizi tiskanih medijev, o novinarski etiki in pa o branosti časopisov na slovenskem. Najbolj branje še vedno tednik Nedeljski, od dnevnih časopisov Slovenske novice, najbolj poslušan radio je Val 202.
Ob zaključku predavanj se je odvila splošna razprava in pojavila so se različna vprašanja, na katere pa žal ni bilo odgovora. Naslednje srečanje bo v Slovenskih Konjicah, upamo pa, da bo tudi bolj plodno. Tokrat pa se za gostoljubje zahvaljujemo Primorskemu utripu.
ŽANA
JANEZ PERGER ml. ■ neodvisni kandidat županskih volitev 1998
V petek, 16. oktobra se namje v "uvodni uverturi" predstavil še en kanditat za novega župana občine Trbovlje in sicer Janez Perger ml. Pred trboveljsko občino (kjer bo
(foto M.Š.)
prav mogoče kmalu njegovo novo delovno mesto) smo ga prestregli ravno, ko je oddajal podpise, ki so bili potrebni za sprejem kandidature. Perger je povedal, da je zbral kar dvakrat več podpisov, kot jih zahteva zakon in se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so ga podprli.
In kaj si obeta od prihajajočih volitev? Po že dokazanem sodeč, kar veliko število glasov, saj je po njegovem mnenju, kot neodvisni in s tem neobremenjeni kanditat v veliki prednosti, glede na to, da so ljudje že naveličani političnih pritiskov in afer.
Njegov volilni štab nadaljuje z delom, ki si ga je začrtal že pred
: i: ti ti 3 m Tre r.
dobrim letom in bo nadrobno predstavljen vsem občanom ob uradnem pričetku volilne kampanje, 22. 10. 1998.
Kljub temu pa nam je na kratko povedal, da bo ob primem izvolitve najprej pripravil občinski proračun, v pripravo katerega pa bo treba vložiti veliko dela. Njegova glavna naloga pa bo zmanjšanje števila brezzaposlenih, ki je že kar kritično.
Povprašali smo ga tudi o žgoči in vroči zadevi - TET3, vendar je bil Janez Perger ml. tudi na tem področju skrivnosten. Povedal je le, da ima svoje mnenje gleda TET3 jasno in natančno usmerjeno, ter da bo ob pravem času javnosti posredovano dejansko tehnično ozadje TET3, tako kot tudi vključevanje ostalih podjetji v zaposlovanje.
Petra Lipec
IZJAVA ZA JAVNOST
Bliža se čas lokalnih volitev. Tako kot vse stranke sije tudi naša stranka Slovenski Forum prizadevala, da si poišče stranko za koalicijo z enakimi sorodnimi pogledi na perečo sedanjost in negotovo prihodnost, katera je na obzorju ter tako sklenila koalicijo z Demokratsko stranko Slovenije. Sklenili smo, da se bomo skupaj borili za boljšo sedanjost in lepšo prihodnost.
Mislimo, da je v vseh teh letih (8 let) do sedaj gospodarski položaj v Sloveniji nazadoval, čeprav vladajoče strukture vseskozi prikazujejo drugače, saj je vse več brezposelnih, socialno ogroženih družin, katere so na robu preživetja in stanovanjska stiska mladih družin, kar se vse to odraža tudi v Zasavju.
Skupaj si bomo prizadevali za gospodarski razcvet Zasavja, zahtevali, da se prizna in uzakoni v zakonu o lokalni samoupravi Zasavje kot regija, graditev TET 3, katero bi se lahko po zmajnkanju premoga preuredilo na plin ali mazut, status Splošne bolnice Trbovlje kot regijsko bolnico (pustiti im neokrnjena sredstva), zmanjšanje najemnih zemljišč za poslovne prostore, zapolnitev že obstoječih gradbenih objektov z obrtno ali proizvodno dejavnostjo
ter jih tako rešiti pred propadom (Trbovlje), gradnjo solidarnostnih neprofitnih stanovanj ter večja pozornost mladini in otrokom.
Obenem tudi mislimo, da so tiste stranke, katere nimajo denarnih sredstev, prikrajšane diskriminirane ter tako brez možnosti, da jih volilci spoznajo kot stranke, še manj pa njihove programe. S tem v zvezi vam želimo sporočiti naše programe in hotenja in sicer da se uvede pravni red in pravico do pravice, saj mora biti zakon za vse enak, biti ugledna evropska država s pokončno in strpno držo ne hlapci tujcem, imeti kvalitetno šolstvo, znanost in tehnologijo, kulturo dostopno vsem, ne samo eliti (peščici) ljudi, proračunsko porabo prilagajati stvarnim gospodarskim in socialnim razmeram (nepravilno prevelik količnik razmerja), itd.
Veliko bi še lahko navedli, a naj končam s sloganom:
Občine Zasavja prijazne njihovim ljudem!
Slovenski forum Območni Zasavsko-Posavski Forum Predsednik: Ivan Cencelj
TRBOVELJSKI ZELENI PREDSTAVILI KANDIDATE
Pred bližnjimi lokalnimi volitvami so trboveljski Zeleni sklicali tiskovno konferenco. Na njej so v ponedeljek 12. oktobra v prostorih stranke predstavili svoje kandidate za župana in občinske svetnike. Ob tem so prišli na dan tudi njihovi pogledi na trenutne razmere v občini in njihovi predlogi za izboljšanje stanja.
Za župansko mesto bo kandidiral Anton Ahac. V predstavitvi je dejal, daje trboveljska občina delno nepravna, ker se določeni odloki ne uresničujejo tako, kot bi se morali, zato si bo v primeru izvolitve prizadeval za njihovo korektno izvajanje. Vprašljiva se mu zdi gradnja nove športne dvorane, ker meni, da bo zahtevala prevelike stroške. Zavzema se za vlaganje v postavitev obrtne cone, v dejavnosti za pridobitev novih delovnih mest, s čimer naj bi zaustavili odhajanje mladih strokovnjakov iz občine.
Pravi, da bi se morala tako župan kot občinska uprava bolj približati občanu, saj po njegovem mnenju uradne ure niso dovolj. Če bo izvoljen, si bo prizadeval za učinkovitejšo povezavo med občinsko upravo in Upravno enoto ter za enakopravno obravnavanje predlogov vseh strank v občinskem svetu. Doslej je namreč doživljal drugorazreden odnos do manjšinskih predlogov. Njegovo volilno geslo je "poštenost in pravičnost".
Nato je Saša Povhe predstavila kandidatno listo stranke za volitve v občinski svet. Na njej je 26 kandidatov, od tega 10 žensk. Izobrazbeno-poklicna struktura kandidatov je naslednja: 5 višje ali visoko izobraženih, 8 srednje izobraženih. 3 obrtniki, 1 delavka in 9 upokojencev (tudi z višjo ali visoko izobrazbo). Povprečna starost kandidatov je 48 let, ker po besedah Povhetove v stranki ne najdejo stika z mlajšimi generacijami. Še enkrat je naštela razloge za strankino nasprotovanje graditvi TET3. Med drugim je menila, da pomeni gradnja TET3 "umiranje Trbovelj na obroke". V primeru obratovanja TET3 bi se število zaposlenih v Rudniku in elektrarni zmanjšalo za 500, s sedanjih 1800 na 1300. Po mnenju Zelenih obstaja potencialna nevarnost zaprtja TET3 zaradi neekonomičnosti, kajti z vstopom v Evropsko unijo bi nas preplavila poceni električna energija od drugod. Prav tako se po njihovem nihče ne sprašuje, kakšne bi bile posledice morebitnega vdora vode v rudnik. Opozarjajo tudi na dejstvo, da bo rudniške površine nekoč treba sanirati.
Zeleni se zavzemajo za preusmeritev denarja, ki bo šel za TET3, v "razvojni tolar", ki bi ga uporabili za revitalizacijo trboveljskega gospodarstva. Povhetova je poudarila mačehovski odnos Občine Trbovlje do trboveljskega gospodarstva in tudi to, da "Občina nima pravega odnosa do svoje lastnine". Sprašuje se, koliko trboveljskih podjetij in obrtnikov bo sodelovalo pri morebitni gradnji TET3 in gradnji nove športne
dvorane, ki se sicer stranki ne zdi dobra naložba, saj imajo vse športne dvorane v Sloveniji izgubo, razen tiste v Laškem. Med drugim jo čudi, kako se je Občina lahko odrekla lastniškemu deležu v nekaterih trboveljskih firmah. Kot primer je omenila Radio, kjer Občina nima lastniškega deleža, čeprav je pred leti veliko vložila v nakup opreme. Opozorila je še na staranje prebivalstva in njegove negativne posledice ter na selitev Delavske univerze v Zagorje, čeprav je obstoj tovrstne ustanove eden od pogojev za pridobitev statusa mestne občine. Slednje pa naj bi si Občina Trbovlje želela.
Boštjan Grošelj
LITIJA OSREDNJA SLOVENSKA REGIJA
Slovenska ljudska stranka podružnica Litija je v prejšnjem tednu predstavila javnosti svoja stališča in poglede o trenutno najbolj aktualnih temah v občini.
Poleg proračuna, ki za letošnje leto še ni sprejet, bo pa v kratkem prišel na klopi občinskih svetnikov (že na prvi naslednji seji), je ta čas najaktualnejše oblikovanje slovenskih pokrajin. Stališča občinskega sveta in Slovenske ljudske stranke so tu popolnoma jasna, kar je tudi volja prebivalcev in jo velja upoštevati - Litija samostojna pokrajina, lahko pa tudi v povezavi s sosednjimi občinami.
Po zaslugi Ministrstva za promet in zveze se ta čas izvajajo (ali pa se bodo v kratkem) večja investicijska dela na cestah M 10-9 Ribče -Hotič, R-330 Trebeljevo - Gozd Reka in Velika Reka - Velika Preska. V prihodnjem letu pa se bodo začela dela (sredstva so že zagotovljena) na cesti R-329 Moravče - Čatež in na novi državni cesti Hotič - Vače - Kandrše.
Velik problem v občini so obrtne cone, ki so predvidene, a je zemlja v privatni lasti in je veliko vprašanje prodaje. Ponuja pa se idealna rešitev. Lesna industrija Litija namreč prodaja večji kompleks zemljišč v Zagorici in Litiji, katera naj bi občina odkupila in jih pozneje prodajala obrtnikom.
Marjan Šušteršič
IrTT, j j, fc o (T jT C
REGIJSKO TEKMOVANJE GASILCEV
Gasilska zveza Hrastnik je bila letos organizator tekmovanja gasilskih enot Zasavja. Tekmovanje je potekalo v soboto, 3.oktobra, se pravi, na začetku meseca požarne varnosti. V športnem parku na Logu seje zbralo 780 gasilcev in sicer 16 ekip pionirjev in pionirk, 12 ekip mladincev in mladink, 39 ekip članov in članic, 5 ekip veteranov in veterank ter ena poklicna gasilska enota.
Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje na igrišču prijetno, gasilske ekipe pa dobro pripravljene. Prva mesta med posameznimi ekipami so dosegli: pionirji - PGD Loke, pionirke - PGD Klek, mladinci -PGD Turje, mladinke - PGD Čeče, člani A - PGD Steklarna, članice A -PGD Loka, člani B - PIGD TET Trbovlje, članice B - PGD Turje, veterani - PIGD TET Trbovlje, poklicne enote - Gasilski zavod Trbovlje.
Pokale je podelil regijski poveljnik Srečko Kerin, udeležence pa je pozdravil tudi hrastniški župan Leopold Grošelj.
Fanči Moljk
REKONSTRUKCIJA CESTE TRBOVUE-PREBOLD
Pred kratkim so začeli z nadaljevanjem gradbenih del pri rekonstrukciji ceste Trbovlje-Prebold. Na trboveljski strani dela izvaja Cestno podjetje Ljubljana. Še letos nameravajo dokončati zadnji odsek ceste mimo Jagra do sedla Preval. V gradnji je poleg zemeljskih del tudi betonska pilotna stena na spodnji strani dela ceste. Uredili bodo odvodnjavanje, cestišče izravnali in asfaltirali.
Skoraj hkrati je Cestno podjetje Celje pričelo z rekonstrukcijo iste ceste od sedla Preval proti Preboldu. S težko mehanizacijo so že opravili vrsto zemeljskih del in kanalizacijo za odvodnjavanje. Cesto na ovinkih zelo razširjajo in utrjujejo ter čistijo brežine na obeh straneh ceste. Če bo vreme dopuščalo, bodo dela tudi na tej strani še letos dokončali in položili grob asfalt. Za vsa ta delaje letos na voljo okoli 370 milijonov tolarjev.
VRHOVO OBNAVLJAJO
Kot vsako leto, so tudi letos potekala vzdrževalna dela v hidroelektrarni Vrhovo. Tako so za to, da bi popravili zajedo na obrežju Save (med Loko in Vrhovim) in da bi popravili krilni zid ob Savi, v elektrarni spustili nivo vode. To je obenem olajšalo delo železničarjem, ki so v tem času opravljali svoje redne obnovitvene preglede območij ob progi. Dela na področjih, vezanih na hidroelektrarno, opravljajo (na krilnem zidu) celjski Gradis, ostala dela pa so opravili pri podjetju Irma iz Trzina. V jesenskih dneh bodo glede na visoki vodostaj večkrat morali dvigovati zapornice na jezu. Razlog temu je, da obstaja možnost poplavljanja področij Radeč, Loke in Vrhovega.
Marca letos so potem, ko jim je prenehalo poskusno obratovanje, pridobili uporabno dovoljenje za pogonski objekt. Še vedno pa nimajo dovoljenja za akumulacijski bazen. Sicer pa vrhovška elektrarna - ena od v bodoči verigi savskih elektrarn proizvede okrog 1 15 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar
je dober odstotek celotne slovenske proizvodnje.
Rudi Špan
TEDEN OTROKA JE MIMO
V Trbovljah je Društvo prijateljev mladine pripravilo zanimiv in pester program prireditev ob tednu otroka. 7.oktobra so v Delavskem domu izpeljali prireditev z naslovom S pesmijo v nov dan. V goste so povabili Romano Krajnčan in Vilija Resnika, nastopile pa so tudi domače mažoretke. Pred začetkom prireditve so v avli doma pripravili otroške delavnice oz. ustvarjalne kotičke otrok. S to prireditvijo so hkrati počastili 45-letnico delovanja društva, prejšnje Zveze prijateljev mladine.
IL.
ZMAGO JELINČIČ BO OBISKAL TRBOVLJE
Prvak Slovenske nacionalne stranke in državni poslanec Zmago Jelinčič bo v času volilne kampanije obiskal Trbovlje predvidoma zadnji teden v novembru.
Sicer pa je Slovenska nacionalna stranka (OO Trbovlje) sprejela sklep.
ALEŠOVČEVI DOBILI DENAR!
Kot je na sliki razvidno, je družini Alešovec iz Kandrš v imenu vseh posameznikov in podjetij, ki ste pomagali zbrati denar za njih, kuverto z denarjem izročil direktor Zasavca Peter Ravnikar. Akcijo zbiranja pomoči s tem še nismo zaključili. Kljub temu, da smo hranilno knjižico že zaprli in smo prenehali z zbiranjem denarja, pa ljudje dobrega srca, predvsem pa podjetja še lahko pomagajo. Podjetje Elektroprom d.o.o. bo kmalu zaključil z izgradnjo centralne kurjave, hvalevredna pa je tudi poteza ETI Elcktroelementa, kije že začel s pripravami na to, da bo hišo opremil s fasado. Tudi Občina Zagorje ne bo stala križem rok in v naslednjih dneh naj bi našli sponzorja, ki bo pomagal Alešovčevim, a ni še jasno, v kakšni obliki.
Tekst in foto: Peter Motnikar
da bo na volitvah nastopala s kulturnim dialogom in absolutno po pravilih igre. Z volilno kampanijo bo stranka začela 23.oktobra, kot to določajo zakonska določila. Osnovno pravilo stranke in župana bo, da ne bo dajanj lažnih in nezanesljivih obljub v prid pridobivanja glasov. Kršitve obeh omenjenih dejstev se namreč že pojavljajo.
Slovenska nacionalna stranka bo izjave za javnost pošiljala predvidoma vsak teden, saj ocenjuje, da je tako pot do informiranja za stranko in novinarje lažja.
PM.
CERKEV VRETJU DOBILA KIP SV BARBARE
Pred kratkim so v cerkvi sv.Križa v Retju nad Trbovljami namestili in blagoslovili nov kip sv.Barbare, zavetnice rudarjev. Akcijo so sprožili nekateri rudarji. Kip je izdelal rezbarski umetnik Marko Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom. Blagoslovil pa gaje z mašo mariborski pomožni škof dr.Smej. S tem kipom so želeli nadomestiti podobo svetnice, ki je do prvih povojnih let bila vgrajena v steno rudniške čakalnice na jamskem obratu Trbovlje, nato pa odstranjena.
IL.
REKONSTRUKCIJA ZASAVSKE CESTE
Vse kaže, da bo Cestno podjetje Ljubljana v kratkem pričelo z gradbenimi deli pri nadelavi novega odseka omenjene ceste v dolžini preko 700 m. Del ceste, ki sedaj poteka ob Savi, bodo pri stikališču 110 kW (pri TET) prestavili. Novi del ceste bodo speljali za stikališčem, dela pa bodo sodila v okvir rekonstrukcijskih del na zasavski cesti Šentjakob - Zidani most. Lansko leto so že zgradili 700 metrov dolg odsek od mostu čez Savo v Hrastniku proti Trbovljam.
V teku so že gradbena dela pri zgraditvi obvozne ceste pri Ribčah pri Litiji, kar tudi sodi v okvir rekonstrukcijskih del zasavske ceste.
IL
TRBOVLJE
22. VINOTOKA 1998
1 Sf !v 3 n

/VILADINSKA KNJIGA RAZSTAVLJALA
V gostišču S IIP Maielu je Mladinska knjiga, poslovna enota Zagorje, predstavila vse prodajne artikle, ki so na voljo v njihovi prodajalni. Predstavitev je bila tradicionalna, saj je bila že 8. po vrsti. Za to potezo so se odločili predvsem zato, ker je nekaj nakup preko kataloga, nekaj povsem drugega pa ogled in nato nakup izdelka.
Tekst in foto: PM.
PRI RGD TRBOVLJE SO DEJAVNI
Rudarska gradbena dejavnost (RGD) Trbovlje je v minulih dneh po začetnih težavah končala gradnjo prvega predora na trasi avtoceste Vransko-Blagovica in že opravilo tehnično predajo. Ob sodelovanju v slovenskem avtocestnem programu si RGD na domačem trgu obeta še sodelovanje pri izgradnji soških elektrarn, ob tem pa ne pozabljajo na tujino, pred vsem Nemčijo, kjer so pred časom zaključili gradnjo treh predorskih cevi. Na zunanjih gradbiščih imajo trenutno okoli 70 delavcev. Kljub vsemu pa niso zadovoljni s finančnimi rezultati, ki se gibljejo okrog pozitivne ničle in to kljub temu, da imajo številno dovolj poslov.
EM.
AVTOPREVOZ V STEČAJNI POSTOPEK
Potem, ko so se pred pol leta sestali družbeniki trboveljskega Avtoprevoza Zasavje, so na stečajnem senatu okrožnega sodišča v Ljubljani sprejeli sklep o uvedbi stečajnega postopka in tako okoli 60 zaposlenih v teh dneh že dobiva
sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Podjetje je imelo samo lani 50 milijonov tolarjev izgube. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik je sedaj pred težavno
nalogo, da bo čim bolje vnovčila premoženje stečajnega dolžnika in pa nepremičnino v Trbovljah in Zagorju.
PM.
SVEA PONOVNO NAGRAJENA
Na 25.mednarodnem sejmu "Namještaja unutrašnjeg uredenja i prateče industrije Ambienta 98" v Zagrebu, je Svea-i, Lesni industriji d.d. ocenjevalno sodišče (po njihovem mnenju najboljšemu.od najboljših) podelilo najvišje priznanje, zlato plaketo in diplomo Mobil optimum 98 za kuhinjski program Leona. Srebrno plaketo in diplomo je za svoj program prejela Tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine, bronasto pa Marles pohištvo Maribor. Kuhinja Leona je program iz javorjevega lesa, katerega bo Svea ponudila na tržišče že konec tega meseca, avtor kuhnje Leona pa je Svea-in designer Stane Ocepek.
EM.
NOV BOUTIOUE V ZAGORJU
V sredo, 21 .oktobra so v Zagorju na Ulici talcev 18a odprli nov bou-tique Fenomen, katerega lastnik je ljubljansko podjetje Sparkus d.o.o. V njem prodajajo žensko konfekcijo, glavna značilnost pa je raznolikost ponudbe in ugodne cene. Odprto imajo ob delavnikih med 9. in 19.uro, v soboto pa od 9. do 12.ure.
EM.
DARJA KANDUTI in...
BORZNA DOGAJANJA
Trenutno na Ljubljanski borzi vlada brezvetrje. Cene so odvisne predvsem od stanja na tujih borzah in trenutno razpoložljive količine denarja, ki ga posamezniki ali podjetja upajo nameniti za rizične naložbe. Tokratni obrat navzdol s sabo ni prinesel prodajne evforije, ki bi tečaje dodatno porinila globoko v brezno. Cene so na svoje pomladanske ravni padle stopničasto.To pomeni, da so padle za nekaj odstotkov, se ustavile, malenkostno porastle in ponovno upadle še nižje, kot so bile pred tem.
Pred letom smo tečaje še lahko obvarovali pred poslovnimi informacijami v ali izven podjetja, danes pa to več ni mogoče. Tečaji se gibljejo kot na tujih - “pravih” borzah. Tako se gibljejo delnice farmacevtskih podjetij, ki veljajo za paradnega konja Ljubljanske borze, pa delnice naftnih družb in podjetij, v katerih ima delež država, zadnje čase pa tudi delnice, ki običajno le sledijo trendu. Na njihove vrednosti vplivajo celo dogodki iz osebnega življenja pomembnih mož v podjetju. Tako seje cena odzvala in padla pri Mercatorju. Njihov direktor naj bi imel težave z maturo svojega sina. Cena je takrat, ob sicer visokem prometu, močno upadla. Večje borzne hiše so ta čas izkoristile
kot ugoden za nakup in njihovo vrednost zopet nekoliko dvignile. Zato je v spodnji tabeli, računano od 1. - 30. v mesecu, razviden zaslužek v višini 5000 SIT. Drugi tak vpliv je na delnice Petrola. Država naj bi po enih podatkih delež prodala, po drugih pa ne. Za njihov delež se baje močno zanimajo tujci. Prevzema takšnega podjetja pa si gotovo v Sloveniji ne želi nihče. Tako neuravnovešeno stanje zelo močno vpliva na gibanje cene delnice. Gotovo je, daje to lastniku v korist. Petrol je tekom meseca porasel za okoli 4000 SIT na delnico, kar komaj zadošča za pokrivanje inflacije in stroškov.
Približno za toliko je poraslla vrednost delnic Droge. Tečaj se konec meseca lovil okrog 35000 SIT, vendar mu ne gre dosti zaupali. Podpora prometa je dokaj nizka. Kaj kmalu se lahko zgodi, da bo ta psihološka meja prešibka in bo tečaj začel ponovno upadati. Takrat se lahko zgodi da se ne bo ustavil nad 30000 sit ampak še. kakšnih 10 % nižje.
Podobno je z delnicami tretjega prehrambenega podjetja, ki ga omenjam v analizi, to je delnic Kolinske. Tečaj je porasel za okoli 1 %. Za te delnice je mnogo pomembejši podatek povprečne cene
delnic za september. Povprečje znaša le 2140 SIT in se nahaja v območju, ki je za delnico zelo trd oreh. Pri vrednostih pod 2200 SIT se delnica giblje nebogljeno in običajno potrebuje več mesecev, da tako zelo močno psihološko mejo premaga.
Ko v tem članku že govorim o vplivu informacij na vrednost delnic, so na delnice Kovinotehne imele velik vpliv poslovne informacije znotraj podjetja. Priti bi moralo do združitve z Merkurjem. Cena je zaradi tega močno porastla. A že objava polletne rezultate poslovanja je rast zaustavila. V tabeli je zaradi tega zapisana 25 % rast vrednosti.
To ne pomeni, da je sedaj čas za nakup delnic, pomeni da je skrajni čas za umik. Vsi, ki jih bodo kljub vsemu kupili ali jih niso uspeli prodati, jim bodo zagotovo prinesle izgubo.
Še bi lahko nadaljevala o vplivih informacij in pričakovanih prihodnjih gibanjih cen delnic, a bi se od delnice do delnice ponavljala. V članku sem želela izpostaviti najpomembnejše. Iz tega pa lahko bralci in bralke same ugotovijo v kaj se spreminja Ljubljanska borza in da delo z vrednostnimi papirji ni več tako enostavno kot je bilo pred leti.
DELNICA		Porast na Povprečna		Promet	Promet
		1000000 cena		z aplika-	brez
		SIT		cijami	aplikacij
DROGA		4.800	33.465	81,45	18,55
LEKA		6.500	38.676	67,94	32,06
KRKA		3.900	28.834	82,03	17,97
KOLINSKA		1.170	2.140	76,86	23,14
MERCATOR		5.047	4.761	91,77	8,23
KOVINOTEHNA		25.265	436	98,82	1,18
GORENJE		393	1.763	44,81	45,19
ETOL		9.393	22.166	94,24	5,76
CETIS		-486	13.598	61,92	28,08
	Porast na			Porast	
DELNICA	1000000 SIT		DELNICA	1000000 SIT	
PETROL	4.031		COLOR	-1.126	
LUKA	4.878		HELIOS	8.542	
RADENSKA	315		POTRŠNIK	-5.600	
CINKARNA	-1.438		TOSAMA	12.000	
22. VINOTOKA 1998
jji j.fr jjj r?
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
PESKOVNIK...
Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlaka, sredi nje pa (še vedno) kužek kaka...
Odgovor gospe inšpektorici Petri Uršič-Mrkun, predsednici KD Trbovlje, na njeno repliko z dne 8.10.1998 na moj članek "HundstadtTrifail", objavljenem v časopisu Zasavc dne 10.9.1998.
(Uvod v "Peskovnik", priredil avtor po knjigi Frana Milčinskega "Butalci")
P.S.: Glede na to, da sem odgovor na moj članek pričakoval že 24.9.1998, je bilo moje veselje ob izidu zadnjega Zasavca še toliko večje, ko sem v njem, končno, zasledil odgovor Kinološkega društva oz. njihove predsednice gospe Petre Uršič-Mrkunove. Moj trud okoli pisanja tako vendarle ni bil zaman... Mila mi je misel, daje spodaj nekje v dolini nekdo, ki ves v pričakovanju čaka na naslednjo številko Zasavca... Je bilo pa zanimivo, kako sem, vzporedno, ob prebiranju Vašega prispevka, sam pri sebi ugotavljal, o čem vsem pa v HundstadtTrifailu nisem pisal, pa bi bil moral! Preberimo si torej najprej moje videnje vaših "problemov", na koncu pa še nekaj devialno globokih misli, ki so jih zakrivile vaše užaljene vrstice. Vseh si pa, lahko ste veseli, vendarle nisem uspel zapisati...
Naj ostane na vekomaj zapisano, da sem, idiot, nekje med vrsticami pričakoval vsaj milo opravičilo, pa ne meni, temveč prebivalcem Trbovelj, ki so zaradi enodnevne pasje razstave lahko, hoteli to ali ne, še dneve po njej občudovali pasjeke, posejane vsevprek okoli centra dogajanj - štadiona NK Rudar. Tako pa v tem tekstu tega opravičila, na vso žalost, Trboveljčani, iz vaše strani nismo bili deležni...
Od začetka se da iz vašega teksta razbrati tehnične podrobnosti o razstavi, za kar se vam prisrčno zahvaljujem... In nadalje izvem, kaj je to pes in kaj pisca. Tudi hvala!
Takoj zatem mi je bila servirana informacija, da o materinem jeziku nimam anunge, kar je bilo, to moram priznati, tudi zame nekaj novega, glede na to, daje bil članek objavljen v celoti in brez korekcije glavnega urednika. Nikoli si nisem mislil, da se bom lahko na račun psov pohvalil, kot eden redkih iz generacije 1973-76, kije pri prof. Šmajsu na zaključnem izpitu na kovinarski šoli v takratnem Titovem Velenju izdelal slovenski jezik z odliko... in ko sem ravno pri tem prijetnem opravilu, naj ostane zapisano še to, da sem v organizaciji časopisa Zasavc ob slovenskem prazniku kulture
8.februarja 1996 dobil prvo (1.) nagrado v zasavski regiji za mladinsko knjigo Ribji kralj, leto kasneje pa je ob Dnevu rudarjev,
S.juliju, luč sveta zagledal tudi gospodar temnih rovov, Perkmandeljc... Patriotski strip "Peter Klepec" omenjam posebej, saj je izšel malo pred desetdnevno vojno za Slovenijo. Toliko, skromno, okoli moje slovenščine...
Pravite, da se vam zdi članek HundstadtTrifail "izredno žaljiv"... V določeni meri bi se z vami lahko celo strinjal, postavlja pa se vrašanje, zakaj in kdo bi lahko bil užaljen, daje članek tako napisan! Ne poznam ga, ki bi gnus in jezo opisoval kot veseloigro... In, v to sem prepričan, če HundstadtTrifail ne bi bil napisan v slengu in na zajedljiv način bi ga požrl nepov-rat, ne da bi tistim, katerim je namenjen, prišel do srca... Če ga imajo. Do koga pa je žaljivo, vas vprašam spoštovana, da psi dovoljeno nekontrolirano, ali pa z napol priprtimi očm prisotnih lastnikov serjejo, čast izjemam (na sočnem izrazu se oproščam, toda
tudi ta je slovenski, pomeni pa kakati, iti na veliko potrebo, na blato, in, v končni fazi pustiti za seboj nekaj, kar je na prvi pogled lepih zaobljenih, vabljivih oblik, toda čudnih vonjav), po žuljih naših prednikov (oprostite ponovni omembi, toda ONI so s svojim prostovoljnim delom gradili to mesto in v njem, tudi še danes, tako čudovit nogometni objekt... Več o rajnkih v nadaljevanju teksta...). In, verjemite mi, spoštovani kinologi, če vi ne bi poslali mojega članka na Kinološko zvezo Slovenije (g.Miroslavu Zidarju), bi jim ga pa jaz sam, osebno (upam, da boste toliko korektni in jim boste poslali tudi tega)!! Tako se, končno, o pasjekih na glas pogovarjamo, to pa zato, ker je treba tej nagnusni svinjariji v mestu enkrat za vselej stopiti za vrat!! Pa kaj bi vam govoril, gospa inšpektorica Petra Uršič-Mrkun, saj to tako samo najbolje veste, ali ne!! In upam, da boste nam, meščanom, pri tem pomagali po vseh svojih močeh. Na koncu odstavka naj dodam samo še to, da se je dal vaš tekst med vrsticami brati nekako v tem kontekstu, kot da se mi grozi... kar pa lahko izzove devijalne posledice...
Dalje. Če sem ravno prvi, ki pišem o objestnosti lastnikov psov do nas, ki psov ne posedujemo, tega ne vem. Vem pa zagotovo, da nisem edini, ki mu odnos večine lastnikov psov do ostalega sveta, ni dopadljiv. In ko napišem, da se je pes posral vpričo lastnika sredi parka, ulice, otroškega igrišča, in če hočete, tudi CAC razstave, to tudi z vso odgovornostjo in pri polni zavesti trdim. Tukaj ni debate!! Če pa le ta za njim ne počisti, je to tako, kot bi se tja posral lastnik sam!! Vi mi pa, takoj v nadaljevanju, nekaj drobite o tem, kot da ni bilo človeka, ki bi videl kjerkoli kakršenkoli pasji iztrebek!? Sploh pa ne, bog obvaruj, v okolici bolnice, zdravstvenega doma, Partizana, K4... Saj tam so vendar postavljene opozorilne table, ki tovrstne aktivnosti izrecno prepovedujejo... Ponavljam, jaz, ti, on. Midva, vidva, onadva. Mi, vi, oni so ga, bolje rečeno smo jih videli. Kakce namreč. Samo vi jih niste. Dajte no, gospa inšpektorica, lepo vas prosim... In naj vam
zaupam še to, da se je ena od takšnih pasjih aktivnosti dogajala, o smola, ravno pred mojimi očmi, oprostite, nogami. Lastnica tega in še štirih psov, zaporedne velikosti ruske babuške, pa je neumno bedasto gledala okoli in uživala v turističnih znamenitostih meni rodnega mesta. Da so se lahko svobodne urološke dejavnosti, redke in goste, dogajale nekaznovano in to še iz strani udeležencev CAC razstave, je za to, pa se sliši lepo in grdo, odgovoren organizator. In vi to še kako dobro veste. Zakaj niste, kot organizatorji, že takoj pri prvi organizaciji, ostro nastopili proti onesnaževanju mesta?? Zdaj je pa udeležencem to postala že kar nekako domača navada, saj so si lahko kar pet let redoma privoščili neovirano in nekaznovano gnusno početje psov in psic na škodo Trboveljčanov. Razmišljanje organizatorja in verjetno še koga, vredno globokega razmisleka... Ob branju vašega teksta pa me nikakor ni hotel zapustiti občutek, ko da ste mi hoteli dopovedati, da se v vseh 24-ih urah ni niti en pes oz. psica niti enkrat nikjernikoli popesjanila. In da povrhu vsega ne bi bilo nikogar, ki bi te pasjeke počistil?? Nemogoče, še najmanj pa, oprostite vendar, g.Ovnik, na zadnji CAC razstavi...
Potem se tu govori nekaj o mamografu. Ja, vas moram razveseliti, dalje Joško zanj, skupaj z še 51-imi sodelavci iz firme, po 2500 SIT. Bolnici Trbovlje, v kateri sem se rodil, daroval kri 57-krat po 3-4 del, kar znese, da se po skorji zemeljski sprehaja petorica živih ljudi. Toliko skromno o tem...
Odstavka, kjer se govori o nataliteti nisem razumel... Aha, pa smo pri pokojnikih. Po vaši logiki torej, bi se danes ne smelo govoriti o Tončki Čeč, Buffalo Billu, Alfredu Nobelu, Georgu Gershtvinu, G.M.W.Turnerju, Albertu Einsteinu, Rubensu, Diegu de Silvi Velazguezu... Pa se svet, hvala bogu, vaših balkanijad ne drži. In tako še danes, po toliko letih vemo, kdo je bil Kublaj Kan...
In brez zamere, z g.Jerajem sva bila tudi prav dobra prijatelja, čeprav bi mi, po letih, sicer lahko
T) n. 3 m. n
22. VINOTOKA 1998
M
bil oče. To pa je včasih botrovalo tudi temu, da sva imela na življenje okoli vsak svoj pogled. Kar je, in s tem namenom tudi je, v tem kontekstu tudi zapisano.
Ja prebiram, sicer občasno, tudi revijo Časopes. Žalosti me le to, da je ne prebirajo tudi tisti lastniki psov in psičk, ki bi jo po svoji vesti mogli in morali... Čast izjemam...
Zabaval sem se ob koncu branja vašega teksta, ko pišete, citiram: "da si točne informacije v zvezi z razstavo pridobite na sedežu društva, kjer pasje iztrebke dosledno odstranjujemo in v tem delu tudi poveličujemo naše člane...", konec citata.
Hvala na povabilu ob letu. Bodite prepričani, da, če le ne bo prišlo kaj vmes, se zagotovo vidimo. Verjetno pa bom tudi tokrat stal nekje v zakulisju, tokrat, za razliko od letos, s pripravljeno kamero...
Tukaj, aha, vidim, se mi zahvaljujete za brezplačno reklamo... hvala, hvala, saj ni potrebno zahvaljevati se. Bilo mi je v veselje... In za na konec kratek odgovor: "Vsi ljudje vse vemo!”
Toliko o tem. Sedaj pa spet k resnim stvarem. Kot je bilo omenjeno že globoko na začetku, se mi je ob branju vašega teksta utrnila marsikatera grenka misel, ki je vi verejtno ne boste veseli in bi morala
biti zapisana že v Hundstadt Trifailu. Se opravičujem! Pa sijih nekaj (ta grenkih) poglejmo:
1.	za začetek majcen, nepomemben problemček klateških psov in mačk, za katere tudi šintlar ne more poskrbeti, ker ga v mestu enostavno ni...,
2.	obupno stanje po dvigalih in stopniščih v stanovanjskih naseljih tipa a la Sallaumines,
3.	polnočno pasje ljubezensko zavijanje v sedmem nadstropju,
4.	potrebno bi bilo izpostaviti zadostnost dovoljenja sostanovalcev velikih sosesk bodočemu lastniku psa,
5.	z živalskimi iztrebki posvinjani peskovniki, namenjeni igri otrok,
6.	polnočno srečanje s spuščenimi psi brez nagobčnika,
7.	odgovornost staršev, lastnikov v laboratoriju umetno vzrejene krvoločne pasme psa, ki ga zaupajo svojemu otroku v varstvo,
8.	obvezni uporabi nagobčnika,
9.	odnosu lastnikov do bolnih in ostarelih živali, ki po pravilu končajo nekje na Kipah... zapuščene od svojega gospodarja, za katerega bi še pred kratkim dale svoje življenje...,
10.	pred nakupom psa predhodno obvezno izobraževanje (seminarji, tečaji, šolanje, prva
pomoč) bodočih lastnikov psa ali mačke,
11.	vprašujem vas, kinoligo in ljubitelji psov, koliko časa ste rabili, da ste, ali pa tudi ne, spoznali duhovno vrednost novega parka v mestu in nehali voditi svoje ljubljenčke na potrebo vanj. Pa še to pod grožnjo kazni!!! Ali v tem mestu res ni nobena stvar nikomur več sveta??!!
12.	uvedbo orožnega lista za pasme, ki so po svojem karakterju in vzgoji (dresuri) nevarne okolici,
13.	hotel Medijske toplice je pa zdaj, odkar gaje kupil "Pesjan", res dobesedno padel iz Holanderjev na psa,
14.	prav zanimivo pa je, daje dan po izidu članka Hundstadt Trifail ta ista okolica bila očiščena pasjekov, ki so nam bili na ogled vse od zaključka CAC razstave. Slučaj, gospa Mrkun!!?? Za povrh pa še travca pokošena. Človek, da ne verjameš!!??
15.	vsa debilnost teh in takih razstav, ki so v končni fazi namenjene le in samo sebi, se da razbrati tudi iz članka Tomaža Bukovca v Nedeljskem dnevniku z dne 4.oktobra 1998 z naslovom Moj pes in jaz. Koga zanima, naj pokuka vanj. Grem staviti, da se vi z gornjimi trditvami ne boste strinjali!!
16.	in nenazadnje, mogoče pa ne bi škodilo, če bi kinološko društvo ali pa zveza delali tudi in predvsem na vzgoji lastnikov psov in tistih, ki to še nameravajo postati... čast izjemam...!!
Smo blizu konca tega, za bralce Zasavca, verjetno, duhamorečega pisanja. Se jim iz srca opravičujem! Da pa cel zapis le ne bi izzvenel v prazno, naj dodam le še to. Vem, in to še kako prekleto dobro, da so psi naš vsakdanjik. In da so tudi v pomoč ali oporo slepim, invalidnim, poškodovanim, osamljenim, ostarelim, v pomoč utapljajočim, s snegom zasutim ljudem. Pa v policijskih, reševalnih in vojaških enotah brez psa tudi ne gre. Vse to vem! Toda samo v takšnem pomenu šele pride na površje prava podoba in koristnost psov v človeški združbi. Vse ostale oblike prezentacije, sploh pa še, če so te lepotnega značaja, popoprane še z narcisoidnostjo lastnika, psa samo žalijo. Kajti, kaj je to lepota, to je relativna zadeva. Saj veste, kako pravijo ljudje: "Vsake očke imajo svojega malarja!"
Toliko o bestialnem sranju in scanju na CAC 98 v Trbovljah. In o tem več pisal ne bom. To je vse. Pa lep pozdrav!
Jože Ovnik
PUBLIKACIJA NA HRASTNIŠKI ŠOLI
V začetku oktobra je izšla na OŠ NH Rajka Hrastnik publikacija, ki seznanja učence in starše z letnim delovnim načrtom. To zahteva šolski zakon in osnovni koncept dobijo šole z Zavoda za šolstvo in šport. Na prvi strani navajajo telefonske številke in imena vodstvenega kadra hrastniške šole in podružnice Dol. Na naslednjih straneh beremo datume roditeljskih sestankov in skupnih govorilnih ur, ki se lahko iz utemeljenih razlogov tudi spremenijo. Predstavljajo še šolsko svetovalno službo, knjižnico, učbeniški sklad, šolsko prehrano, zdravstveno varstvo in
podaljšano bivanje na šoli. Sledi šolski koledar in datumi preverjanja znanja za učence osmih razredov. Predstavljeni so tudi vsi učitelji in navedene njihove govorilne ure. V publikacijo so zajete tudi ekskurzije, razni tečaji, interesne dejavnosti, šola v naravi ter dodatni in dopolnilni pouk. Med pomembnimi rubrikami je še Konvencija o otroških pravicah ter šolski red. Brošuri so dodali še razne rubrike, ki bodo prišle prav učencem in staršem. To je na primer osebna redovalnica, zapiski o prebranih knjigah, urnik, delno izpisana opravičila, sporčila staršem in podobno.
Knjižnica je izšla na hrastniški šoli v 780-ih izvodih in na dolski
šoli v 290 izvodih.
Fond Moljk
TEDEN OTROKA JE MIMO
V Trbovljah je Društvo prijateljev mladine pripravilo zanimiv in pester program prireditev ob tednu otroka. 7.oktobra so v Delavskem domu izpeljali prireditev z naslovom S pesmijo v nov dan. V goste so povabili Romano Krajnčan in Vilija Resnika, nastopile pa so tudi domače mažoretke. Pred začetkom prireditve so v avli doma pripravili otroške delavnice oz. ustvarjalne kotičke otrok. S to prireditvijo so hkrati počastili 45-letnico delovanja društva, prejšnje Zveze prijateljev mladine.
IL.
OBNOVLJENA HIŠA S ŠTIRIMI STANOVANJI
Stanovanjski sklad občine Trbovlje se je že pred dvema letoma odločil obnoviti dotrajano in v glavnem neposeljeno štiristano-vanjsko hišo na Cesti oktobrske revolucije 18.
Obnovo, ki je bila res temeljita, so v glavnem dokončali, opravljajo le še zaključna dela. Vrednost opravljenih del je 30,5 milijona tolarjev, investitor je bil Stanovanjski sklad občine Trbovlje, projekt je izdelal arhitekt Jure Kolenc, dela je izvajalo podjetje Spot, nadzor pa je imelo na skrbi podjetje Spekter.
IL.
KAKO SE GLASBA IZVRŠI, OD ANSAMBLA ZAVISI
Dosti besed je bilo že izrečenih o vzdušju in je povsem samoumevno, da se brez "vzdušja" sfakiži vsakršna prireditev. Slika zaživi šele v očeh opazovalca, govorjenje se razplamti v dojemljivosti sogovornika, glasba pa spreleti v razpoloženjskosti poslušalca. Vsaka umetnost, panoga, dejavnost, se izraža tudi skozi vzdušje. Zato vsakršni dosežki govorijo tudi o neprecenljivi vrednosti, ki pomeni pritegniti, navdušiti oziroma ustvariti vzdušje. Ne glede, kako se tega lotevajo, to enim bolj, drugim manj uspeva. Številna nastopanja, veseličenja so gotovo pokazala, da je ansambel ZASAVCI, kije pred tremi desetletji pričel delovati kot ansambel VESELI ZASAVCI, tega vzdušja zmeraj deležen, saj znajo prepevati, plesati, poskakovati, razvneti,... skratka, se zabavati z ljudmi, kjerkoli že igrajo.
Veseli začetki oziroma z leve proti desni: Božo Udovč, Viktor Drnovšek, Srečko Sušnik, Dušan Renko, Ivo Rančigai, Mirko Vresk, Vid Ojsteršek. (“Navadili smo se discipline in točnosti," so še povedali zdajšnji člani ansambla ZASAVCI.)
V REVIRJIH JE LEPO
Začetki zdajšnjega ansambla ZASAVCI segajo trideset let nazaj, struktura članov ansambla pa seje spreminjala vse do izida njihove prve kasete V Revirjih je lepo -leta 1989. Vse dotlej so spremljali narodno-zabavne in zabavne tokove ter skladbe preigravali po raznih veselicah in drugih nastopanjih. Z lastnimi skladbami oziroma s prvo kaseto pa so začeli intenzivneje graditi tudi "lasten melos". Kajti specifičnost ansambla pripomore k uspehu. Sedem "muz'kontarjev” ansambla ZASAVCI, ki so na eni njihovih preteklih vaj povedali nekaj o sebi,
nastopanjih, pa so: Jože Buden (pevec, solist), Stane Ojsteršek (trobentar, pevec), Viktor Drnovšek (kitarist, pevec, odgovoren za tehniko), Brane Peklar (harmonikar, klaviaturist), Jože Vukič (bobnar, organizator), Bojan Kališnik (bas kitarist, pevec) in Srečko Sušnik (trobentar, organizacijski vodja). Izhajajo menda naj poprej iz godbene tradicije in s tem v zvezi je Srečko Sušnik že 44 let član zagorske pihalne godbe SVEA.
Sicer pa jih v življenju zanima mnogo stvari, ampak povečini so za prostočasne dejavnosti prikrajšni, saj, poleg službe, za hobi igrajo v ansamblu, s čemer je
tudi dela na pretek. Njihov teden v marsičem poteka različno, toda enkrat tedensko se - četudi je poletje pa bi si kdo od njih privoščil večtedensko potepanje po morskih lepotah - dobijo na vajah ansambla. In rekli so, da so z ansamblom povezani še stroški nabavljanja aparatur, inštrumentov in kar je tega. Veselje do igranja in nastopanja pa jih zmeraj spremlja, čeravno ugotavljajo, da je bilo svojčas zaznati večje razkošje družabnih navad.
POSKOČNA POLKA IN ZABAVNI RITMI
"S kvaliteto in svojskostjo dosežeš uspeh," je dejal pevec ansambla ZASAVCI. Jože Buden. In pa: "Le ansambel, ki se razdaja, ima uspeh," je dodal kitarist, Viktor Drnovšek, "zato damo na nastopanjih vse od sebe." Ampak takšne, da privabijo, so tudi njihove pesmi, ki jih je večidel spisal prof. Nande Razboršek, uglasbila pa večinoma Milan Kuder in Igor Podpečan ter drugi. Glavno vodilo pri sodelovanju pa je izvirnost in kvaliteta glasbenih spevov. S pesmimi ne posegajo le po
narodno-zabavnih melodijah, radi igrajo tudi zabavno-popularno glasbo.
Igor Podpečan, producent in komponist nekaterih skladb	ansambla
ZASAVCI: "V narodnozabavni glasbi ansambel ZASAVCI izstopa s specifično zasedbo, ko namesto klasičnega kvinteta, nastopata še dve trobenti. Svojevrstna in pozitivna vrlina so tudi bobni, ki jih v narodno-zabavni glasbi ne uporabljajo dosti. K promociji ansambla ZASAVCI pripomore tudi razpoznavno petje Jožeta Budna, ki dobro odpoje tudi glasbeno težke skladbe, saj ima izvrstne glasovne sposobnosti. V Sloveniji pa je narodnozabavna glasba v stagnaciji in ker se ansambel ZASAVCI uspešno prosperira tako z narodno-zabavno kot zabavno glasbo, jih kličejo na razne prireditve."
Doslej je ansambel ZASAVCI izdal pet kaset: V Revirjih je lepo,
K
Leto 1978, z leve proti desni: Viktor Drnovšek, Božo Udovč, Srečko Sušnik, Stane Ojsteršek, Vid Ojsteršek, Branko Peklar.
■? rjT) o *? m T n
22. VINOTOKA 1998
Anasambel ZASAVCI • Zagorjane so osrečili že na občinskem prazniku, žur pa je bil tudi v stekleni dvorani DD Zagorje ob nedavni Zasavčevi akciji - saj veste kateri, kajne?
Iščem te, Sreča je, Sedem noči, Teh trideset let. Skladbe so izdali tudi na štirih zgoščenkah in na jubilejni: Teh trideset let so nekateri najnovejši mixi zabavnih uspešnic. Največ uspeha so poželi s skladbami: Bela snežinka, Dlan neba, Kje najdeš mir, priljubljene pa so tudi: Voda naj teče, Zelena bratovščina, Dokler ljubiš,...
Prof. Nande Razboršek:
"Vesel sem sodelovanja z ansamblom ZASAVCI. Pesmi so povečini enostavne in melodične. Morda je v njihovih pesmih kaj zasavskega, tudi godbenega, morda gre le za svojevrstno zagorsko vedrino. Všeč mi je, da se pesmi med seboj razlikujejo po pestrejših melodijah. Pesmi, ki jih ponavadi napišem na melodijo, pa bodisi direktno ali indirektno odražajo življenje v kraju. Ne želim, da so to zmeraj enake teme o ljubezni, prijateljstvu, vinu in lepoti kraja, saj je vsak kraj
po svoje zanimiv. Meni najljubše pesmi so: Pri tebi doma, Moč pesmi. Jutri bo prepozno, Srečaje. Židi se mi, da muzikantje dajo maxi-malno od sebe in zapojejo doživeto, čeprav včasih v zapetih pesmih pogrešam čustvenost. Kot vsakemu tekstopiscu pa se tudi meni zdi, da bi lahko besedilom dajali več poudarka s tem, da ponavljajo refrene. Mogoče pa je to značilnost ansambla ZASAVCI, ki stvar le enkrat povedo oziroma niso agresivni v izpovednosti pesmi."
Najbolj odmevna skladba ansambla ZASAVCI pa je Kalifornija, ki je bila večkrat na prvih mestih glasbenih lestvic, dobila več nagrad, čeprav so vidnejše uspehe dosegali tudi s skladbami: Bela snežinka, Pri tebi doma, Srečaje. Verjetno bodo med publiko dobro sprejete tudi novejše skladbe.
ŠE 0 DRUŽABNOSTI
Specifičen zven daje skladbam izvirnost. V repertoarju pa razpolagajo z mnogimi narodnozabavnimi in zabavnimi skladbami, ki privlačijo publiko. Radi omenijo, da se vsa leta in tega je že šestindvajset let, udeležujejo Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični ter prav tako tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja v Rečici ob Savinji.
Ob 25-letnici delovanja je bil ansambel ZASAVCI proglašen za najuspešnejšo zasavsko glasbeno skupino. Dostikrat jih je slišati z radijskih valov, radijsko odmevnost pa si je ansambel ZASAVCI prislužil s kvalitetno melodičnostjo svojskih skladb. Povedati gre, da imajo vnaprej rezervirane koncerte, da se zlahka prilagajajo publiki oziroma jim je publika v spodbudo, da se vsi skupaj kar najbolj razvedrijo in sprostijo.
Da igrajo tudi za vzdušje in veselje, radi razpredejo kakšno anekdoto, ponavadi pa že pogled na poskočnega pevca razmiga publiko na plesišče. "Všeč nam je družabnost, radi imamo, da se ljudje izživijo in orazpoložijo," pravijo člani ansambla ZASAVCI.
"Glasba včeraj, glasba danes, glasba jutri in vse dni, to je dama, ki ZASAVCE vrsto let že skup drži," se glasi povabilo na jubilejni koncert ansambla ZASAVCI z znanimi glasbenimi skupinami v petek, 23. oktobra ob 19.30 uri v športni hali Zagorje. Glejte jih tudi kot goste Stojana Auerja, v TV-oddaji SUPER POP - kdaj že, aja, še to nedeljo.
No, z ansamblom živijo tudi življenjske zgodbe, prijateljstvo in odkrite besede, ki vedno lepo mesto najdejo ter tudi družinsko življenje. Kajpak so soproge \ pomembne v delovanju ansambla ZASAVCI, za kar so jim tudi nadvse hvaležni. Med spodbudami pa so zlasti zadovoljni podpore zagorskega župana, Matjaža Švagana, kije naklonjen promociji domačih ansamblov. Sploh pa številna sodelovanja na radiu in televiziji krepijo veljavo in udeležbo ansambla ZASAVCI tudi v glasbenih krogih.
Petra Radovič
Zanimiva zasedba ansambla ZASAVCI (leto 1997) - trije so z Dola pri Hrastniku (čepijo: Jože Buden, Branko Fteklar, Bojan Kališnik) in štirje iz Zagorja (stojijo: Viktor Drnovšek, Jože Vukič, Stane Ojsteršek, Srečko Sušnik) - pred koelnsko cerkvijo na eni svojih turnej.
22. VINOTOKA 1998
p. n jr.m;£
Temu šola, onemu služba, vsakemu nekaj povzroča preglavice. Dolgotrajne nadloge marsikdaj povzročajo pravcate obremenitve, ki človeka tarejo in spremljajo skorajda na vsakem koraku. In naj bo poletje ali zima, treba je biti presneto motiviran za dobronamerne medsebojne stike, da so čimbolj neobremenjujoči. Struktura obremenitev je dokaj ranolika, da malone vsakdo kdaj skusi kakšno obremenjevanje. Pa naj gre za časovno stisko, učno ali delovno obremenjenost ter navsezadnje tudi obremenjevanje z olikanostjo pa primerno porabo prostega časa in podobno.
Izražanje obremenjenosti je v marsičem odvisno od posameznika in sicer od njegovih povsem osebnostnih lastnosti, ki določajo, čemu daje prednost, česa ne mara oziroma katerim vrednotam se še zlasti posveča. Bolj socialnim se recimo medčloveški kontakti dogajajo z manj čustvene obremenitve, saj uživajo v družbi in izmenjavi mnenj. Kdo drug pa se bo "zasekiral" zaradi videza, ugleda ali televizijskega programa.
Lastno vsakršnim obremenitvam je, da se zdijo težavne, zato odvzamejo dosti volje in grenijo dobro razpoloženje. Toda zgovar-janje na prilike in neprilike le ne zaleže toliko, kot prepoznavanje sreče v vsakršnih okoliščinah. Potlej se obremenitve zdijo lahkotnejše ali pa vsaj ne zganjajo tak džumbus tistim, ki se jim znajo nasmejati.
Tekst in loto: Petra Radovič
Kriterij zet džumbus
Adrijana
Babič,
prodajalka iz Hrastnika:
"Zadnje pol leta, odkar sem mamica, se najbolj obremenjujem s svojim otrokom.
Navadno pa skušam težave čimprej pozabiti in se ne obremenjevati stalno s problemi."
Danilo Gregorinčič, elektrikar iz Hrastnika:
"Včasih je že malenkost dovolj, da se človek "zasekira". Večinoma gonja za
denarjem povzroča največ problemov. Ni dobro, da se človek za vsako stvar obremenjuje."
Rado Zavrašek, upokojenec iz Kisovca: "Z
ničemer se ne obremenjujem.
Razburi me le, kadar prek televizije o
partizanih govorijo kot o kakšnih kriminalcih. Ni mi všeč, če žalijo NOB."
Aleš Berk, študent iz Zagorja:
"Težko je reči, s čim se najpogosteje obremenjujem. Z izpiti na faksu, vsekakor.
Obremenitve so ponavadi le prehodna faza do določenih ciljev."
Lucija Baš, dijakinja iz Zagorja:
"Tudi s povsem vsakdanjimi stvarmi se obremenjujem. Včasih me moti obnašanje
ljudi, včasih kaj drugega. Ampak obremenjujem se le toliko, da poiščem nove rešitve problemom."
Bina Krajnc, tekstilni tehnik iz Zagorja:
"Dosti se obremenjujem, največ s službo. Včasih pa se jezim zaradi povsem nepomembnih stvari. Problemov se ne ustrašim, me pa "žre", dokler jih ne rešim."
Lidija Torte, administratorka iz Zagorja:
"Z mnogimi stvarmi se obremenjujem. Razgovoriti se ni zmeraj lahko, ampak k sreči imam prijatelje, ki znajo prisluhniti in marsikakšno stvar skupaj predebatiramo."
A NKETA
Petra Lipec
TJM IUHMI leA UIIIMI? l^l[LI?n
Naj vam za začetek, dragi moji, povem kratko zgodbico. Zgodbico našega časa iz naših krajev.
Ko se ljudje gibljemo v prostorih, ki so polni ljudi (na primer na tržnici, v soboto) je ponavadi tako, da hočeš, nočeš, slišimo tudi tisto kar se dogaja pri "sosedovih". No, in tako sem bila tudi sama nedavno priča takšni situaciji v trgovini z modnimi oblačili. Dve dekleti sta navdušeno brskali po razstavljenih oblačilih in eni je bila še prav posebej všeč neka pisana srajčka. Z njo je odšla v kabino, dajo pomeri, in ko seje pokazala še vsem prisotnim, je bila deležna množičnega odobravanje. Češ kako ji pristaja in podobni komplimenti. Tudi sama sebi je bila všeč, vendar vam moram povedati, da punca srajčke ni kupila. Pa ne zato, ker bi bila predraga (kar v današnjih časih ne bi bilo prav nič čudno), ampak zato, ker jo je skrbelo, kaj bodo rekli drugi! Srajčka je namreč imala malce globji izrez. No ja, da vas ne bom obremenjevala še s kakšnimi nepotrebnimi podrobnostmi, naj vam povem, daje punca odšla iz trgovine brez srajčke in
z dolgim nosom zato, da bi ugodila.drugim. In pouk oziroma zaključek
te moje kratke zgodbice je, da je še vedno mnogo tistih, ki jih najbolj obremenjujejo drugi. Ali natančneje tisto, kar o njih mislijo drugi.
Večkrat sem že rekla, da je človeška osebnost zelo komplicirana "zadeva". In takšni komplicirani, edinstveni in ne vem kakšni še osebki se združimo in povsod po svetu že veš čas našega obstoja sestaljamo tako imenovamo DRUŽBO. In iz vsega napisanega sodeč je ta družba zelo kompleksna zadeva, ki je skozi svojo zgodovino mnogo komponent ohranila in jih prenesla, nekaj pa je takšnih, kijih doda vsaka generacija posebej.
Upam pa si trditi, daje nekaj skupnega tako nam, kot našim daljnih
prednikom. In to je, čisto enostavno povedano - vtikovanje nosu v zadeve, ki nas čisto nič ne brigajo! To je še najbolj očitno v majhnih krajih (kar konec koncev cela Slovenija je) in potencirano preko medijev. In kakšno pravico imamo ljudje, do tega obrekovanja? Praktično nobene, vendar pa je, priznajte, to le slabši del nas. Da pa se ne bom preveč oddaljila od teme; hočem povedati, daje obrekovanje pojav, ki nas ne bi smel obremenjevati. Vendar pa še zdaleč ni tako. Ljudje se kratko malo, najbolj obremenjujemo zaradi drugih ljudi. Zaradi tistih drugih ljudi, ki potem mirno zaspijo, mi pa si belimo glavo zaradi drznih pripomb in zlobnih pogledov.
Včasih pa tako obrekovanje pripelje celo tako daleč, da si, prizadet človek vzame celo lastno življenje. Tipičen primer za to so šolarji. Zaradi strahu pred starši (največkrat zaradi slabih ocen) si raje vzamejo življenje, kot da bi prenašali očitke ali celo kaj hujšega (če je sploh kaj hujšega). TOREJ, KO SE BOSTE SPUŠČALI V ZADEVE DRUGIH LJUDI, KI SE VAS NAJBRŽ PRAV NIČ NE TIČEJO, NAJ VAS SPOMNIM, DA JE MNOGO TISTIH, KI TAKO HUDIH PSIHIČNIH OBREMENITEV NE PRENESEJO!
Osebno sem mnenja, kot ste lahko že razbrali, da vsako naše obremenjevanje izvira iz zgoraj navedenega - iz tega, da se obremenjujemo s tem, kaj o nas mislijo drugi. To je na žalost problem naše majhnosti, in kot sem že rekla, medijev, ki "postavljajo previsoke standarde", kijih vsi ne moremo doseči.
Jaz pa lahko rečem le, da se obremenjujte, če se že morate, zaradi stvari, ki ste jih naredili narobe in jih lahko popravite. Naj bo obremenjenost izvor življenjske energije, s katero težite k temu, da nekaj popravite, izboljšate. Ne sekirajte se torej zaradi "sosedovega mnenja" in si zapomnite, da bi bila družba nekaj prekrasnega, če bi se ljudje iskreno zanimali drug za drugega. Kot je rekel Chamfort.
mumrn foimsterc foinšterc fmsfffc fmfffrc fmfffrč fmsffrc foo/stfrc m/mm
VZEMITE Sl ČAS ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
Jesen je čas za razne sejme na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Od 16. do 20. oktobra si je bilo mogoče ogledati, pokušati in nabavljati izdelke, ki jih je na sejmu NARAVA - ZDRAVJE predstavilo stodvajset podjetij.
Če želite napotke za zdravo življenje, sojih tokrat na sejmu NARAVA - ZDRAVJE pripravili v obilju. Od tega, kako na vas vplivajo barve, v katere se oblačite, do tega, da bi si vsakdo lahko kdaj privoščil masažo ali pa se po možnosti masiranja tudi naučil. Slovenski kmečki turizem seje letos predstavil zelo razkošno tako glede slastnih domačih prigrizkov kot glede prijaznih besed s povabili - preživeti dneve izven mestnega vrveža. O prehranjevalnih navadah so pričali številni izdelki iz medu, ki je zdravju zmeraj prijeten, v Grajskih pekarnah znajo s kruhom - že prek dvajset vrst ga pripravijo. MATIK pa pripravlja okoli deset vrst čajev, ki poživijo, okrepijo, pomirijo. Iz JATE pa boste kmalu na prodajnih policah opazili posebna jajca za peko. Kaj bi naštevali, sejem je bi izdaten glede kozmetike, modnega nakita, zdravega prehranjevanja, športa (plezanje je "in"!), bio-kmetijstva, gospodinjstva (novost za lažje likanje), najnovejših mlečnih izdelkov, med drugim so pripravili tudi razstavo gob, živali (mačk, zajcev, koz, golobov), predstavila so se slovenska naravna zdravillišča pa Zveza tabornikov Slovenije.
ZA DOBER TEK - JAJČNA MUSAKA:
(za 4 osebe potrebujete: 6 debelejših krompirjev, 4 jajca, maščobo za ponev, sol, 3 ščepe majarona, lonček kisle smetane in 1 jajce) Priprava: Cel krompir olupimo in narežemo na kolobarje. Jajca razžvrkljamo in spečemo omlete. Na pomaščen pekač položimo plast krompirja, preko položimo jajčno omleto. Potresemo s soljo in majaronom. Prekrijemo s krompirjem. Postopek ponovimo. Tako sestavljeno musako postavimo v
pečico pri 175 stopinjah za deset minut. Surova jajca in kislo smetano dobro razžvrkljamo in musako prelijemo. Za deset minut jo postavimo nazaj v pečico. Serviramo z dobro solato.
BR.
ZAKLJUČEK TEDNA OTROKA
Člani DPM Hrastnik so ob tednu otroka pripravil zanimiv program in ga uspešno izvedli. Tako so poleg razprav o medijih otroci občudovali jadralna padala, imeli so ustvarjalne delavnice in športne igre, prepevala pa sta jim Romana Krajnčan in Vili Resnik. Na šoli so v tednu otroka organizirali ekskurzije po Sloveniji, športne dneve pa so zaradi slabega vremena prestavili v pretekli teden.
Fanči Moljk
KRC HRASTNIK VABI V ABONMA
KRC Hrastnik ima tudi letos zanimiv gledališki program, ki vsebuje štiri komedije in eno dramo. Interesenti za gledališki abonma se z vsebino predstav seznanjajo preko plakatov, na KRC-ju pa so izdali tudi prospekt, ki vabi k vpisu.
Program vsebuje za sezono 1998 naslednje predstave: Petra Barnesa NI TAKO SLABO, KOT ZGLEDA v priredbi Primorskega dramskega gledališča, KD Španski borci se bodo predstavili s kabarejem Bogomirja Verasa ŽUR Z MARTINOM KRPANOM, MGL pripravlja komedijo Curta Flatowa MOŽ, KI SI NE UPA, SLG Celje pa bo nastopilo z dramo Matjaža Zupančiča NEMIR. Ostane še DAN NOROSTI Joe Ortona v priredbi Agencije Mengeš.
Cena abonmajaje 6.000 SIT, za dijake, študente in upokojence pa 5.000 SIT. Plačilo je možno v dveh obrokih, za vpis pa se lahko ljubitelji gledališča prijavijo osebno ali po telefonu 0601/44-038.
Fanči Moljk
22. VINOTOKA 1998
nZuR ŽF.
"... Glejte, ob vaših plečih bo slorrate življenje!s'
S temi besedami seje Cankar obrnil na mladino in nakazal še danes zelo aktualno resnico: vse naše kasnejše odločitve, dejanja, vedenje in nazori so v veliki meri odvisni od tistega, kar je v nas vsejano vse od naših najzgodnejših let. Vzgoja je ključnega pomena za dobrobit naroda. Tudi to, da bi se bolj zavedli tega dejstva, je bil eden od povodov za akcijo Naj vzgojiteljica Zasavja '98, ki se je s slovesno podelitvijo iztekla v petek, 9. oktobra v zagorskem Kulturnem centru.
Branka Jan, foto: MM., A.M.
Nominirane vzgojiteljice, nekatere s partnerji ali celo družino, prijateljice, glasovalci, nastopajoči so tisti petkov večer zasedli stekleno dvorano Delavskega doma.
S čim je običajno najlažje razveseliti ali nagraditi otroka? Verjetno kar s kakšno sladkarijo. Izžrebani tekmovalci so se morali tokrat s slastno torto spopasti za nagrado.
Mislite, da je zmagal?
Prireditev se je začela s prisrčnim kulturnim program, ki ga je vodila organizatorica prireditve, Petra Radovič. Njenemu povabilu so se odzvali MPZ Vesna pod vodstvom Riharda Majcna, Baletna skupina GS Zagorje z Vojko Kokošinek-Podlogar ter recitatorja Vanda Kopušar in Drago Butja.
A, a! Tale usta so bila večja.
Vzgojiteljica naj bi bila tista, ki zna spodbuditi, pohvaliti dobro opravljeno delo, nagraditi - z odobravajočim pogledom, prijaznim nasmehom, aplavzom. Tudi v tem pogledu so se navzoče vzgojiteljice izkazale. Vsi nastopajoči, tudi recitatorja z izborom mladinskih pesmi, so poželi gromek aplavz.
Vseeno pa še nismo prišli do tistega, kar je bil glavni namen prireditve. Ravnateljica Vrtca Trbovlje, Marinka Bučar, je dejala, da načeloma sicer ni najbolj naklonjena izbiranju raznih naj, vendar pa je dodala, da je prepričana, da je v vsakem bitju nekaj tistega naj. In če želimo pri ljudeh resnično najti njihov naj, potem smo na pravi poti.
Vsi smo že nestrpno čakali podelitev. Pa gremo lepo počasi, kot bi gradili hišico iz kock. Začnemo spodaj, končamo na vrhu.
S šestim mestom (Irena Hudi) smo našo hišo dogradili že skoraj do podstrešja.
Skl
22. VINOTOKA 1998
t rs T) n Th n n
Naš urednik je očitno mislil, da bo šopek za tretje mesto (Veri Arh) dovolj velik, da se bo lahko skril za njim. Pa mu ni uspelo.
Voditelj celotne prireditve, Staš Butkovec je od vsake nagrajenke želel izvedeti še kaj več, vendar je večina vzgojiteljic očitno v vrtcu bolj sproščena, kot pa, kadar morajo kaj povedati v mikrofon.
Tako, svojo dolžnost smo opravili, sedaj pa gremo. Opa, ne še. Seveda se še nismo razšli. Podelitev se je razživela v prijetno zabavo. Sicer počasi, kajti tudi vzgojiteljice očitno potrebujejo malo ogrevanja, ampak ko so prvi pari sprejeli pobudo Zasavcev, ki so skrbeli za plesno vzdušje, je vse skupaj vzvalovalo. Kmalu ni bilo več nikogar, ki bi le izza svoje mize opazoval dogajanje na plesišču. Vzdušje je kar samo klicalo k sodelovanju.
Drugouvrščena vzgojiteljica (Marjeta Hlastan) je bila v petek na žalost zadržana na trgatvi, zato so ji nagrado dostavili kar na dom, oprostite, v vrtec Mojca Trbovlje.
- V	-.. t; .r r; ■
AKCIJA ZA NAJ-VZGOJITEUČO
ZASAVJA '98	^ ;t
Žirijo pri štetju prispelih glasovnic ža NAJ-VZGOJITELJJCO ZASAVJA '98 so sestavljali: Ana Zupan, Jošti Ljubič m Anton Lozinšek. Bravo vsem, ki ste somjejstvpvali v akciji, čestitka všerji predlaganim jh pridružite se nam-sjpet obrkateri od prihodnjib,a_kcij.r
**	•-	•	.	*	• . \	* . Ar*3	•	*	'	v m-u-*
- ■ ' :


T> Aid-JVctz (vrtec Pikapolonica Trbovlje): 164 2-. . JVUn^eUi Hlasjan (vttec Mojca Trbovlje}: 95
...
k;
•'•■***.
-

Lir
3? ‘ VSrtJMh^sfffcc-MfccIVeŽdk Utija):. 90 1	'	p;'--* ’
.4. Srečka'\4itkbvič(\jrtecfceriterZagorje}: ?3 V' '	^ ■
5i Pettillbi'Gjiiu (^tfeclStiteok' žagorjek 44.. ■ >	' švV*'-' /S
L' Ireita Ihtili ,<XTU.-c>;ek;a: IzkAcjt 37	^	^
7.;.	GjemCcriZjigorjc): 34v-jr > l
,8.v l>arja^ovrstiaar.{vrtG^ifeclvede4;ijtijti): 32	^	:
9.	Branica Kukič (vrtecMaja-Zdgdf e)" 2T	ff'.	|]
10.	Anita Cvek (vrtec Jurček Zagorje): 25
11.	Nevenka Grden (vrtec Kekec Izlake); 16
12.	Olga Stopar (vrtec Center Zagorje): 15 .
13.	Magda Polc (vrtec Center Zagorje): 11
14.	Tatjana Grujič (vrtec Center Zagorje): 10 Mihaela Majcen (vrtec Sonček Hrastnik): 10
16.	Helena Koritnik (vrtec Sonček Hrastnik): 9
17.	Milena Bratkovič (vrtec Medvedek Litija): 6 Darja Jerman (vrtec Maja Zagorje): 6
19.	Darja Kršlin (vrtec Mojca Trbovlje): 5
20.	Vida Gnedič (vrtec Jurček Zagorje): 4 Slavi Nahtigal (vrtec Center Zagorje); 4
22. Manja Senčar (vrtce Maja Zagorje): 3 Ivi Kirn (vrtec Medvedek Litija): 3 Zdravi Javoršek (vrtec Maja Zagorje): 3 Ana Učesanek (vrtec Čenča Hrastnik): 3 26. Nada Grahek (vrtec Center Zagorje): 2 Maja Cilenšek (vrtec Najdihojca Litija): 2 28. Helena Borovšak (vrtec Lučka Hrastnik): 1 Aleksandra Pelemiš (vrtec Ciciban Kisovec): 1 Olga Ritter (vrtec Ciciban Trbovlje): 1
H*'
L ■
V
22. VINOTOKA 1998
n j j (j j
jr.
ir
rT ^rT
Naš direktor, Peter Ravnikar, je bil vidno počaščen, da je lahko svoj prvi ples odplesal z zmagovalko akcije. Pa še pravi aplavz sta požela.
Na žalost se prireditve niso mogle udeležiti vse nominirane vzgojiteljice, tiste iz Litije pa so se vseeno potrudile in pomagale držati družbo pokonci. Na sliki Maja Cilenšek, ki o svojih varovancih meni, da so pravi sončki.
Na koncu se moramo vsekakor zahvaliti vsem, ki so to prireditev omogočili.
Pokrovitelji nagrad za vzgojiteljice: Zlatar Mešiček Jože s.p., Trbovlje; Zlatar Novak Vladimir s.p., Zagorje; Zlatama Trbovlje d.o.o.; Lisca d.d. PE Zagorje; Pizzerija Tingl-Tangl, Kisovec; Cvetličarna Vijolica, Litija; Cvetličarna Lavrač Branka s.p., Zagorje;
Za tekmovalce v družabni igri pa: Slaščičarna Adea d.o.o., Zagorje, Agencija Vizija Zagorje, Trgovina Dušan Podjed s.p. Zagorje, Pekarna Klasje PC Zagorje..
POKROVITELJI PRIREDITVE:
Občina
Zagorje ob Savi
YO ) banka zasavje
Občina
CEMENTARNA TRBOVUE
Hrastnik
NA PRIREDITVI NAJ-VZGOJITEUICA ZASAVJA '98 SO BILI IZŽREBANI:
1.	nagrada (Pizzerija CASA-MIA Trbovlje podarja dve pizzi):
Ines Arh, Knezdol 23/a, Trbovlje; 2. in 3. nagrada (EUROTRADE Zagorje - dve praktični nagradi):Milka Arh, C. zmage 15, Zagorje; Ivan Arh, C. zmage 15, Zagorje; 4. in 5. nagrada (Žensko in moško frizerstvo Matjaž Krauskopf s.p. Zagorje -moško in žensko striženje):Marinka Rajner, C. 20. julija 2c, Zagorje;Darko Vozel, Jablana 3, Zagorje; 6. nagrada (KC DD Zagorje p.o. - štiri kinovstopnice): Timi Golčar, Kosovelova 7, Zagorje; 7. nagrada (KC DD Zagorje p.o. - dve kinovstopnici): Milka Arh, C. zmage 15, Zagorje; 8. nagrada (Urarstvo Poldka Mandelc s.p. Zagorje - ženska ročna ura): Drago Logaj, Ravne 8, Izlake; 9. nagrada (Rajka Lebar s.p., Frizerski salon Zagorje -modno striženje):Irena Herman, Gimnazijska 15 e, Trbovlje; 10. nagrada (M-KGZ Litija - kapa s šiitom in dve pizzi v Bistroju Valvazor Litija):Jožica Purkart, Počakovo 7, Radeče; 11. nagrada (Okrepčevalnica Ašič Anton s.p. Zagorje - večerja za dve osebi):Jerica Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje; 12. nagrada (Cafe "Remy", okrepčevalnica Vrt Zagorje - 4 pizze): Tadej Zakonšek, Kotredež 24a, Zagorje;13. nagrada (Foto Trbovlje Podbevšek s.p. - fotografiranje za dve osebi):Marija Borštnar, Valvazorjeva 3c, Izlake; 14. nagrada (KZ DD Trbovlje - dve kinovstopnici) Herica Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje;15. nagrada (Pizzerija TIK-TAK tržnica Zagorje - dve sadni kupi): Jure Gorjup, Hohkrautova 26, Trbovlje;16. nagrada (Pizzerija DIMNIK Boris Novak s.p. Trbovlje - tri pizze s sprite-colo): Mihael Hild, Knezdol 23d, Trbovlje; 17. in 18. nagrada (Družinski studio Las, Klarič Brigita s.p. Zagorje - modno striženje za dve osebi): Jure Gorjup, Hohkrautova 26, Trbovlje; Edita Rozina, Rodež 11, Podkum; 19. nagrada (Drogerija Ana Trbovlje - parfum SAMSARA): Urška Zajec, Polšina 4, Trojane; 20. nagrada (Cankarjeva založba Trbovlje - darilo presenečenja): Laura Klarič, Zg. Hotič 8, Litija; 21. nagrada (MIK Grahek Vilka s.p. Trbovlje - otroške igrače): Luka Kukič, Ul. talcev 38, Zagorje; 22. in 23. nagrada (FRIZERSTVO Štefka Zapotnik s.p. Zagorje - otroško striženje za dve osebi): Urška Zajec, Polšina 4, Trojane; Edita Rozina, Rodež 11, Podkum; 24. nagrada (Slaščičarna Kozina Trbovlje - praktična nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT): Matjaž Mandelj, Loška 5, Litija; 25. nagrada (TKI Hrastnik d.d. - darilni paket): Darja Zorko, C. zmage 45, Zagorje; 26. nagrada (AGROMAK d.o.o. Zagorje -osem kilogramov sadja): Urška Zajec, Polšina 4, Trojane; 27. in 28. nagrada (Cvetličarna - svečarstvo Lenarčič s.p. Zagorje -dve lončnici): Nika Perko, C. 9. avgusta 8e, Zagorje; Neža Goste, Obrezija 15, Izlake; 29. nagrada (Mladinska knjiga Zagorje -praktično darilo): Darja Zorko, C. zmage 45, Zagorje; 30. nagrada (FOTO FORMAT Litija - okvir za sliko 30 x 40cm): Edita Rozina, Rodež 11, Podkum; 31. nagrada (OPTIKUS OPTIKA Trampuš Irena s.p. Zagorje - etui za očala): Urška Zajec, Polšina 4, Trojane;
32.,	33., 34. in 35. nagrada (PAMA ČUKEC d.o.o. Zagorje štiri praktične nagrade): Hermina Rozina, Rodež 11, Podkum; Patrik Polc, Rove 12, Zagorje; Darko Vozelj, Jablana 3 (Kal), Zagorje; Hermina Rozina, Rodež 11, Podkum; 36., 37., 38., 39. in 40. nagrada (ULTRA d.o.o. Zagorje - pet majic): Rosanda Rataj, Trg F. Fakina 2b, Trbovlje; Urška Zajec, Polšina 4, Trojane; Benjamin Duh, Čeče 86, Hrastnik; Urška Zajec, Polšina 4, Trojane; Neža Gošte, Obrezija 15, Izlake; 41., 42., 43., 44. in 45. nagrada (ZASAVC d.o.o. - pet majic s trimesečno naročnino na časopis ZASAVC): Patrik Polc, Rove 12, Zagorje; Luka Kukič, Ul. talcev 38, Zagorje; Eva Hild, Knezdol 23a, p.p.72, Trbovlje; Rok Razpotnik, Valvazorjeva 3d, Izlake; Jerica Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje; 46. nagrada (FOTO FORMAT Litija - okvir za sliko 30 x 40cm): Janja Ocepek, Polje 19, Zagorje.
tl a rfblalTn.
22. VINOTOKA 1998
ANTON SENČAR:
»ZAKAJ V LJUBLJANI NE KURIJO ZASAVSKEGA PREMOGA?«
Anton Senčar živi v lepi hiši v Trbovljah. Rodil se je pred 76.leti na Šahtu v Kisovcu, v družini ključavničarja in gospodinje, kjer je tudi preživel otroška leta. Bilje udeleženec druge svetovne vojne, kot ilegalni sodelavec in kasneje partizan. Celo ranjen je bil in kot zanimivost lahko dodamo, da so mu dele kovine, ki so povzročili rano odstranili kar nekaj let po koncu vojne. En delček mu je iz vrha glave odstranila žena, drugega v dimljah zdravniki. Po vojni je končal srednjo strojno šolo v Ljubljani. Zaposlen je bil v razvojnem oddelku rudnika Zagorje, v 1BT Trbovlje, Termit Domžalah, kjer je bil tehnični direktor. Takrat se je močno zavzemal za izgradnjo tovarne Siporex Zagorje, saj pravi, so imeli v Termitu peska, predvsem drobnega, ki so ga le stežka tržili, veliko. Njegova zadnja zaposlitev je bila na Komunali v Zagorju, kjer se je tudi upokojil.
Kar nekaj časa je v Zasavju tema številka ena TET 3. Ko sva se dogovarjala za današnji obisk na vašem domu, ste povedali, da niste ravno navdušeni za izgradnjo tretjega bloka termoelektrarne Trbovlje. Zakaj?
Iz večih razlogov. Prvi razlogje onesnaževanje okolja, kar utemeljujem s sledečim. Po podatkih, ki so mi na voljo, obstoječa TET2 spusti v atmosfero na dan ogromno S02 (žveplov dioksid) in kadar dežuje nastane zelo agresivna spojina (žveplena kislina), ki razkraja kamnine, vezivni material (drevesne korenine) skratka povzroča zelo nevarne spremembe v sestavi našega hribovja, zlasti pa kanjona reke Save. Iz preteklosti vemo, da se je v tem kanjonu že naredilo kar nekaj hudih nesreč. Ena takih je bila v času prve svetovne vojne (1916) nasproti bivše Potjorekove graščine, ko so železniške kompozicije vozile vojsko iz Gradca in štajerskih predelov na šoško fronto. Takrat se je precej kamenja vsulo na tire, tako da seje lokomotiva zaletela v tisti kup in srednji del kompozicije je iztiril. Pri tej nesreči je v valovih Save umrlo 54 vojakov, približno toliko pa je bilo ranjenih.
Kakšno povezavo ima ta nesreča s TET?
Ima. Spomnite se samo decembra leta 1997, ko so se tri velike skale skotalile na železniško progo pri postaji Renke. Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi v tistem trenutku mimo pripeljal potniški vlak? Povezav s TET je prav v prej omenjenih agresivnih plinih, ki med drugim povzročajo tudi razrahljanje skal in vezivnih elementov v kanjonu Save in drugje, veliko. Kdor dobro opazuje, bo opazil kako se zasavsko drevje, predvsem iglavci, sušijo. To so posledice izpušnih plinov. Seveda pa nastajajo škodne posledice tudi zaradi tresljajev oz. vibracij, ki jih povzročajo vlaki in cestni promet. Kje so galerije, zakaj tiri in cesta nasproti niso zavarovani? Prav s strahom poslušam poročila, kdaj bo prišlo do kakšne hujše nesreče.
Drugi razlog, zakaj nisem navdušen za Vgradnjo je, da so v Zasavju za izkopavanje na voljo le še slabše vrste premoga. Znano je, daje najboljši krovni premog, talni , ki je mnogo globlje v zemlji in se sedaj izkopava, paje mnogo slabše kvalitete. Pa še en razlog je, ki je zgovoren. Zakaj v Ljubljani ne kurijo rjavega
Maketa partizanske bolnišnice
premoga iz Zasavja, ampak bolj kvalitetnega iz Indonezije? Če za njih ni dober, zakaj mora biti dober za Zasavce? Če jim je resnično toliko za delovna mesta, kot govorijo, bi ga lahko tudi v Ljubljani kurili.
Kje vidite alternativo za zasavske delavce?
Denar, ki ga nameravajo naši politiki, gospodarstveniki potrošiti za TET3, naj vložijo npr. v Iskro, Peko, STT... Žal so nekateri, ki so imeli škarje in platno, veliko zamudili že leta 1962, ko niso realizirali predvideni program bele tehnike. So ga pa v Velenju. Sprašujem se, kaj bo po izgradnji TET3 v katero bo vloženo ogromno denarja čez 20 let? S tem denarjem bi lahko zgradili drugo industrijo, kajti imamo sposobne strokovnjake, pridne in kvalitetne delavce. Žal pa nam s tako gospodarsko politiko znanje iz teh dolin uhaja. Razgledanost naših voditeljev je očitno pomanjkljiva. Prav pri srcu me stisne, ko se peljem mimo STT. Tam so delavci celo življenje vlagali v zidove, stroje in ne vem v kaj še. Vseskozi so jih tolažili, da bo jutri boljše. Zaradi tega so imeli slabe plače, zaradi tega imajo male pokojnine. Kakšna ironija. Še nekaj ne bom nikoli razumel. Kdo je dal nalog, da se npr. v centru Trbovelj postavi toplarna. V neprevetrene doline se ne smejo postavljati takšni objekti, kot so toplarne, termoelektrarne. Kar pojdite enkrat pozimi na Čemšeniško planino. Se boste lahko na sneg podpisali, tako je črn od saj. Tudi zaradi tega sem vnet zagovornik hidroelektrarn. Če bi na reki Savi postavili nekaj hidroelektrarn, bi imele delo različne industrije( gradbena, kovinska..).
Slišal sem, da ste dober poznavalec kraških jam v Kisovcu, tudi jame Markov Štangovc.
Imena jame ne bi smeli spremeniti. Bil sem eden od iniciatorjev, daje g. Čebin povabil enega vodilnih speleologov v Sloveniji, dr. Petra Habiča iz Postojne, ogledati in oceniti kvaliteto te jame. Po ogledu je predlagal naj se jama imenuje po imenu Marka Juvana, kije bil med prvimi v njej, in ki si je želel, da bi to lepotico odprli za oglede. Z odprtjem bi tako domačinom kot turistom lahko ponudili nekaj res prekrasnega. Mene je zanimala tudi obilica vode, kije tekla iz teh jam. Nekateri studenci so imeli pretok preko 30 litrov vode na sekundo (Sušeč in Lisičja jama). Imel sem idejo, da bi potok Ribnica, ki izvira v pobočju Štangovca, usposobili tako, da bi napajal s pitno vodo (brez klora) Loke in Kisovec. Zanimivo je, daje pred potresom leta 1895 Ribnica, po pripovedovanju, izvirala nekoliko višje, kot sedaj. Erozija na terenu se še danes pozna.
Jablaniška planota ima kar okrog 37 vrtač, kjer se voda zbira in pronica skozi porozen apnenec. Na koti 415 paje dolomit. Na tej višini se voda razlije oz. teče ven. Vsi izviri so približno na isti nadmorski višini.
Moj sogovornik mi je v dveh urah, kolikor sem bil na obisku v njegovem prijaznem stanovanju, povedal še mnogo zanimivosti. Globoko se mi je vtisnilo v spomin njegovo pripovedovanje o partizanski bolnišnici pod vasjo Jesenovo pri Čemšeniku , kjer je kot partizan deloval. Skrbel je za transport ranjencev, prehrano, maskiranje bolnišnice... Bolnišnica, ki jo je vodil dr. Jože Dolanc, je delovala od konca 1944 do končane vojne, ne da bi bila kdaj izdana oz. odkrita. Mnoga leta po vojni seje Anton zavzemal, da bi si ljudje lahko prišli ogledat, kje so med vojno reševali mnoga življenja, tudi maketo te bolnišnice je izdelal. Sodeloval je tudi v oddaji RTV ,Še pomnite tovariši, na to temo. A, žal si danes, toliko let po vojni lahko ogledamo le dve maketi, ki sta v OŠ na Čemšeniku in v muzeju NOB v Zagorju, kako pa to izgleda v naravni velikosti, pa nam ni dano videti. Še nekaj ne smem pozabiti. Bil je tudi prvi predsednik smučarskega kluba v Kisovcu, ki je bil ustanovljen leta 1938 v loški šoli. Aktivno je sodeloval pri prvi izgradnji kisovške 30 m skakalnice, katere profil je orisal znameniti ing. Stanko Bloudek. Skakalec pa pravi, ni bil najboljši. Je pa toliko boljši iskalec vode. Še danes pri 76.1etih, ga kmetje pokličejo, da jim odkrije mesto, kjer je dovolj vode. Le opazovati je treba znati.
Igor Goste
Jf.TT J . J , J J, f; j . j .CjT.G
Podeželski turizem "Arbi" zaživel
Sredi letošnjega julija je v Žvaruljah nad Mlinšami odprl svoja vrata Podeželski turizem "Arbi", prva uradno registrirana domačija s tovrstno dejavnostjo v Zasavju. Družina Arbi je začela o projektu razmišljati pred desetimi leti, ko se je na vidiku pojavilo zapiranje zagorskega rudnika. Na Rudniku je
bil namreč kot vodja prehrane zaposlen Marjan Arbi, ki se je skupaj s soprogo Danico in sinom Dejanom odločil za naložbo v prihodnost. Po desetletju trdega dela, prežetega z idejami, usmerjenega v cilj, je zrasel privlačen objekt, kjer Arbijevi vsakega gosta pričakajo z odprtimi
Pogled na notranjost gostišča. Foto: Dejan Arbi
Vhod na dvorišče podeželskega turizma. Foto: Dejan Arbi
rokami, obloženo mizo in prijetnim domačim ozračjem. Kot pravijo, bo objekt dobil dokončno podobo prihodnje leto, ko bodo zgradili še maketo Julijskih Alp, kjer bo med drugim tekel tudi pomanjšan slap Peričnik.
Med desetletno gradnjo so se morali marsičemu odreči, vendar jih to ne moti, saj je njihovo delo obrodilo sadove. Teh se veselijo predvsem zato, ker so zrasli iz veselja do dela in do dejavnosti, s katero se zdaj ukvarjajo. Praktično so vse, kar lahko obiskovalci vidijo, naredili z lastnimi ustvarjalnimi
sposobnostmi in lastnimi rokami. Izjema sta vodovodna in električna napeljava. Dela so imeli bistveno več, kot če bi izvedbo projekta prepustili zunanjim izvajalcem, vendar je bila prednost takega pristopa v tem, da so vsako podrobnost lahko uredili po lastni zamisli.
In zdaj k njihovi gostinski ponudbi. Ponujajo domače jedi, ki so jih jedli in jih še jedo na njihovem območju. "Tiste, ki jih je kuhala moja mama,” kot se je izrazila Danica Arbi, sicer domačinka, ki pomaga možu v
ZDRAVILNE RASTLINE
GABEZ
V Padarskih bukvah je zapisano, daje skoraj čudežna rastlinica, ki jo v ljudski medicini zelo previdno uporabljajo. Predvsem koreniko, ki vsebuje čreslovine, flavonide, vitamin B, sluzi in različne organske kisline ter alantoin, ki je nadvse potreben za tvorbo celic, ko se celijo rane. Veljavo in pomen je tej zeli priznaval celo Paracelsus, ki seje odlikoval po tem, da je na svojih pacientih preizkušal še neznana zdravila. Kot zanimivost naj povemo, daje živel tudi v Sloveniji v Ptuju.
Pater Simon Ašič je zapisal, da cvetočo rastlino nabiramo od maja do avgusta, korenine pa spomladi, preden cvete, X.	tj. marca in aprila ali pa jeseni oktobra in
Tjfevf d&it novembra. Iz svežih korenin lahko naredimo mazilo ali pa jih posušimo in zmeljemo ali Vjk ^1/	stolčemo v prah. Korenine moramo sušiti hitro,
najbolje,da jo narežemo po dolgem v liste, k<f8v	obesimo na vrvico v zračnem prostoru ali pa
j‘h sušimo v pečici pri 40 stopinj C. Tako korenine ne splesnejo in se s tem ne uniči naj dragocenej ša snov gabeza al antoin.
Gabez je zaradi te snovi eno najboljših zdravil za celjenje zunanj ih in notranj ih ran (rana na želodcu), urezov, prask, zmečkanin, zlomov in krvavitev, pri zvinih, izpahih, pretegnjenih mišiceh in kitah. Zelo se obnese kot kašasti obkladek. Že antični pisec Plinij je zapisal, da če kuhamo v istem
loncu gabezovo korenino in sesekljano meso, ga bo potegnilo skupaj v en kos, kot da ne bi bilo nikoli narezano. Zato gaje priporočal kot izvrstno zdravilo za celjenje odprtih ran vseh vrst.
Zdravilno je tudi gabezovo mazilo, ki je dobro za dihala, pri pljučnici, bronhialnem katarju, gripi, vnetju porebrnice... Gabez je tudi zdravilo za prebavila: želodčni katar, driska, griža, pri ledvičnih boleznih, pa tudi pri premočni menstruaciji.
Nasveti »naših mam« (po Ašiču)
Kašasti obkladek. Glede na velikost rane dobro zmešamo 2 do 4 žlice praška korenin z malo vroče vode v kašasto zmes. To namažemo na krpo iz platna in položimo na rane za 4 ure. Nato naredimo nov obkladek, kije učinkovit tudi pri čirih zaradi skorbuta, pri zadebelinah zaradi revme in protina, zatrdlinah v dojki, bolečih krčih pri amputaciji, pri vnetju kosti in porebrnice.
KORISTNI NASVETI ZDRAVLJENJA Z ZELIŠČI (RADARSKE BUKVE)
PREHLAD
^0 g lipovih in 30 g bezgovih cvetov dobro premešamo. Mešanico prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Ko se čaj ohladi, da ga lahko pijemo, ga zasladimo z žlico medu in dodamo sok pol limone. Po treh dneh počitka bo prehlad počasi izginil.
70 g sesekljane čebule in 40 g narezanih borovih ali smrekovih vršičkov prelijemo s kozarcem mlečne vode. Počasi kuhamo, dokler ne zavre. Naj vre 15 minut. Potem odstavimo in ohladimo ter vmešamo lOOg medu. Jemljemo trikrat dnevno eno žlico.
2 g poprove mete, 4 g lučnika in 3 g lipovega cveta pripravimo s skodelico vode kot poparek. Pijemo trikrat na dan pred počitkom.
Pripravil Igor Goste
Jf.N J J lu.f: 5T3 G57 G
kuhinji ter vodi administrativne zadeve in sprejema naročila. Kuharske niti ima v rokah Marjan, medtem ko sin Dejan opravlja natakarsko delo. Postrežejo lahko s tremi vrstami kakovostnega domačega vina s poreklom: cvičkom, refoškom in štajerskim domačim vinom iz jeruzalemskih goric, ki je primeren tudi za ljudi z občutljivim želodcem. Imajo še sadjevec in več vrst domačega žganja. Poleg tega z dovoljenjem Upravne enote v Zagorju ponujajo tudi pivo in fanto. Slednjo zato, ker se želijo prilagoditi mestnim otrokom. Po njihovih besedah ne nameravajo zelo razširiti svoje ponudbe, saj so samo trije, ampak tisto, kar ponujajo, pripraviti in postreči čim bolj kvalitetno. Poskrbljeno je tudi za otroke, medtem ko se starši zabavajo. Na voljo imajo peskovnik, kjer se lahko igrajo. Marjan in Dejan poskrbita tudi za živo glasbo, če si jo gostje zaželijo.
Ekipi Zasavca so postregli takole. Najprej je prišel na vrsto hišni pozdrav v obliki orehov,
posušenih jabolčnih krhljev, ajdovega kruha z orehi in aperitiva. Za aperitiv smo poskusili žganje, v katerem je bilo namočeno sadje. Sledila je degustacija vin, nato pa smo se za toplo predjed lotili širokih domačih rezancev s kislo smetano. Potem je prišla na vrsto glavna jed, sestavljena iz obare ter žgancev iz mešanice ajdove in pšenične moke. Zatem smo poskusili medico, ki ji je sledil posladek v obliki jabolčnega 'štrudla'.
V reklamiranje svoje dejavnosti ne želijo veliko vlagati, saj so prepričani, da je najboljša 'tiha' reklama. Gostje, ki prihajajo, namreč o svojih vtisih pripovedujejo sorodnikom, znancem in prijateljem ter tako še njih pritegnejo k obisku. Poleg tega so se na začetku oktobra predstavili na območju osrednje ljubljanske tržnice v okviru prireditve "Ljubljana - zdravo mesto". Kot pravijo, je najbolje hiteti počasi in si postopoma nabirati izkušnje, s čimer raste kakovost ponudbe in ugled v očeh gosta.
Ob pogledu na široke domače rezance s kislo smetano se marsikomu začnejo cediti sline.
In kako pridete k Arbijevim? Če greste iz zagorske smeri, zavijete pri Etiju levo in se napotite proti Mlinšam. Tam pri šoli zavijete desno in sledite kažipotnim tablam, ki vas po dobrem kilometru pripeljejo na Podeželski turizem "Arbi". Kažipotne table imajo obliko odprte knjige, simbola znanja.
Tudi recepti so v knjigah, vendar so le osnova kuharskega znanja. Teorijo mora namreč dopolnjevati ustrezna praksa, sestavljena iz izkušenj in talenta. Tako imajo skutni štruklji pri Arbijevih poseben okus. Tudi zato, ker sestavine priskrbijo okoliški kmetje.
SKUTNI ŠTRUKLJI
Sestavine:
TESTO: 75 dag bele moke 3/8 1 vode
1	rumenjak, sol NADEV: 75 dag skute
2	dl domače smetane 2 jajci
10 dag masla za mazanje testa 10 dag krušnih kock brez skorje 10 dag masla ali ocvirkov z mastjo za zabelo
Iz moke, vode, rumenjaka in soli nagnetemo vlečeno testo in ga pustimo počivati. Medtem ko testo počiva, pripravimo nadev. Skuto premešamo s smetano, jajci in krušnimi kockami. Spočito testo na tanko raztegnemo in ga pustimo, da se nekoliko osuši. Nato raztopimo maslo in z njim poškropimo osušeno testo, ga premažemo z nadevom in zvijemo. Štrukelj zavijemo v prtič in prevežemo z vrvico. Kuhamo ga v slani vodi 25 minut. Kuhanega vzamemo iz vode, ga razvijemo, narežemo na primerne rezine in zabelimo.
Boštjan Grošelj Foto: Peter Ravnikar
22. VINOTOKA 1998
jo n. f? tt n 77.1'
ulsbsleo V
MOJCA URBANIJA
V hrastniškem vrtcu že štirinajst let dela kot pomočnica vzgojiteljice in je obenem tudi vodja Aktiva pomočnic vzgojiteljic. Po poklicu pa je medicinska sestra in čeprav je tovrstno delo opravljala le par let, še vedno pravi, da ji je poklic medicinske sestre pisan na kožo. Pravzaprav ima tudi otroke zelo rada.
Kot je povedala, so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic v hrastniškem vrtcu zelo enotne in stremijo k prijetnemu kolektivnemu vzdušju. Pri otrocih spodbujajo spontanost, tempo in potek igre pa dostikrat določajo otroci sami. Poleg naklonjenosti so otroci v vrtcu deležni obilo igre in gibanja, vzgojiteljice pa jim neštetokrat prebirajo razne pravljice, o katerih lahko tudi sami pripovedujejo. Dejala je, dajo včasih vzradosti že bežen pogled ali smehljaj otrok, saj znajo biti otroci zelo hvaležni za toplino in igranje z njimi. Ponavadi zna pohvaliti, če so kaj dobro naredili in opozoriti, če bi morda kaj lahko storili boljše. Če pa so kdaj preveč nagajivi, jih zlahka pritegne z igro, da se sprostijo. Sploh izreden napredek dosežejo viteški otroci v socializaciji oziroma igranju in druženju s sovrstniki.
Čeravno se menda dogaja, da nasplošno živimo prehitro, skuša v tej naglici najti pozitivne vrednote. Predvsem daje otrok poleg materialnih dobrin deležen tudi starševske ljubezni in se v vsem hitenju ne pozablja na potrpežljivost in poslušnost tudi do otrok. Marsikdaj je pozorna še na to, ali se otroci sploh znajo igrati sami med seboj. Zato se namesto na kotalkah ali skirojih, kdaj igrajo v peskovniku. Peklaje še, daje večina otrok zelo komunikativnih in hitro najdejo kontakt drug z drugim. "Otroci zmeraj presenečajo," je še omenila, ko je govorila, kako znajo deliti doživetja in razpoloženja.
Za poglavitno vrednoto pa smatra družino in sicer srečno družino - da se znajo osrečevati in razveseljevati. S hčerko skušata biti prijateljici, saj ji prijateljstvo nasploh dosti pomeni. Ohranja mnoga prijateljstva in v Hrastniku družabnih prireditev ne pogreša, saj ima širok krog prijateljev in znancev, ki znajo poskrbeti za družabnost. Menda je zelo vztrajna, v prostem času pa veliko plete, šiva, planinari, bere pa najrajši ljubezenske romane. Od pregovorov ji je najljubši: "Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha." Ljudem pa najbolj zameri zahrbtnost. Zdi seji, da iskrenost, poštenje in zaupanje lepšajo življenje.
Televizijo gleda poredkoma, Radio Trbovlje pa posluša še takrat, kadar lika. In ne presliši niti horoskopa, saj pravi, daje tipična kozoroginja - ne mara nepredvidljivosti in stvari vedno vnaprej načrtuje. In mnogokrat jo osrečijo povsem drobne malenkosti.
URŠULA, DEVICA IN MUČENKA
(21. oktober)
Legenda o sveti Uršuli in njenih enajst tisočih spremljevalkah izhaja iz desetega stoletja. Iz legende pa je kljub mnogim neverjetnim dodatkom mogoče izluščiti zgodovinsko jedro. Gre za skupino deklet, verjetno iz Dioklecijanove dobe preganjanja kristjanov, ki so bile v Kolnu žrtev svojega krščanskega prepričanja in zglednega načina življenja.
O mučeniški smrti posredno priča tudi napis iz 4. ali 5. stoletja v cerkvi sv. Uršule v Kolnu. Napis ne omenja števila deklet in imena njihove voditeljice, govori pa o tem, da je na istem mestu stala cerkev na čast deviškim mučenkam.
Nekateri zgodovinarji so o skupini deklet imeli različne razlage. Po eni razlagi naj bi bile sorodnice vojakov tebajske legije, kijoje dal umoriti Dioklecijanov sovladar Maksimijan. Po drugi razlagi naj bi bila Uršula prednica nekega samostana pri Kolnu in seje z redovnicami zatekla za obzidje mesta, ob zavzetju mesta s strani barbarov pa raje skočila v smrt kot v sramoto. Tretja razlaga pa dopušča možnost, daje Uršula bila angleška kraljična, ki sojo na povratku iz Rima ubili Huni ob zavzemanju Kolna.
Do 9. stoletja se omenja enajst devic iz Uršulinega spremstva. Kasneje se prične pojavljati še število: enajst tisoč spremljevalk. Veliko število je po eni strani pretiravanje, verjetno pa gre za napačno tolmačenje napisa oziroma okrajšave XI. M. V. (XI. Mar-tyres Virgines, kar pomeni: enajst deviških mučenk). Nekateri pa so to razumeli kot XI. Miha Virginum (enajst tisoč devic). V ljudskem pojmovanju srednjega veka se je takšna legenda hitro prijela, nenazadnje se za kraljično (po staroangleški pripovedi) spodobi tako številno spremstvo.
Ne glede na vse to je jedro legende ostalo: Uršula je s svojimi spremljevalkami (ne glede na dejansko število) umrla mučeniške smrti zaradi svojega prepričanja in vere v Kristusa.
Sveta Uršula je zavetnica ženskih vzgojnih zavodov, saj je v 16. stoletju sv. Angela Merici ustanovila Družbo "uršulink", kije bila pretežno namenjena za vzgojo deklet. Za zaščitnico redovne družine si je izbrala sv. Uršulo. Redovnice te družbe so se od začetkov pa do danes ukvarjale z vzgojo in izobraževanjem v šolah, vzgojnih zavodih, v misijonih.
Na Slovenskem so se uršulinke naselile najprej v Gorici leta 1672 ter se od tam preselile v Ljubljano leta 1702. Danes imajo uršulinke postojanke v Ljubljani, Mekinjah pri Kamniku, v Škofji Loki ter v Izoli.
Poleg redovne družbe je sv. Uršula zavetnica univerze v Parizu in na Dunaju, nevest, zakoncev. Naši predniki so se ji priporočali v vojnih stiskah, pri boleznih otrok in za duše v vicah.
Na Slovenskem ji je posvečenih več podružničnih cerkva. Zelo znana je v vasi Plešivec na Uršlji gori, kjer cerkev stoji malo pod vrhom gore ravno na deželni meji med Koroško in Štajersko.
Sveto Uršulo upodabljajo s puščico v roki, s palmo, z zastavo s križem, s krono, s plaščem razprostrtim nad svojimi tovarišicami ter ladjo poleg sebe.
Tekst in foto: Petro Radovič
Branko Nimac
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19°°, ob sobotah 7” do 1300
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2,3in4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
^ A-S DOMŽALE
IIOND^V	—............
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998
ŠPORT CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR 125 R	cena brez P. D. 1.605.050 SIT 1.393.550	SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT 1.252.550	SIT 704.248 SIT	M PC 1.926.060	SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT 1.503.060	SIT 845,098 SIT
TOURING ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European	2.325.748 SIT 1.793.050 SIT	2.790.898 SIT 2.151.660 SIT
CHOOPER VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv	1.236.850 SIT 1.095.946 SIT 1.072.446 SIT 939.248 SIT	1.484.222 SIT 1.315.135 SIT 1.286.935 SIT 1.127.098 SIT
ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 Dominator XL 600 V Translap XR 600 R	1.252.550 SIT 900.050 SIT 986.248	SIT 798.248	SIT	1.503.060	SIT 1.080.060	SIT 1.183.498 SIT 957.898 SIT
CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty	1.135.050 SIT	1.362.060 SIT
SCOOTER X8R-S šport X8R-X cross	357.500 SIT 357.500 SIT	429.000 SIT 429.000 SIT
Posezonski popust za motorna kolesa na zalogi.
V MFC je vračunan 20% prometni davek.
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
AKCIJA
do 180.000 SIT
popusta pri menjavi staro za novo.
TWINGO že od 1347*ooo, oo SIT
TESTNI SCENIC 1.6 RT LAGUNA 1.6 16V in ESPACE 2.2 DT-RXE
zelo ugodno
telefon: 0601 27 666
RENAULT
javtopralnice*
Cesta zmage 54-a Zagorje 0601/64-064
10 % popust pri takojšnjem plačilu za 2 gumi Dunlop, Fulda. Na zalogi zimski autoplašči Saua, Matador...
BREZPLAČNA MONTAŽA!!
22. VINOTOKA 1998
pvn.j*r?“r o.77.ji
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO
Poleg knjižne nagrade bomo izžrebancu ali izžrebanki, ki bo pravilno odgovoril-a na zastavljeno vprašanje, tokrat podelili še vrednostni bon za 1.500 SIT, ki ga poklanja Gostilnica Zupanc v Kostrevnici na Mlinšah. V kuponček napišite ime pisatelja, ki se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v kmečki družini. Študiral je pravo in po študiju postal odvetnik v Ljubljani. Bil je tudi močno politično angažiran, saj je bil eden vodilnih članov liberalne stranke. Preizkusil seje tudi kot ljubljanski župan. Umrl je leta 1923. Za časa svojega življenja je svoja dela objavljal v listu Zora, pri Zvonu in Slovanu. Njegova najznačilnejša dela so: Med gorami, Visoška kronika, leta 1917 pa je napisal gotovo najbolj priljubljeno in znano delo Cvetje v jeseni.
Vaše odgovore pričakujemo do petka SO.oktobra.
AVTOR JE.
MOJE IME. NASLOV...
Uganko sestavil Igor Goste
Uroš Šetina - Uri
Računalniško ustvarjena risanka studia DreamWorks - Antz, se po dveh tednih in 35 milijoni dolarjev še kar drži na prvem mestu. Akcijska komedija Rush Hour je znova na drugem mestu, producentom pa je po enem mesecu vsega skupaj prinesla že skoraj 100 milijonov zelencev, kar pomeni, da je nadaljevanje zagotovljeno. Morda smo dobili novo serijo po vzoru Smrtonosnegaorožja!?Na tretjem mestu seje pretekli teden znašla drama Robina Williamsa - What Dreams May Come (31 milijonov dolarjev v dveh tednih). Komedija A Night at the Roxbury pretekla dva tedna stagnira na četrtem mestu (18 milijonov dolarjev). Šele na petem mestu seje znašla prva novost preteklega tedna - Holy Man (5 milijonov dolarjev). Urban Legend je s 26 milijoni pokril vse stroške. De Nirov Ronin pa je dobesedno napraskal okroglih 30 milijonov. Konkurenca je huda, ni kaj.
Holy Man - Po tem ko pade gledanost kabelske mreže za TV prodajo na nesramno nizko stopnjo, se programski vodja, ki ga igra Jeff Goldblum, odloči najeti posebnega guruja. Eddie Murphy igra televangelista, ki ga Goldblum najame da bi prepričal Ameriško
občinstvo naj kupuje, kupuje in še enkrat kupuje. V stranskih vlogah bomo videli še Kelly Preston, Jon Cryer in Robert Loggia. Režiral je Stephen Herek.
One Tough Cop - Stephen Baldwin igra enega najboljših policajev v mestu New York v tej adaptaciji knjige spisane po resničnem življenju bivšega policaja Bo Dietla. Baldtvin nastopi s častnimi nameni, vendar pade pod preiskavo FBI, zaradi prijateljevanja z mafijozom. Medtem ko urad za notranje zadeve pogreva zadevo, policaj obrne svojo pozornost na posilstvo in pretep nune. Igrajo še Chris Penn, Gina Gershon, Mike McGlone, Paul Guilfoyle in Amy Irving. Režiral je Bruno Barreto.
Beloved - Oprah Winfrey igra v drami, kjer bivšo sužnjo, ki poskuša ubežati bolečim spominom preteklosti. Preganjajo jo duh male hčerke z imenom Beloved in nasilne okoliščine, ki so privedle do njene smrti. Igrajo še Danny Glover, Thandie Nevvton, Kimberly Elise in Beah Richards. Režija: Jonathan Demme.
l K @
KINO HRASTNIK
22.10.	- 25.10. MALA MORSKA DEKLICA (risani film), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 23.10. - 25.10. KAMASUTRA (epska drama), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 26.10. -
27.10.	NI KINO PREDSTAVE; 28.10. -1.11. POŠTAR (ZF akcija), sre. in čet. ob 19.00, pet. ob 17.00, ned. ob 17.00; 30.10. - 1.11. ŠPICE GIRLS (glasbena komedija), pet. ob
19.00,	sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00; 2.1. - 3.1. NI KINO PREDSTAV; 4.11. MAŠČEVALCI (pustolovski) ob 19.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
24.10.	MALA MORSKA DEKLICA
(risani) ob 18.00; 31.10. - POŠTAR (ZF akcija) ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
22.10.	- 25.10. KRIK 2 (srhljivka), čet. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 19.00; 23.10. - 26.10. MAŠČEVALCI (pust.komedija), pet. in ned. ob 17.00, sob. in pon. ob 17.00 in 19.00; 27.10. - 2.11. ZORRO (pustolovski), tor., čet., sob. in ned. ob 17.00 in 19.00, sre., pet. in pon. ob 19.00;
KINO ZAGORJE
22.10.	- GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: SLG Celje; Ray Cooney: MINISTER V ŠKRIPCIH; 23.10. - 25.10. PREŽIVETJE - NA ROBU DIVJINE
(pustolovski), pe. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 24.10 - 27.10. DEŽ ZA UBIJANJE (akcijski thriller), sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; 28.10. - 3.11. ARMAGEDDON (ZF spektakel), sre., čet., pet., sob. in pon. ob 19.00, ned. in tor. ob 18.00;
KINO IZLAKE
25.10.	PREŽIVETJE - NA ROBU DIVJINE (pustolovski) ob 19.15, 1.11. SEDEM LET V TIBETU (pustolovski) ob 19.15;
Trgovsko podjetje
1 otr osirja
cVeč' kal sama/ tujavuia ...
d.d.
Blagovnica ŽIVA vam na I.etaži na OTROŠKEM ODDELKU nudi
OTROŠKE BUNDE TRENIRKE PAJKICE -debelejše POL-PULIJE PULIJE
od 4.704,00 sit dalje od 2.851,00 sit dalje za 1.866,70 sit za 1.705,00 sit za 1.415,00 sit
INTEGRAL JL*. INTEGRAL	JL*. INTEGRAL	INTEGRAL
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4
1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
pohitite z rezervacijami SMUČANJE 1998/98
Jesenske šolske počitnice od 2b. oktobra dalje P Grčiji, Tuniziji, Turčiji... in izleti po Ečropi!
poleg oblačil pa velika izbira igrač TOMY, LEGO SISTEMOV, PUZZLOV, MAKET in BARBIK.
Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do petka od 8. dol9. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. tel.: 0601 61 172
ZLATA JESEN ZA UPOKOJENCE IN VNUČKE
Malt Lošinj ■ ugodno od 22.960,00 + 100% za otroke do 12. leta
Kompasovo srečanje v Poreču
Nakupovanje:
Lenti, Trst, Pliberk
03 DNEVU REFORMACI JE VAM ŽELIMO F RIJ ETN O PRAZNOVANJE!
EUK$>i*ADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
KENWOOD, ALPINE, SONY, PANASONIC...
MONTAŽA AVTOAKUSTIKE
SONY,
PANASONIC,
TECHNICS,
DENON...
SONY, PHILIPS, GRUNDING...
NOKIA, SIEMENS, PANASONIC
KAMKORDERJI, VIDEOREKORDERJI, RADIOKASETOFONI, ZGOŠČENKE, AUDIO-VIDEO KASETE
Ugodni plačilni pogojil delovni čas: od 9. do 12. in 16. do 19. sobota od 9. do 12. ure.
rex
zogorje
d.d.
tovarna lohhih gradbenih elementov________
Loke 64, 1410 Zogorje ob Sovi, tel.: 0601 71 122, fox: 0601 71 202
Ob 31- oktobru, Onem reformacije,
vam želimo
• •
prijetno
praznovanje!
22. VINOTOKA 1998
J . J J I r J . \t j I j
Ani Wetz: "Pretvarjanje pred otroki ne pride v poštev"
V petmesečni Zasavčevi akciji NAJ VZGOJITELJICA ZASAVJA '98 je največ glasov dobila Ani Wetz, ki deluje v trboveljskem vrtcu Pikapolonica. Po uradni razglasitvi rezultatov akcije na prireditvi v Delavskem domu Zagorje v petek, 9. oktobra je z njo stekel pogovor o njenih vzgojiteljskih izkušnjah. Teh se je v dobrih 26 letih službovanja nabralo precej. Poleg tega je bralcem Zasavca razkrila še marsikaj drugega.
Kaj vam pomeni naziv naj vzgojiteljice Zasavja po izboru bralcev Zasavca?
Gotovo pomeni neko toplino v srcu in neko priznanje s strani otrok in staršev. Če v ozadju ne bi bilo zadovoljnih otrok in staršev, tega naziva gotovo ne bi bilo.
Kako ste se odločili za ta poklic?
Živela sem v zelo številni družini. Bilo nas je pet otrok. Mislim, daje bilo ključno rojstvo moje zadnje sestre, ko je bila mama že dosti v letih. Takrat sem bila stara 15 let. Na sestro sem se navezala in prav ta skrb zanjo je bila ključna za mojo odločitev.
Kaj vas najbolj privlači pri delu z otroki?
Zelo mi je všeč raznolikost dela, ta razgibanost, pestrost in
živahnost, otroška domišljija. Kopica idej, ki jih otroci vsak dan prinesejo. Poleg tega nisi vezan na en prostor. Delo te zelo obogati. Ko začneš nekaj delati, se ti odprejo veje za množico raznovrstnih dejavnosti.
Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše za pridobitev naklonjenosti pri otrocih?
Gotovo iskrenost, ker so po mojem mnenju otroci najboljši psihologi. Pretvarjanje med otroki in pred otroki nikakor ne pride v poštev. Potem je tu preprostost in verjetno tudi strokovnost, ker 'blefiranja' med otroki ni.
Kakšne lastnosti mora imeti dobra vzgojiteljica?
Gotovo ljubezen do otrok, do samega poklica. Malo je to pogojeno že z naravo. Da se priučiti ali
naučiti mnogo stvari, ampak tistega, kar nosiš v sebi in ti je dano z naravo, ne moreš nadomestiti. Zelo pomembno se mi zdi, da se znaš vživljati v otroški svet, da znaš slediti njihovim željam, potrebam in interesom. Temu dodaš še kaj svojega in to skupaj se v delu dopolnjuje in nadgrajuje.
Kaj priporočate tistim, ki se odločajo za vzgojiteljski poklic?
Najprej vpogled v samo delo, v stik z otroki. V celotnem kontekstu naj spoznajo delo. Imajo naj ljubezen do otrok, kar človek začuti v sebi, zato drugim ne morem dajati nekih nasvetov. Če to začutiš v sebi in te delo osrečuje, tu ni dileme. Sama zapuščam igralnico v vrtcu, kjer je moje delovno mesto, velikokrat zelo zadovoljna in srečna.
Kako ocenjujete razliko med današnjo generacijo otrok in tistimi, ki so vam bili zaupani v varstvo ob nastopu službe?
Spomini se vračajo v Kranj, moje rodno mesto, kjer sem preživela prva leta svoje delovne dobe. Začela sem v Brdih pri Kranju. Res se mi zdi, da so današnji otroci bolj živahni. Tempo časa in val sprememb v svetu odraslih je spremenil tudi otroke. Otroci so bolj dovzetni za novitete v vzgojnem delu. Moram pa poudariti, da je otroška iskrenost ostala.
Povejte, prosim, kakšno izkušnjo pri delu z otroki, ki se vam je še posebno vtisnila v spomin?
Zgodilo seje letos junija, ko sem se po treh letih poslovila od skupine otrok. V skupini smo imeli medvedka Rikija. Ob slovesu so
me otroci vprašali, ali bom Rikija med počitnicami pustila v vrtcu. 'Oh, kje pa!' sem rekla. Nato so me prosili: 'Vzemi ga k sebi domov. Če boš šla kam na počitnice, ga vzemi s seboj.' Nadaljevali pa so takole: 'Kaj pa drugo leto, bo ostal v igralnici, boš tudi ti ostala v igralnici?' Ne vem, ali bom, sem dejala. Rekli so: 'Ani, če boš šla v kakšno drugo igralnico, ga vzemi s seboj.' Mislim, da so otroci s tem povedali zelo veliko.
Kakšno je sodelovanje z vašimi kolegicami pri delu v vrtcu?
Za strokovno delo se dogovarjamo. To je življenje na ravni enote, kjer si vzgojiteljice razdelimo dejavnosti. Vsaka dobi določene zadolžitve. Pojemo skupaj, hodimo skupaj na izlete, sprehode. Imamo razne dejavnosti, ki enostavno kličejo in terjajo medsebojno sodelovanje in dogovarjanje. Otroci in iz njih izhajajoče dejavnosti so tisti, ki vzgojni kader kličejo k skupnemu dogovarjanju ter iskanju idej in aktivnosti.
Kako ste zadovoljni s pogoji za delo?
Večinoma se mora človek opreti na lastne moči, stati na lastnih nogah, ker ti nihče ničesar ne ponuja, ne vsiljuje. Gotovo moraš imeti dovolj svoje volje, dovolj svojih interesov, da se kam dokoplješ. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem se pri štiridesetih odločila za višješolski študij in ga v rednem roku končala. Sedaj delam module in sprejemam vsako izobraževanje, ki mi je s strani vodstva omogočeno.
Boštjan Grošelj
trmam timiM
tel.: 061 883 740
ZPS Strojna tovarna Trbovlje p.o., Vodenska cesta 49, Trbovlje
objavlja
ponovno licitacijo za prodajo stanovanja.
1 .Predmet prodaje je dvosobno stanovanje št.4, ki
se nahaja v večstanovanjski hiši Kovinarsko naselje 5, Trbovlje, v izmeri 49,20 m2 bruto, stanovanje je brez centralnega ogrevanja, leto izgradnje 1958.
Izklicna cena stanovanja znaša 1.900.000,00 SIT.
STANOVANJE JE OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO, ETAŽNA LASTNINA ŠE NI UREJENA.
2.	Licitacija bo dne 27.10.1998 ob lO.uri na sedežu podjetja na Vodenski cesti 49, Trbovlje.
a.	) Na licitaciji lahko licitirajo fizične osebe, državljani RS in pravne osebe, ki so vpisane v sodni register na območju RS.
b.	) Varščina v višini 10% od izklicne cene se plača pol ure pred licitacijo v gotovini ali se dokaže z bariranim čekom.
3.	Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku treh dni po licitaciji. Če kupec ne podpiše pogodbe v tem času, se smatra, da odstopa od pogodbe in vplačano varščino zadržimo.
4.	Kupec plača kupnino najkasneje v treh dneh po licitaciji ob sklenitvi pogodbe.
5.	Davek na promet nepremičnin, stroške overitve podpisa, priprave pogodbe ter stroške vpisa v zemljiško knjigo plača kupec.
6.	Ker je stanovanje zasedeno z najemno pogodbo po stanovanjskem zakonu, bo prodajalec o prodaji stanovanja obvestil najemnika in upravnika v roku osmih dni od prodaje.
ZPS Strojna tovarna Trbovlje, p.o.
KŠEFTI
INFORMACIJE 64 250,64166
Vinoteka KLOPOTEC Zagorje, Tržnica pod uro
tel.: 060*1 64 155
Bliža se konec leta in takrat napoči čas, ko se z darili spomnimo na naše najbližje, sodelavce in poslovne partnerje. V vinoteki vam ponujamo pester izbor vrhunskih vin in darilih programov znanih slovenskih vinogradnikov.
Izbirate lahko tudi peneča vina, močne alkoholne pijače, izdelke iz Rogaške Slatine ter različne darilne dodatke. Ponujamo posebni darilni program gospoda Leona Štuklja ob njegovi 100-letnici.
Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi!
SERVISNO PRODAJNI CENTER
ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE
TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, WALKMANI. RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS
NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV
TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
_______V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
Velika izbira okvirjev za očala
Vse vrste leč za očala domačih in
tujih proizvajalcev
Etuiji za očala
Povečevalne lupe
Športna in sončna očala
Drobna usnjena galanterija
________Obiščite nas in se prepričajte!
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 /1 675
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
P2
22. VINOTOKA 1998
iTtt. j j. i; (T jr c
Trideset let TET 2,
objekta, ki je Trboveljčanom in Zasavcem dajal kruh in luč
Letos poteka obeležje nekaterih obletnic, ki so vezane na Termoelektrarno Trbovlje 2, ki ima za seboj 30 let delovanja bloka 125 MW. To je nekako obeleževanje takoimenovanih dvojk, saj mineva 22 let, odkar je bil zgrajen in dan v obratovanje naj večji dimnik v Evropi (visok 360 metrov), lociran ob bloku 125 MW. Potem so tu še ostali, kot npr. 42 let, odkar je šel v pogon kotel Pauker, ki je bil nekako poskusni poligon za vrste premoga iz ne samo Zasavja, ampak bivše Jugoslavije. Na osnovi teh izsledkov so se gradili ostali kotli po termoelektrarnah po Jugoslaviji. Poleg vseh teh dvojk pa je pomembna tudi letnica 92 let - pričetek proizvodnje električne energije v Trbovljah.
Sam pričetek gradnje Termoelektrarne Trbovlje 2 (bloka 125 MW) sega v čas, ko je takratna jugoslovanska skupnost elektrogospodarstva (JUGEL) na samoupravnem odboru sklenila, da se bo gradilo 9 večjih objektov v državi. To so bile termoelektrarna Plomin, Morava in pa sedem hidroelektrarn, od katerih je bila naj večja Derdap. Takrat Trbovlje še niso bile zajete v ta projekt. Vendar je leto kasneje po določenih dokazilih le bilo sprejeto, da ponudbi, kije bila izdana s strani Poljske (menjava roba za robo) preko Crvene zastave za izvoz določene količine "fičkov" bil izbran 125 MW blok Termoelektrarne Trbovlje. Prva lopata je bila zasajena 31 .maja 1964 (dan pred občinskim praznikom). Naj večji izvajalci na tem bloku so bili za gradbena dela GP Ingrad iz Celja, Gradis s poslovno enoto iz Celja in SGP Zasavje. Za tehnološko opremo pa so bili poleg ostalih ponudb iz Poljske, takratne Sovjetske zveze in Češkoslovaške, Madžarske, Avstrije in Nemčije izbrani Poljaki. Tuje bila firma Cekop iz Varšave za opremo kotla s pomožnimi napravami, Rafako iz Raziborz, turboagregat s turbino iz Zamecha ter generator firme Dolmel iz Wrocla-va. Za montažo pa je bila izbrana Hidromontaža iz Maribora. Rok za pričetek gradnje je bil postavljen v leto 1966, vendar se je ta zaradi določenih težav naravnega, predvsem pa finančnega značaja podaljšal skoraj za dve leti. Predvsem so bile tudi motnje pri financiranju, ko je takratna Jugoslovanska investicijska banka prodajala financiranje v obsegu 63%, Splošna gospodarska banka v Ljubljani pa 37%. Dejansko pa seje to obrnilo, tako daje morala še SGB Ljubljana pokrivati tudi razlike in prisotne podražitve projekta. Slavnostna otvoritev tega projekta je potekala 24.novembra 1968, medtem, koje bil blok prvič razporejen v omrežju 13.septembra 1968 ob 9.in 17.uri. To otvoritev je obeležil takratni podpredsednik izvršnega sveta, Kiro Gligorov, današnji predsednik Makedonije.
(Nadaljevanje v naslednji številki...)
Rudi Špan
USODA OBČINE IZLAKE V »ROKAH« USTAVNEGA SODIŠČA
Odbor pri svetu KS Izlake za ustanovitev občine Izlake, ki mu predseduje Jože Lebar, ne miruje. Tako seje izlaški krajevni svet odločil za izdajo glasila KS Izlake, ki naj bi izhajalo vsake tri mesece. Kot so zapisali v uvodniku, naj bi bilo namenjeno predvsem tistim, ki si žele več informacij o delu organov KS. Seveda so v prvi številki glasila predstavili tudi željo po ustanovitvi lastne občine, kjer so poskušali analizirati zakaj občina Izlake, kaj s tem pridobijo, kaj izgubijo in koliko bi to stalo ter seveda koliko bi bilo v novi občini zaposlenih. Župan bi vsekakor županoval neprofesionalno.
Po besedah predsednika odbora za ustanovitev občine Izlake, Jožeta Lebarja, seje KS Izlake pridružila tistim KS v Sloveniji, ki želijo postati občina . Teh je 18. S skupnimi močmi so prepričani, da jim bo slej ko prej uspelo. Sedež tega združenja je v Novem mestu, natančneje v KS Mirna peč. Zavedajo se, da če bi v prizadevanjih za ustanovitev nove občine nastopili samostojno, bi težko »borili« borbo proti institucijam v
Ljubljani. Organizacija oz. to združenje ni zaprto, temveč je odprto tudi za ostale KS v Sloveniji. Tudi potem, ko bodo nekatere KS iz tega združenja postale občina, bo združenje delovalo naprej in sicer kot male novoustanovljene občine. Omenil je še, da tudi na obisku pri predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku, niso uspeli z argumenti dokazati, da opravičeno želijo postati občina, zato so se odločili za skupno ustavno pritožbo.
Torej dali so pobudo za presojo skladnosti zakona z ustavo in sicer Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Ustavnemu sodišču predlagajo da sprejme ustavno presojo, da naloži DZ in vladi, da popravi krivico iz leta 94 in 98, ki jo je storilo občanom z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, da v celoti uresniči odločitev US, da poravna materialno škodo, ki jo je s tem zakonom povzročilo KS in ostalo. Upajo, da bo US pobudo obravnavalo prednostno oz. pred izvedbo lokalnih volitev 98.
Igor Goste
Akademiki
Tudi za študente so se počitnice že končale. Toda pevci in pevke študentskega pevskega zbora Akademik, ki prihajajo domala s celega Zasavja, so dobro izkoristili še zadnje septembrske dni. Od 25. do 27. septembra so združili prijetno s koristnim in vikend preživeli na slovenski obali, na Debelem Rtiču. Čeprav je pevski zbor še dokaj mlad, deluje namreč dobro leto, so fantje in dekleta sodelovanje v tej glasbeni skupini vzeli resno, in po kvaliteti se že lahko kosajo s tovrstnimi zbori. Kratke počitnice na Debelem Rtiču so izkoristili predvsem za intenzivne priprave za uspešen vstop v novo šolsko leto, v katerem jih čaka nemalo koncertov in ostalih nastopov. In kaj so počeli na morju? Lahko rečemo le : vadili, vadili in spet vadili. Nekaj prostega časa pa so vendarle našli za zabavo. Nekateri so se celo osvežili v morju, toda večini je topla voda v pokritem bazenu bolj prijala. Vikend je kar prehitro minil in pred odhodom domov so se poslovili še s kratkim koncertom.
Mladi, kijih druži predvsem ljubezen do glasbe in lepega petja, pravijo, da radi pojejo v zboru in vabijo tudi ostale, ki jim prepevanje pod prho ni dovolj, da sejim pridružijo. Predvsem želijo v zboru več fantov, ki jih je v Akademiku sedaj še premalo.
Lučka Drnovšek
Zagorski teden upokojencev
Društvo upokojencev Zagorje ob Savi je tudi letos priredilo aktivnosti ob tednu upokojencev - od 12. do 17. oktobra. Upravni odbor društva je na svoji seji sprejel program prireditev, katere naj bi se odvijale v tem tednu. Poudarek je bil predvsem na športnem področju in humanitarni dejavnosti kot so obisk ostarelih in bolnih članov po domovih.
Tekom celega tedna seje zvrstilo več športnih srečanj z ostalimi društvi upokojencev zasavske regije. Tako so se srečali strelci v streljanju z zračno puško, kjer so bili zmagovalci domačini. Nadalje so se pomerili kegljači, ko so zmago spet slavili domačini. Pri športnem riubolovu je zmagala ekipa iz DU Trbovlje, domačini pa so dosegli drugo mesto. Člani upravnega odbora pa so v teh dneh obiskovali po domovih naše člane, predvsem bolne in onemogle, se znjimi pogovarjali in jim izročili skromna darila. V petek, 16.10. pa so skupno obiskali Dom ostarelih Polde Eberl na Izlakah, se v veselem razpoloženju pogovarjali, za kar gre zahvala upravi doma, ki je s svojo organizacijo pripomogla k uspešni izvedbi akcije. Oskrbovanci doma pa so bili presenečeni nad pozornostjo do njih in zahvalni za skromna darila, s katerimi so bili obdarjeni. Zadnji dan v tednu pa je bil namenjen že tradicionalnemu srečanju upokojencev DU Zagorje in DU Moravče.
Ivan Kolenc
;?Tl TL3Vl» Ti "C n
22. VINOTOKA 1998
P3
Občinska raziskovalna šola v Polšniku
Na Polšniku, krajevni skupnosti občine Litije, ki leži na nadmorski višini 675 metrov, se je od četrtka,
1.10.	do sobote, 3.10. odvijala družboslovna občinska raziskovalna šola, osma po vrsti. Sodelovale so vse štiri šole v občini: Gradec in Vače, Litija, Šmartno, Gabrovka in Dole.
zaključili s spoznavnim večerom.
Naslednji dan seje začelo resno delo. Razdelili smo se v deset skupin: govor, legende, tesarstvo, pletarstvo, likovna skupina, domače jedi, hišna imena, ljudksi običaji, znani ljudje, kulturni utrip skozi čas in računalniška obdelava oz.bilten. Obiskovali smo
Štirideset otrok in petnajst mentorjev je tri dni preživelo na Podružniški šoli na Polšniku in okoliških vaseh Veliki Preski, Borovaku, Sušju, Prevegu, Tepah m še kje.
Ko smo se pripeljali z avtobusom, so nas domačini Prijazno sprejeli in pogostili. Nato smo se vzpeli na bližnji vrh Ostrež, kjer pa nam je slabo vreme onemogočilo razgled. Vrniti seje ri'lo treba pod streho, dan pa smo
posamezne domačije, spraševali, slikali, snemali, fotografirali, skratka raziskovali. Pozno popoldan se je ob lovski koči začela prireditev Po domače. Ličkali smo koruzo, si ogledali razstavo gob, zmleli jabolka in stisnili sok, si privoščili ajdove žgance z ocvirki. Zakurili smo taborni ogenj, poslušali pripoved lovca in si ogledali delo lončarja. Domačini so nam med drugim pokazali, kako se plete košara in
naredi brezova metla. Pester večer.
Zadnji dan je minil v pripravah razstave in zaključne prireditve. Oboje nam je, kljub malo treme, zelo uspelo. Na razstavi so obiskovalci lahko videli različna stara orodja in posode, plakate, vezenine, lesene predmete in celo tristo let staro knjigo. Na proslavi so skupine ob multimedijski projekciji pripovedovale, kaj seje v teh treh dneh na Polšniku zgodilo.
Pregovor, da vse prijetno hitro mine, se je še enkrat dokazal. Izmenjali smo si še naslove in telefonske številke in se razšli. Raziskovalna šola, da ali ne? Da!
Naša himna (brez nje pač ne gre):
Mi smo mladi radovedneži,
ki v Polšnik smo prišli,
ker redi bi se naučil'
kej nov'ga naredil'
da nikol' več ne bomo pozabil'.
Tesarje se bomo šli, poskus'!' dobre domače jedi, ljudske pesmi bomo pel', piknik bomo imel', pred lovsko kočo dolg' sedel'.
Jame so tu z'lo pogoste, kot bi na Kras prišli v goste, fosile bomo opazoval', se v cerkev podal' in Polšniško Marijo spoznal.
Polšnik bomo tudi naslikal', lastni časopis napisal', ker luštno bo, ker luštno bo, v spominu nam ostalo bo.
Lovro Mondelj, OŠ Litijo
NITI ZBOGOM NISI REKEL, NITI ROKE NAM PODAL,
SMRT TE VZELA JE PRERANA, A V NAŠIH SRCIH BOŠ OSTAL
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka in nečaka
FRANCIJA BREGAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, športnikom nogometnih klubov in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem PZ Šmartno pri Litiji in pevcem Zasavske Svete gore za zapete pesmi, gospodu župniku Kozjeku za lepo opravljen pogrebni obred, PGD Tirna in vsem sosednjim društvom. Hvala tudi kolektivu delavcem Siporex-a, nekdanjim sodelavcem Predilnice Litija, še posebno hvala kolektivu Pošte Slovenije d.o.o., PE Ljubljana in g.Mesariču, g.Lovšetu in g.Bučarju za poslovilne besede.
Iskrena hvala tudi vsem zdravnikom bolnice Trbovlje in zdravnikom Kliničnega centra Ljubljana, ki so se močno prizadevali za njegovo mlado življenje.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
INFORMACIJE 64 250 64166
KSEFTI INFORMACIJE 64 250,64166
CERTIUS	- gotovinski odkup delnic
borznoposredniška hiša d.o.o.	podjetij in PID-ov
Ulica talcev 42	- naroč a za borzo
1410 Zagorje	' uPravlJanJ.e s finančnim
premoženjem strank
ugodno: ŽITO, TELEKOM
delovni čas: 9.00- 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115; GSM 041-681-879
AVTOSERVIS
ŠPAJZER
Partizanska 51,1420 Trbovlje, tel.: 0601/30-170, 30-172 fax: 0601/30-171
Vabi na dneve odprtih vrat v petek (popoldne),
23. oktobra in v soboto, 24. oktobra!
BADMINTON
mobitel 0609-626-781
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2 c 1410 Zagorje ob Savi
Zasavc d.o.o. bo v času od 02. ■ 06. decembra 1998 pripravil razstavno ■ prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 15. novembra 1998 pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu
(od 02. - 06. decembra) na naslov:
Razstavljal bi rad:	-------------------------------------------------------------------------------------------
a) v Delavskem domu	b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Potreboval bi____m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:______________________ Podpis:__________________________
»Š
T 3-p DTh n ^ a
CVETLIČARNA CIKLAMA - RAJ ZA LJUBITELJE CVETJA
V soboto, 10. oktobra, so se na vogalu Valvazorjevega trga in Jerebove ulice odprla vrata prenovljenega lokala, ki za Litijo in °kolico pomeni popestritev ponudbe pa tudi estetsko pridobitev v smislu urejenih in zanimivih izložb v starem mestnem jedru.
Podoba Cvetličarne Ciklama spominja na preteklost, na čase naših dedkov in babic. Poslopje namreč ohranja kulturno zgodovinsko izročilo s svojo značilno fasado, obokanimi stropi in okviri okoli oken. Del hiše, ^ jo je pred 105. leti kot gostilno zgradil g. Mešek, je danes sodobna, s Pridihom preteklosti, predvsem pa lepo urejena prodajalna cvetja. V cvetličarni so vonj po starih časih pričarali še z babičino skrinjo in ogledalom,starinskim lesenim vozičkom in moškim biciklom iz časa druge svetovne vojne. Tudi kovana ograja spominja na pretekle dni. V oranžno obokanem stropu pa se kot odsev zrcalijo keramične ploščice, ki so ■mitacija srednjeveških tal iz španskih samostanov.
V dveh nadstropjih, kleti in pritličju, se razteza razširjena ponudba Cvetličarne Cilkama. Poleg velike izbire cvetja, rezanega in takega v lončkih, lahko izbirate še med okrasnimi lončki, kitajsko keramiko,
steklenim darilnim programom, igračami, popularnimi dišečimi svečami, ročno krstnimi svečami, umetnim svilenim in suhim cvetjem, pa še marsikaj bi se našlo. Posebej zanimiveje staro posušeno drevo, ki v svoji krošnji nudi dom zanimivim tropskim rastlinam iz družine bromeljievk, s svojimi koreninami pa krasi strop kleti. Nedaleč stran se nahaja drugačna eksotika: puščavski voziček in bodeči kaktusi.
Klet pa poleg prodajnega prostora služi še kot galerija, kjer se predstavljajo aktualne modne smernice v aranžiranju cvetja, daril in različnih sezonskih dekoracij. Trenutno si lahko ogledate šopke in moderne aranžmaje iz naravnega posušenega cvetja, že v novembru pa bodo v Cvetličarni Ciklama posebno pozornost namenili adventnim in božičnim dekoracijam. Vse bolj tudi k nam namreč prihaja trend krašenja vhodnih vrat z visečimi venčki, krašenje miz in podobno. Za vse te dekoracije skrbijo spretne roke zaposlenih v Ciklami. Kljub temu, da se zdi Litija ostalim zasavskim krajem malce oddaljena, pa so prostori cvetličarne z velikim trudom in skrbjo tako lepo urejeni, da to preprosto morate videti.
Alenka Kotnik
SE SPOZNATE! V KROGU STE!
Poleg tega, da smo vas obkrožili, vas bomo skupaj z oskrbnikom Smučarske koče na Mareli, Stanetom Hriberškom, nagradili. Do naslednjega petka pridite na uredništvo Zasavca s svojim Zasavcem, da vam izročimo potrdilo.
NOVA ASTRA
avtotehna VIS in Mahkovic
Spodnji Log 27 pri Litiji, tel.: (061) 874-112
OPEL-©-
r

novo NAJEM SCOOTERJA
^ RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE ^►SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
Vrba 7 1225
Lukovica
IZDELUJEMO:
-	cvetlična korita
-	kamine, fontane
-	ograjne elemente
-	tlakovce, plošče, robnike
-	tople grede, kompostnike
-	škarpne elemente
-	vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure
NI VOZILA KOT GA JE
NOVA MAZDA
MAZDA NAREDILA
NAGRADNI KUPON
323 F in sedan

DEMIO
s tem kuponom si pri nakupu novega vozila zagotovite avtoradio KENW00D
mazoa
ki
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399
ODPRTO 8 - 18 ure SOBOTA 9 - 13 ure
VSA VARNOST, UDOBNOST, FUNKCIONALNOST IN UPORABNOST ZE V OSNOVNIH MODELIH ZA SAMO •323 F IN SEDAN 1 .41 2. 1 OB.B4 1 SIT •DEMIO 1 .41 1 .7 1 B.B 1 6 SIT VSI
IN
TO S TRILETNO GARANCIJO NA AVTO V CELOTI
MODELI NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ TESTNE VOŽNJE Z VSEMI VOZILI, STARO ZA ITI S FIKSNIMI OBROKI
mazoa
NAJ BO
NOVO IN UGODNI KRED-
POKLIČITE! Z VESELJEM VAM BOMO SVETOVALI.
SLIKARSKI EXTEIV1P0RE USPEL
Društvo revirskih likovnikov Relik v Trbovljah je že šestnajste po vrsti organiziralo tradicionalni Ex tempere Trbovlje '98, ki se gaje udeležilo 34 likovnikov. V raznih slikarskih tehnikah in grafikah so se lotili upodabljanja motivov iz naravne in kulturne dediščine Zasavja. Skupno so ustvarili blizu 70 del, strokovna komisija pod vodstvom dr. Ceneta Avguština iz Kranja pa je opravila izbor ustvarjenih del za skupinsko razstavo, ki bo odprta 16.oktobra v Likovni galeriji Delavskega doma v Trbovljah.
IL.
DRUŠTVO ORGANIZATORJEV DELA JE ZASAVSKO DRUŠTVO
V Zasavju so pred 8-imi leti diplomanti takratne Visoke šole za organizacijo dela Kranj, ki se je kasneje preimenovalo v Fakulteto za organizacijske vede, ustanovili
TA SVEČANI DAN...
Osmi september je bil za nas, učence osnovne šole Marjana Nemca Radeče, poseben dan in ne samo zato, ker smo imeli dan šole in ker je bil to eden izmed dni, ko smo Radečani praznovali svoj občinski praznik, ampak prav ta dan smo bili prisotni ob otvoritvi prenovljene športne dvorane. Da pa je bilo še bolj svečano, smo jjripravili kratek program, povabili nekaj gostov in kar je najpomembnejše, posadili smo
zasavsko društvo organizatorjev dela. Društvo je dobilo svoj sedež v Medijskih toplicah na Izlakah, se registriralo in dobilo svoj žig, ki ima obliko kocke s pikami. V društvo je zdaj včlanjenih 40 posameznikov, bilo jih je več, vendar je nekatere izvršilni odbor društva črtal iz članstva zaradi neplačevanja članarine. Poudariti velja, da gre za profesionalno društvo, ki povezuje diplomante fakultete, ki so diplomirali na proizvodnji,	kadrovsko
izobraževalni, računalniški in zdravstveni usmeritvi. To zadnje so črtali iz programa fakultete, saj se je tudi sam način študija spremenil.
Društvo sodi v slovenskem prostoru ned najdejavnejša. Denar si člani pridobivajo s članarino in z organizacijo različnih strokovnih seminarjev. Začeli so z debatnimi večeri v Medijskih toplicah, v vseh teh letih pa je društvo pripravilo v domačem okolju več zanimivih
spominsko drevo. To delo je bilo zaupano predstavnikom vseh razredov. V zahvalo za zaupanje smo sklenili, da bomo skrbeli za oba. Tako za dvorano, kjer se bodo odvijale vse naše šolske in izven šolske športne dejavnosti, kot za drevo, ki naj bi bil simbol nečesa živega. Ob tej priliki smo se tudi uradno zaznamovali kot delavci v EKO šoli in si zastavili cilje:
-	skrbeti moramo za urejenost šolskih prostorov in okolice šole
-	z anketo bomo zbrali predloge
predavanj. Pred leti je dr. Antun Vila predaval o japonskem gospodarstvu, dr.Jože Florjančič o kadrovskem managementu, dr..Jožko Čuk o slovenskem gospodarstvu in vklkučevanju malih podjetij v evropski prostor. Lansko leto so za društva pripravili seminar, enega v Zagorju in drugega v Hrastniku, na temo nova društvena zakonodaja in v goste povabili juristko Andrejo Težak z ministrstva za notranje zadeve, letošnjega februarja pa so za društva pripravili seminar o izdelavi zaključnih računov. Gostja tega posveta, kije bil v Hrastniku, je bila državna revizorka Nenka Krušič. Lani so se člani društva odločili, da 60.000 tolarjev namenijo za novoletno obdaritev otrok, ki obiskujejo zasavske šole s prilagojenim učnim programom.
Zasavsko društvo organizatorjev dela pa sije v vseh teh letih ogledalo tudi številne proizvodne procese v
c
za polepšanje našega okolja
-	poslikati želimo zbiralnike odpadkov, da bodo v okras ne le služiti svojemu namenu
-	zbrali bomo star papir in morda še druge odpadke, ki obremenjujejo okolje
-	varčevali bomo z vodo in z drugimi vrstami energije
-	v pouk in naravoslovne dneve bomo vključevali še več ekoloških vsebin in tako večali zavest o okolju. Raziskali bomo svojo okolico in pripravljali seminarske naloge na temo ekologija
-	obeležili bomo DAN ZEMLJE
-	sodelovali bomo s krajem in se vključevali v skupne akcije
-	trudili se bomo tudi za izboljšanje medsebojnih odnosov
-	ustanovili bomo tudi EKO programski svet
Sklenili smo uresničiti čim več teh ciljev. Poleg tega pa smo hvaležni vsem, ki so nam prisluhnili in nam omogočili, da nam bo dvorana služila kot prostor, kjer bomo lahko razvijali svoje telesne sposobnosti, ki so nam za zdrav duh v zdravem telesu še kako pomembne.
Maja Zupan, OŠ Mariana Nemca Radeče
družbah širom Slovenije. Tako so bili pred leti zasavski organizatorji lepo sprejeti v laški pivovarni, celjski zlatarni, celjskem Klasju, sevniški Lisci, hrastniški toplarni, šentjurskem Alposu, kočevskem Liku, metliški Kmetijski zadrugi in vinski kleti, 16.oktobra pa so si ogledali mozirski Elkroj.
Na kratko smo predstavili delo štiri desetine članstva. Med nami so člani iz Zasavja, Celja, Radeč, Rimskih Toplic in Laškega, štirje so magistri in dva doktorja znanosti. Društvo ima stike s fakulteto za organizacijske vede v Kranju, ki sodi pod okrilje mariborske univerze, vsako leto se posamezniki udeležijo	pomladanskega
posvetovanja, ki ga v Portorožu pripravi	fakulteta. Izzivi
managementa, letošnjega 17. predavanja po vrsti sta se udeležili iz društva Slavi Gala in Vojka Povše Krasnik. Sicer pa še kratka osebna izkaznica društva organizatorjev
NARAVOSLOVNI DAN V PREKMURJU
Z avtobusom smo prišli v Mursko Soboto, da bi si ogledali muzej v dvorcu.
Odšli smo v grad in se ustavili ob pultu, kjer so učiteljice sicer plačale vstopnino, vendar je nas privlačilo nekaj drugega, na pultu je bila posoda z želeji. Ta posoda je bila prazna čez približno dve minuti. Večina sošolcev je vzela po dva želeja, našlo pa seje tudi nekaj osebkov, ki so si pripravili zalogo tudi za tri dni vnaprej, seveda v žepih. V posodi so ostale samo še smeti, vratarka pa je bila nekoliko rdeč v obraz.
V muzeju smo se lotili dela po skupinah. Potem smo si ogledali ves muzej. Nekateri so si ogledovali tudi "zakulisje", pri čemer so vzbudili pozornost oskrbnice, ki je z veseljem opravila fizično kazen. Takoj je postala manj rdeča...
Odšli smo na igrišče. Nekaj sošolcev je odšlo nazaj pogledat, če je skleda želejev že napolnjena, vendar so se vrnili nekoliko pobiti- -Peter Černuta
Počasi smo se napotili do lesene hišice, od koder smo prišli. Tam
mladim
Zasavcem
Vedno več avtobusov pelje v Prekmurje. Ljudem so prostrana polja in odprti ljudje preprosto všeč. Tako so preživeli lep dan v Prekmurju osmošolci s šole Ivana Cankarja in z zanimanjem bomo prebrali njihove vtise. Veseli smo tudi dopisa iz Radeč, saj se od tam redkokdaj oglasijo. Pa še fotografijo so poslali. Sicer se posamezniki ne vidijo razločno, je pa lep posnetek radeškega centra, ki postaja z obnavljanjem starih mestnih jeder vse lepši.

IS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
flTTiš l;T7T}Tir>
22. VINOTOKA 1998
dela Zasavje:
predsednica društva je Vojka Povše Krasnik, tajnik Tone Bezgovšek, izvršilni odbor pa sestavlja 7 članov društva. Če bi se želeli vključiti v društvo in se nam pridružiti, potem ste dobrodošli. Naše članstvo bi radi pomladili, saj smo prepričani, da je v teh letih diplomiralo kar nekaj mladih, zato Pridite v naše vrste. V našem društvu se prav dobro zavedamo, da je izobrazba vrednota in dobrina.
Vojka Povše Krasnik
ALPINISTIČNE NOVICE
V soboto, 3. oktobra se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič, mudil v Kamniško-Savinjskih Alpah, na območju najvišjega vrha Grintovca (2558 m). Vreme je bilo oblačno in od časa do časa tudi deževno, predvesm pa megleno. Kljub temu seje odločil, da spleza nekaj krajšega. Preplezal je smer Grapa čez jame, v dolžini 200 m. Smer je ocenjena z zgornjo III. stopnjo. Večjih težav med Plezanjem ni imel, čeprav je plezal sam, z izjemo mrzle in mokre skale. Ko je priplezal vrh Grintovca pa se mu je ponudil fantastičen pogled na
skupino gamsov prav na vrh Grintovca. Kljub temu, da je bil Jančič razmeroma blizu in si jih ogledoval, se trop gamsov ni umaknil. Drugih živih bitij tokrat na Grintovcu ni bilo. Bil je za Sebastijana, kljub slabemu vremenu, lep zaključek plezanja.
LL.
SPOMINSKI LITERARNI VEČER 0 JOŽETU ŠKRINJARJU
Dne 8.oktobra v poznih popoldanskih oz.večernih urah je odbor za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje pripravil in izpeljal literarni večer v spomin na pred kratkim umrlega Jožeta Škrinjarja - tehnika, pesnika, zborovodje, skladatelja in organizatorja kulturnega življenja v Trbovljah in Zasavju. Večer je vodila predsednica odbora Marja Kužnik, ostali člani odbora pa so
J.Skrinarja predstavili in opisali z raznih strani. T.Lenarčič je orisal njegovo življenje, njegove zaposlitve, izobraževalno dejavnost ter sodelovanje pri gradnji Delavskega doma Trbovlje. Janez Zavolovšek je opisal njegovo pesniško pot, Miha Gosak je recitiral tri njegove pesmi, Mija
Filač je opisala njegovo sodelovanje s predvojnimi Trboveljskimi slavčki, Slavko Gulič pa gaje opisal kot glasbenika - skladatelja in zborovodjo ter dirigenta. Na koncu so v prostem razgovoru navzoči povedali še to in ono o Skrinarjevem delu. Med večerom je s Skrinjarjevimi pesmimi sodeloval MePZ Slavček pod vodstvom Ide Virt. Po zaključku so člani odbora za literarno dejavnost na grob pokojnega Jožeta Skrinarja odnesli ikebano.
Tokrat je bil javnosti predstavljen le del Skrinarjeve ustvarjalnosti. Predvsem kulturnike pa čaka še naslednje dejanje - opis celotnega Skrinarjevega dela, bodisi kot organizatorja kulturnega življenja, bodisi kot zborovodje številnih pevskih zborov, dirigenta raznih orkestrov, predvsem pa kot pesnika in skladatelja. Skrinarjev opus je predvsem na tem področju zelo bogat in pester. Že na tem večeru je bilo omenjenih več predlogov, katerih uresničitev naj bi omogočila, da spomin na pokojnega vsestranskega ustvarjalca ne bi zbledel.
IL.
BARVITA NASLIKANOST
V četrtek, 8. oktobra ob 18. uri je bila v avli Delavskega doma Zagorje otvoritev razstave akademskega slikarja, Janeza Kardelja iz Ljubljane. V kulturnem programu je nastopil Kvartet Forem, ki ga vodi Matej Zupan, pesmi po lastnem izboru pa je recitirala igralka, Iva Zupančičeva, sicer slikarjeva mati.
Akademski slikar, Janez Kardelj, se je s ciklusom slik pred leti zagorski publiki že predstavil. Tokratni slikarski prispevek priča o upodabljanju mitološkega in brskanju po novejših slikarskih tehnikah. "Velikokrat je lažje opominjati na grdo, kot pa poudariti tisto, kar je lepo," je dejal Janez Kardelj, "s sliko pa skušam čimbolj vzpostaviti idejo." Predvsemje na simpatičen način spregovoril o abstraktnem v slikarstvu ter stremel h komunikaciji z gledalcem. Slikarska razstava na nek način koketira z življenjem, ki nudi kdaj manjšo, kdaj večjo mero estetike.
RR.
MIS MAS MfS MAS M(S MAS MIS MAS MfS MAS MfS MAS
■
srno dobili vsak po eno jabolko ter se z nasmeškom odpravili naprej.
Janez Š.
Gospa Štusej je ujela rjavo žabo 'n jo držala, da smo si jo lahko ogledali vsi.
Anja
Avtobus je odpeljal in mi smo odšli po cesti do potoka. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je odšla v mlin, druga pa je skupaj z gospo Štusej raziskovala značilnosti sveta °b potoku. Kmalu smo se zamenjali. S pomočjo gospoda, ki nas je počakal v mlinu smo rešili Prvi učni list. Sledila je dolga pot, °b kateri smo poslušali vodiča in opazovali posebnosti panonskega sveta. Dve uri pozneje smo prišli na vrh griča med sadovnjake. Z opazovanjem rastlin ob poti smo izpolnili drugi list.
Luka
Odšli smo po travniku navzdol Bo majhne okrogle hiške. To je cerkvica imenovana rotunda. Stara je več kot 600 let. V njej so freske.
Zraven stavbe je pozitivna točka, na kateri ljudje stojijo tudi po dve uri, da se sprostijo.
Alan
Hodili smo mimo sadovnjakov in si ogledali dve pokopališči, za katere je v tem kraju značilno, da imajo napise na nagrobnih ploščah obrnjene proti cesti, da so mimoidoči lahko videli, kdo je tam pokopan.
Tina
Ta ekskurzija mi je bila najboljša doslej. Nismo veliko pisali, veliko je bilo vožnje z avtobusom, pa še učiteljice bi se dalo pohvaliti, saj smo se vso pot nazaj skupaj zabavali.
Jure
ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA
Lani sem se udeležila bralne značke pri angleščini. Morali smo prebrati pet knjig v angleščini. To so bile: Billy an the Queen, The Lazy Farmer, Super Quiz Cham-
pion, The Last Photo in Simon and the Spy.
Knjige smo morali vsi šestošolci, ki smo se prijavili za sodelovanje, prebrati v nekaj mesecih. Tudi jaz sem se trudila z njimi, čeprav mi angleščina ni tako všeč. Vztrajati mi je pomagala moja sošolka in prijateljica.
V četrtek smo imeli tekmovanje. Vprašanja in naloge so bile zame kar težke. Čez nekaj dni je učiteljica popravila teste in povedala rezultate. Veliko učencev je dobilo priznanja in dva učenca sta bila tudi nagrajena. Tudi jaz sem bila zadovoljna, čeprav sta mi do priznanja manjkali le dve točki. Zdaj mi je celo angleščina bolj všeč.
Upam, da bom letos bolj uspešna, saj se bom tekmovanja zagotovo udeležila.
Nataša Urankat Izlake
KARATE
Na naši šoli deluje karate klub PON DO KWAN. Jaz ga obiskujem
že drugo leto. Pri karateju se učimo borbene tehnike in njihove kombinacije,	veščine
samoobrambe, kontrolo udarcev, kate... Kata je pri karateju nujna za razvoj avtomatizacije gibov, tako pri športni borbi, kot pri resnični samoobrambi.
Treninge imamo trikrat na teden, ob ponedeljkih, četrtkih in petkih, po dve uri. V klubu nas je 42 članov.
Najprej ima karteist bel pas, nato pa si lahko pribori po vrstnem redu rumenega, zelenega, modrega, rjavega in na koncu lahko doseže še črni pas.
Naš klub se je udeležil več turnirjev na Ptuju, v Zagorju kar dvakrat, v Litiji, v Novi Gorici in na Izlakah. Tekmovali smo že tudi v tujini, v mestu Spiegelau v Nemčiji, v Avstriji pa v Gratkomu in na Dunaju. Smo zelo uspešni, saj smo dosegli kar 61 uvrstitev med prve tri.
Mojca Kolšek, Izlake
22. VINOTOKA 1998
r? jTj.j? jr.g j. j. jT.it jr.s
JjAY!
Komaj so se končale poletne počitnice, že so tu jesenske. Komaj jih že čakam in vem, da tudi moji sotrpini in sotrpinke iz šole že : željno pričakujejo teden odmora. Ja...poletne počitnice. Sami lepi spomini na vroče dneve. Vstaneš ravno pravi čas, da pospraviš kosilo in že se postaviš pred ogledalo, se poštimaš, naprosiš nekaj drobiža in že te ni več. Za dva meseca odklopiš šolo in starše, ter se predaš žuriranju, žuriranju in še enkrat žuriranju!!! Dva meseca pa prekmalu mineta in žeje tu spet šola. Vaš drugi dom. Pa saj se navadimo tudi na to in s spomini na poletje se prebijemo do drugih počitnic. To pa to! Teden, ko se lahko znoriš in šole zadnji vikend spomniš na učenje. Groza te popade ob seštevanju vseh testov, ki te čakajo. Ampak počitnice pa le so in mladi in malo starejši jih uživamo s polno paro.
Potem pa so tukaj še starši, ki vsi prestrašeni čakajo, kaj vse bo njihov otroček ušpičil, ko bo prepuščen samemu sebi in ne bo nikjer dobrih stričkov in tetic(profesorjev/ic), ki bi pazili nanj in ga krotili. Vsi starši so enaki, takoj pomislijo na najslabše! Saj jih vsi poznamo. Tukaj ne pomagajo nobene obljube in prepričevanje, da če tvoji frendi kadijo in se nalivajo z alkoholom, še ne pomeni, da si tudi ti takšen.
Ti njihovi strahovi se med počitnicami samo povečajo. Vse pa, kar si želi večina mladine, je odklop od šole. Saj počitnice so vendar zato, da si naberemo novih moči, ne pa, da se učiš za teste, ki sledijo, kot so zvesto prepričani naši drugi starši, pustite nam uživati! a saj to bomo vseeno! Upam ,da se boste med počitnicami vsi imeli super. Jaz se bom zagotovo!
Katra
MkbtbICK IN MkbTEJ II
V prejšnji številki sem obljubila, da vam bom predstavila še mistra in miss Gimnazije. Zopet mi je uspelo dobiti samo miss. No, to je še en dokaz, da smo punce bolj korajžne. Ne vem, zakaj je fante tako sram.
Naslov miss Gimnazije sije letos prišlužila Špela Ajdišek, ki obiskuje prvi letnik Gimnazije. Špelaje rojena v znamenju dvojčka, zato je pogosto razdvojena.. Sama pravi, da je pesimist, torej si od časa do časa po nepotrebnem greni (življenje) mladost. Kot vsak človek, ima tudi ona slabe lastnosti. Dobrih pogosto sploh ne vidi, jih pa poskuša izoblikovati kakor pač zna. Ena njenih največjih želja je izpopolnjena osebnost, ki naj bi bila nagnjena k dobroti in pozitivnem notranjem duhu. Večjih začrtanih ciljev si raje ne postavlja, da ne bo preveč razočarana ob morebitni neuresničitvi. Zanimajo jo "visokoleteči" študiji in dodatna izobrazba, sprostitev ob uspešnosti v športu, ne izpušča pa niti zabave. Idealen fant naj bi ji bil podoben po notranjosti, zato daje pri izbiri na to zelo velik poudarek. Ima zelo veliko hobijev, o čemer priča tudi prezaposlenost. Trenira košarko, pozimi se rada rekreira po strminah na snovvboardu, hodi v hribe, skrbi za psa in zajčka Angoro. Rada ima živali in naravo, obužuje piškote in poležavanje pred CARTOON NETNVORKOM. Ne mara mesa, najbolj pa sovraži človeško zahrbtnost in nevoščljivost. Njen najljubši moto je: "SVET NAJ SE RAZKRIVA SKOZI LJUBEZEN, SAJ JE TEMELJ ČLOVEKOVE EKSISTENCE."
Špela svoje slike ni hotela dati. Poskušala sem jo narisati, a mi ni uspelo, zato si po opisu njeno podobo ustvarite sami. Več sreče prihodnjič.
ARRIVEDERCI, LUCIJA
tbANlJAEJJE.
Zvonec zazvoni. V učilnico vstopi profesorica in po pozdravu se razred ubogljivo posede. Profesorica odpre redovalnico in med nami se naseli mrtvaška tišina. Ravnodušni obrazi se spogledujejo in v tišino zadoni ime nesrečnika, ki more pred tablo. Vsi drugi si olajšano oddahnemo. Za
to uro se lahko sprostim. S pogledom objamem razred. V vrsti pri steni dekleta še kažejo zanimanje za snov in si pridno pišejo navodila za nalogo. Med razrednim parčkom poteka intenzivna izmenjava pisemčk, ki jih sošolci predajajo iz vrste v vrsto. Dva moška predstavnika skejterjev neutrudno debatirata o tem, ali so puloverji s kapuco smešni ali ne. Njuna mnenja so različna in pogovor preraste v prepirček, ki se ga udeležijo tudi predstavniki bližnje okolice. Sošolec na moji desni prepisuje nalogo za naslednjo uro in vneto moli jezik iz ust. S sosedo se spogledava in že se poskušava bolj potiho smejati. To nama seveda ne uspe in kmalu hoče polovica razreda vedeti zakaj se smejiva. Razredna pošta se sproži in kmalu se na račun prepisovalca naloge smeji ves razred. Revež je ves zbegan, ne ve, kam bi pogledal in tako se spravi nad naslednjo nalogo. Nesrečnež pred tablo nima pojma kaj se dogaj a v razredu in tudi ne, kako naj reši nalogo. IVotesorica sc ozre po razredu in željno gleda za odzivom glede problema na tabli. Roka šine kvišku in profesoričin pogled vse razjasni. Pa se izkaže, da si lastnik te roke želi le na WC. Po dovoljenju se zdolgočaseno odmaje na stranišče oziroma na čik-pavzo, kot je jasno vsem sošolcem. Še preden se vrne, se vprašani sesede, spremlja pa ga velika enica v redovalnico. Zazrem se skozi okno in občudujem sončno popoldne, ki ga je pričarala jesen. Ozrem se na uro. Še deset minut. Privrženca skejtanja sta se spravila nad zašminkiranega tipčka v klopi pred njima in ga vztrajno prosita za nasvet glede frizurce. Začnem se smejati in učiteljica me utiša s pogledom. V roke mi prileti kuli s povabilom na kavo med frej uro. Napišem pritrdilen odgovor in vržem kuli v določeno smer po razredu. Kuli glasno prileti ob šipo in obenem se zasliši odrešujoče brnenje zvonca. No, pa smo preživeli še eno šolsko uro.
Katra
5t?LA - NAJB>č?I__________________________lil
PR.IJATE.LJ
Joj, šola! Zjutraj moraš vstati, se umiti, ne veš, kaj bi oblekel in žeje čas da se čimprej odpraviš v šolo. Včasih se naredi, da zamudiš in učitelji te za tisti 2 minuti zapišejo v dnevnik in zaradi tega se moraš pri razredničarki lep čas zagovarjati. Kataširofa že ha začetku dneva, začetku pouka. In to se ponavlja iz dneva v dan. KAKO JE SPLOH MOŽNO ODITI V ŠOLO NASMEJAN, POLN ZNANJA?
Čisto enostavno! Oblečeš svojo najljubšo pisano oblekico, pulover, čevlje, v katerih se boš počuti! prijetno, udobno. Zvezke in knjige polepi s svojimi naj športniki, pevci, igralci ali pa jih preprosto zavij v papir in sam poriši, popiši z rožicami, sončki, čim bolj pisanimi barvami. BoŠ videl, da seje iz takih zvezkov in knjig prijetneje učiti. Učitelje glej v lepi luči in četudi se ti naredi, da dobiš slabo oceno, ne govori, daje vsega kriv učitelj/ica, pač pa se čimprej nauči ali pa si poišči inštruktorja, da se slaba ocena zamenja s tisto tapravo, lepo.
Če boš vse to upošteval, bo tvoje bivanje v šoli mnogo prijetneje. Za sladico pa bodo še tvoje ocene vsaj povprečne. Verjemite, se splača potrudit! Veliko sreče.
Lucija
RS.: Pa ne zamujali! Saj veste?!
V
VEROUK V SOLI? Svoje komentarje o tem nama pošljite na naslov:
ZASAVC (Za smrkolinsko)
Cesta ZO.julija 2c 1410 Zagorje ob Savi
Imejte se lepo in uživajte med počitnicami!!! LUCIJA & KATRA
POD KOŽO SMO VSI...
DEAN HOLC: »SEM ZAPRISEŽEN ROMANTIK«
Je mlad, komunikativen, uspešen , poln načrtov in ljubeč družinski človek. Zelo, zelo primeren za to rubriko.
1.	Ansambel SNOOPV, radio SNOOPV. Manjka TV SNOOPV. Bo?
Že kar v začetku si me spravil malo v zadrego. Namreč, vprašati bi moral šefa, ali lahko razkrijem kakšne malenkosti. Ker gre za poslovne skrivnosti, se o tem ne bi pogovarjal. Naj to zaenkrat še ostane skrivnost.
2.	Zakaj oz. od kje ime SNOOPV? Verjetno vsakdo pozna strip »SNOOPV«
ameriškega risarja stripov Schultza, če pa ne, Pa vsaj istoimensko risanko. Nam se je ta lik prikupil s svojimi življenjskimi nazori, da smo ga malo spremenili, nato pa se odločili za posvojitev. Od takrat že vrsto let družno, složno in srečno prebivamo v naši vili.
Dean a »prijateljico«
3.	Na valovih radia SNOOPV, je veliko raznovrstne in lepe glasbe. Je tudi tvoje življenje takšno?
Ja seveda, saj sem zaprisežen romantik. Kakor je moje življenje napolnjeno z nežnimi čustvi, in ker sem po naravi radodaren in dobrega srca, rad ustrežem drugim po svojih najboljših močeh, v tem primeru s primerno 'zbrano, ljubezensko obarvano glasbo. Rad pa °d časa do časa radijske valove zamenjam tudi za prave, slane morske valove.
4.	Vedno si bil poln načrtov upam, da si še. Zaupaj oz. razkrij nam nekatere še vroče.
TELEVIZIJA, vsega ostalega pa ne bom izdal, saj veš, da so obljube denar. Kadarkoli
sem razkril preveč svojih idej in načrtov, seje vedno našel kdo in mi jihje pljunil pred nosom.
5.	Bližajo se lokalne volitve. Bodo glasbo na valovih tvojega radia zamenjale obljube morebitnih županov ali občinskih svetnikov?
To nikakor ne. Lahko pa njihove obljube vključimo med glasbeno opremo. Prepričan sem, da bomo v naši fonoteki že našli skladbo, ki bo te obljube ustrezno pokomentirala. Zagotovo pa bo v predvolilnem času naj pogostej e pred vaj ana skladba » Vol im, volim, volim, volim žene«. Upam, da ste razumeli dvoumnost naslova, ha, ha, ha.
6.	Zaupaj nam šalo na svoj račun, če je ni, pa tista, ki te vedno znova spravi v dobro voljo.
Nimam najljubše šale, o njih bi se lahko prepričal sam, če bi ti pokazal pisma poslušalk in poslušalcev našega radia. V dobro voljo pa me spravi veliko $ (dolarjev, za nepoučene) in še več teh zelenih šuštečih papirčkov. In pa seveda kakšen dober komad. Pa ne nujno glasbeni.
7.	Kaj Deana Holca vrže iz tira?
Ja, tega je pa kar nekaj, naj malo pomislim. Aha, že imam: če ne dobim Burago avtomobilčka, katerega si želiva z Domnom; ali pa, če mi servirajo pikantno pizzo brez koruze; pa seveda, če na stranišču ni toaletnega papirja in misel na to, da bodo odkrili nesmrtnost šele takrat, ko bom star 98 let.
8.	Kaj manjka ali pogreša Trboveljčan v Zagorju?
Čisti trboveljski zrak, slikovite fasade hiš v spodnjih Trbovljah, prelep dimnik, pa še bi se kaj našlo.
9.	Kdo je doma prva violina, če vemo, da sta oba z ženo glasbenika?
Žena Milena je prva violina, jaz pa sem dirigent. Solaže v življenski partituri pa igra piccolo Domen Don. Do sedaj smo kar uspešno koncertirali, kritike so bile ugodne, upam in želim si, da bomo obiskali še veliko svetovnih koncertnih odrov.
10.	Trije tvoji največji dosežki in vsajen spodletel poizkus.
Kaj pa vem, ko jih je toliko, dosežkov mislim. Vsekakor je na prvem mestu najin sin, potem pa bi ti lahko kar nekaj časa našteval, ampak, da ne bom po nepotrebnem tratil tvojega časa in prostora: tu so seveda še glasba, radijska postaja, borza, kjer sem, brez lažne skromnosti, že pravi maček,..., za zadnji del vprašanja te moram pa žal razočarati, saj ni v mojem življenju nobenega neuspeha in moj trden namen je, da tako tudi ostane.
Igor Goste
Š®PIČW)
RADIA GECSS IN ZASAVGA
VA5A N NlAiA i>- PIČIŽA
Za pridno sodelovanje pri oblikovanju lestvice, vas je treba nagraditi! Tokrat prejme nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja, Milka Arh, Cesta zmage 15, Zagorje. Š - pičko poslušajte na frevenci radia Geoss, v nedeljo ob 14 uri. Živjo!
1.	NA KUM - ORLEK
2.	CELA ULICA NORI - KINGSTON 3.SILVIA - MAGNIFICO
4.	NIKA - ROK'N BAND
5.	ZMAJI LETIJO VISOKO -TINKARA KOVAČ
6.	MESEČINA - DEMOLITION GROUP
7.	ZAPRI OČI - VICTORV
8.	UGASN ME - BOTRI
9.	ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA
10.	(predlog) BRIGA ME - VILI RESNIK
ŠePlČHfl
RADIA GEC88 IN ZASAVGA
Glasujem za:
Glasoval sem:
^	'MjB!
:8@0®WraGE
EUK$7RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
22. VINOTOKA 1998
77.p g Jr.nn r. Jr.£
ZLATA POROKA
V soboto, dne 10.10. sta praznovala zlato poroko Ernest in Marija Rotar iz Hrastnika, Prapretno št. 28.
Ernest in Marija Rotar sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot potrdila pred matičarjem. Čestitkam sina Ernesta z družino in hčere Milene z družino, prijateljev, sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa, da bi jima bilo še naprej vse najlepše.
Andreja Kovač
KONCERT DELAVSKE GODBE TRBOVLJE ZA UPOKOJENCE
Delavska godba Trbovlje je pripravila 9. oktobra v organizaciji DU Trbovlje, brezplačen koncert popularnih skladb. Namenjen je bil upokojencem v okviru njihovega tradicionalnega tedna upokojencev.
Godba se je tudi tokrat predstavila številnim poslušalcem v najboljši luči, saj je bila deležna nedeljenih in glasnih priznanj. Med koncertom je spregovoril predsednik DUT, Florjan Plevnik, ki je opisal na kratko delo društva v zadnjem letu. Župan občine Trbovlje, Janez Malovrh, pa je društvenemu prapom pripel trak z občinsko in državno zastavo. Spregovoril pa je tudi France Sotlar, tajnik ZDUS-a iz Ljubljane in pohvalil delo in uspehe društva, ki je eno med najštevilčnejšimi društvi v Sloveniji. Ob tej priliki je izročil dirigentu Delavske godbe, prof. Alojzu Zupanu - Vuju, medaljo ZDUS-a v zahvalo za dolgoletno sodelovanje z upokojenci. Podelil pa je tudi dvoje priznanj. Prejela sta jih Marja Kužnik, za dolgoletno delo na novinarskem oziroma informativnem področju, ki se nanaša na upokojence in njeno delo kot predsednice odbora za literarno dejavnost ter Francu Kostanjevcu - Maciju, predsedniku balinarske sekcije, za dosežene uspehe. Posebno priznanje pa je predsednik DUT izročil tudi Delavski godbi Trbovlje za njeno dolgoletno sodelovanje z upokojenci. Ves večer je vodila moderatorka Marja Kužnik. Srečanje pa se je nadaljevalo tudi z veselim delom v avli Delavskega doma Trbovlje. Tu je polno avlo upokojencev razveseljeval ansambel Ping-pong Mihe Hercoga. Ker dobre volje in plesa ni manjkalo, se je srečanje potegnilo domala do začetka naslednjega dne.
IL
23.TEDEN UPOKOJENCEV TRBOVEU
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos organiziralo svoj teden, že 23., ki je potekal od 6. do 10.oktobra, s prireditvami. V ponedeljek, 5.oktobra je bila otvoritev razstave ročnih in likovnih del 14 upokojenk, ki delujejo v okviru ročnodelskega krožka, je pripravilo razstavo 210 del - pletenin, prtov, kvačkanih del neštetih vzorcev in oblik, na ogled pa je bilo tudi več likovnih stvaritev upokojenk - članic Relika. Ob
otvoritvi je spregovoril Janez Zavolovšek, član izvršnega odbora DUT, kulturni program pa je pripravil Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček. Svoj kotiček so imeli na razstavnem prostoru v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, tudi člani podobnega krožka iz Doma upokojencev Franca Salamona.
6.oktobra je 52 upokojencev s pobratenih Jesenic obiskalo DU Trbovlje. Kljub zelo slabemu vremenu so si gostje ogledali Bogenšperk in nekaj trboveljskih zanimivosti, do večernih ur pa so se pogovarjali z domačini v klubskih prostorih DUT.
Predstavniki DUT so 7.oktobra obiskali bolne člane na domovih, jim posredovali dobre želje in jim podarili po 30 dag kave. Teh obiskov je bilo okoli 150.
Isti dan so v dvorani doma DUT pripravili športniki - upokojenci zaključno prireditev. Ta dan so namreč končali različna tekmovanja. Najboljšim so izročili priznanja za dosežene uspehe. Izrazili so tudi željo, da bi se prihodnjih tekmovanj udeležilo še več upokojencev.
Odbor za literarno dejavnost DUT je 8.oktobra pripravil literarni večer, posvečen pred kratkim umrlim Jožetom Skrinarjem v dvorani doma.
V petek, 9.oktobra je bil v gledališki dvorani Delavskega doma celovečerni koncert Delavske godbe.
Zadnji dan tega tedna je planinska skupina PDT pri Društvu upokojenev Trbovlje organizirala skupinski izlet na Mrzlico. S tem izletom pa se je končal letošnji Teden upokojencev Trbovelj.
TL.
1 .oktober v Domu starejših Franc Salamon
LEPO JE BILO
Odzvala sem se prijaznemu vabilu na prireditev. Že pri vhodu v dom sem opazila spremembo: velik, svetel, pokrit predprostor, premikajoča vrata za vstop v avlo. Pa nisem prišla opisovat, kar so v zadnjih letih storili. Ne, prisostvovala bi prireditvi za dan starejših.
Jedilnica je bila že zasedena z oskrbovanci, gosti in nastopajočimi. Na letaku napisana misel: DODAJMO ŽIVLJENJA LETOM. V ospredju Vokalno instrumentalna skupina, redni sodelavec, pevec in instrumentalist, cicibani, šolarji, razred s svojo učiteljico Pino. Opazovala sem obraze oskrbovancev, starejših in mlajših, resnih, radovednih, glasnih, potrtih, eni na vozičku, drugi s palico in bergljami.
Povezovalka, Marija Sajovic, delovna terapevtka, je spregovorila za uvod s toplimi, čustvenimi besedami. Zanimiva in vzpodbujajoča je bila predstavitev dela in programa direktorice Hrenove. Kot vedno, je nastop najmlajših vedno prisrčen.
Kaj me je najbolj prevzelo, da seznanim bralce? Prijazen, nasmejan, human odnos uslužbencev in zunanjih sodelavcev, ki so vodili oskrbovance na prireditev. Ganjena in prevzeta pa sem opazila (zame) znane, mlade obraze
(medvojno generacijo), ki so vodili ali pripeljali oskrbovance na prireditev tudi v vozičku. Dom ima zunanje sodelavce za samopomoč pri starejših skupinah in javne delavce za družabništvo. Le-ti vodijo v domu tedensko prostovoljno krožke z oskrbovanci. Zato, ravno zato sem se odločila za ta prispevek. Navdušena in ganjena sem sodelovala v kramljanju po prireditvi. V domu sodelujejo navdušenci, ki žele popestriti starejšim jesen življenja. Še so generacije s človeškimi vrednotami, ki dokazujejo z dejanji, da starejši niso zapostavljeni, odrinjeni in pozabljeni.
Na poti domov so se mi porodile misli: Moram napisati v zahvalo vsem, ki so vključeni v to humano delo, ostalim bralcem, mojim občanom pa v razmislek, vzpodbudo, vabilo za sodelovanje.
Mija Filač
TEDEN PROMETNE VARNOSTI
Od5. do 12.10. je bil teden prometne varnosti, z geslom "Stopimo iz teme". V ta namen sta 5.oktobra stanovalce Eberlovega doma obiskala predstavnika zagorske policije Andrej Škoberne in Janez Jecel. Bilo je to prvo tovrstno srečanje uniformiranih policistov v Domu. Uvodoma sta se policista prisotnim celovito predstavila ter povedala namen in pomen njunega obiska. Razdelila sta tudi vrsto zanimivega gradiva, ki ga je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije. V svojem nadaljevanju sta spregovorila o najpomembnejših novostih Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet aprila letos. Ob tem sta posredovala tudi nekatere statistične pokazatelje težjih prometnih nesreč, pred in po srejetju Zakona, tako na področju Slovenije, Zasavja in občine Zagorje.
Med prisotnimi stanovalci je nekaj aktivnih voznikov avtomobilov, tako daje bila diskusija zelo živahna. Tudi drugi stanovalci so, kot pešci - udeleženci v prometu, dobro posegli v vedno aktualno tematiko prometne varnosti. Dejstvo, daje "njegovo veličanstvo avto", že kar precej posegel v naše vsakdanje življenje, v naš bivalni prostor tudi s svojimi negativnimi posledicami, je bilo tudi tokrat ponovno potrjeno. Zaskrbljujoča razmišljanja so izrazili zaradi mladih voznikov, žrtev prometnih nesreč, ki pa so med drugimi tudi v vrstah naših rehabilitantov.
Pogovor s policistoma je bil prijeten, zanimiv, dinamičen, predvsem pa koristen. Iz njunih bogatih izkušenj smo dobili prenekatero informacijo, ki jo bomo še kako radi uporabili tudi kot pešci, vozičkarji - udeleženci v prometu.
Ob zaključku je bilo dogovorjeno, da bomo v domu vsakemu zainteresiranemu stanovalcu, rehabilitantu ter zaposlenim nabavili kresničko ali odsevni trak, da bi bili v mraku ali slabši vidljivosti čimbolj vidni in s tem tudi varnejši.
Policistoma Andreju in Janezu pa prav lepa hvala za nadvse koristen obisk in nasvidenje!
Boris Drenik
22. VINOTOKA 1998

ŠPORTNI RADAR
l.ŽENSKA NOGOMETNA LIGA Krško/Cerknica - Zagorje 4:0 (2:0)
2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Zagorje - Tabor Jadran 2:1 (0:0)
Šentjur - Rudar (T) 5:0 (2:0)
3.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - CENTER Litija - Cockta Kresnice 0:0 l.LIGA MNZ LJUBLJANA Svoboda Kisovec - Vrhnika 2:5 1 .SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Puntar Alpkomerc - Assaloni Cosmos 1:6 2.SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Amaco - Birotehika Babič Koper 12:6 LB SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Zagorje - Banex 84:73 (42:39)
Rogla Atras - GD Hrastnik 73:66 (30:31) 2.SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD Bistrica - Malgaj Rudar (T) 72:87 (32:40)
1 .SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Radeče - Gorenje 27:29 (16:13)
LB SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Dol TKI - Grosuplje 29:21 (16:12)
Rudar (T) - Krim 28:25 (14:12)
Šmartno - Besnica 22:16 (9:6)
DRŽAVNO ROKOMETNO PRVENSTVO - STAR. DEKLICE
ŽRK Linne Zagorje - ŽRK Vias Šentjernej 37:10 (16:4)
DRŽAVNO ROKOMETNO PRVENSTVO - KADETINJE
ŽRK Aqua Zagorje - Mobix Črenšovci 25:11 (9:1)
PRIPRAVE NA SEZONO PRI SMUČARJIH V POLNEM TEKU
V	Smučarskem društvu Trbovlje se resno pripravljajo na novo sezono. Zadnje dni poletja so izvedli testiranje svojih mladih tekmovalk in tekmovalcev, katerega seje udeležilo 14 smučarjev, vodil pa gaje trener Boris Zupan. Vsa testiranja so opravili na pobočjih Kuma in Lontovža z bivanjem v domu društva v Dolu pod Kumom.
V	teh dneh pa so si nabrali že kar nekaj treningov po snegu. Dvakrat so se podali na Moelltal v Avstrijo. Bivali so v Kranjski Gori in se vsak dan vozili na smučišča, ki je oddaljeno kar 115 km od Kranjske Gore.
Gal
ŠAHOVSKI TURNIRJI
Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju v šahu za prejšnji mesec so odigrali 8 turnirjev, ki jih je organiziral Šahovski klub Rudar Trbovlje. Skupni zmagovalec za september je tako postal Silvo Rupnik. Odigrali pa so že tudi prvi turnir v oktobru. Zmagal je Uroš Zalokar, kije dosegel 9 točk, drugi je bil Hinko Jazbec z 8-imi, tretji pa Alojz Cerar z 6-imi točkami.
Štefan Kovač
Športnik meseca septembra - Peter Kauzer ml.
KO ZABAVO ZDRUŽIŠ Z RESNIM DELOM
Prvi na državnem prvenstvu Pri mlajših mladincih, ekipno Prvo mesto na mladinskem državnem prvenstvu, le za las ob Uvrstitev v slovensko mladinsko reprezentanco. Vse to so uspehi, ki jih je v letošnji sezoni nanizal 15-letni Peter Kauzer, obetavni hrastniški kajakaš, ki ste ga •zbrali za športnika meseca v Zasavju.
Si že drugi zaporedni član Brodarskega društva Hrastnik, ki so ga bralci Zasavca izbrali za športnika meseca. Kaj ti pomeni •a naslov?
Ta naslov je predvsem motiv za naprej. Da bom še naprej gradil, da bom še boljši, da bom še naprej treniral. S tem sem dobil še večjo voljo za treninge. Upam, da bom drugo leto še boljši.
V klubu se glede na številne Uspehe očitno dobro dela. Imate tudi dovolj podmladka, ki bi
lahko vprihodnje dosegal tako dobre rezultate kot jih sedanja generacija?
Tudi mlajše kategorije imamo, vendar njihovi treningi zaenkrat še niso tako redni. Ampak glede na to, koliko trenirajo, dosegajo kar dobre rezultate.
In kakšno je vzdušje v ekipi?
Vzdušje v ekipi je dobro, smo kar dobri prijatelji. Skupaj treniramo, pa tudi ven hodimo
skupaj.
Kako pa si se sploh odločil za ta šport?
Tudi moj oče je veslal, tako da sem se v bistvu preko njega navdušil za kajak. Bil sem na nekaj njegovih tekmah in leta 1990, v prvem razredu, sem začel s prvimi treningi. Najprej bolj za zabavo, potem pa je oče prevzel mesto trenerja, in vse skupaj je postalo bolj resno.
Kako pa je trenirati, če je trener tvoj oče?
Normalno. Treniram kot vsi ostali. Čeprav je hkrati moj oče, me zato nič bolj ne priganja.
Letos si tudi prvič prestopil prag celjske športne gimnazije. Kako ti uspeva usklajevati šolo in šport?
Ker je to športna gimnazija, so malo bolj popustljivi pri ocenah, tako pri kontrolnih nalogah kot pri spraševanju. Zaenkrat lahko oboje uspešno usklajujem.
So tudi tvoji načrti povezani s kajakom?
Drugo leto se bom predvsem skušal uvrstiti v mladinsko državno reprezentanco, ki jo čaka EP v domačem Solkanu.
Kaj pa te sicer najbolj privlači pri tem športu?
Voda, v kateri se, predvsem poleti, ko je vroče, lahko ohladim; valovi, brzice, zabava.
Branka lan
22. VINOTOKA 1998
1
J*
M
STATISTIKA MALONOGOMETNIH LIG ZASAVJA
Rezultati 1 .lige
6.	krog: ŠD Čolnišče - Pl.dom Sv.Gora 4:9, PGB Tiskarstvo - Amaco/ Pajnkiher 2:2, Kovinostrugarstvo Gobove - Wit boy 2:0, KZ Izlake -Juventus 1:2, Mlinše - Atletiko Linne 3:2, Malo po malo prost.
7.	krog: Pl.dom Sv.Gora - Wit boy 10:4, Kovinostrugarstvo Gobove -ŠD Mlinše 4:1, Amaco/Pajnkiher - Malo po malo 9:4, PGB Tiskarstvo -ŠD Čolnišče 3:0, Atletiko Linne - KZ Izlake 5:0, Juventus prost.
Lestvica l.lige: 1. PGB Tiskarstvo Trbovlje	6	4	2	0	28:9	14 točk
2. Kovinostrugarstvo Gobove	7	4	2	1	22:17	14
3. Planinski dom Sveta Gora	6	2	2	2	27:25	10
4. KMN Amaco/Pajnkiher ovc	6	2	3	1	23:16	9
5. KMN Malo po malo	6	3	0	3	18:19	9
6. KMN Juventus	6	3	0	3	14:15	9
7. KZ Izlake	7	3	0	4	16:18	9
8. ŠD Mlinše	7	3	0	4	11:22	9
9. Trgovina Wit boy	6	2	1	3	15:22	7
10. KMN Atletiko Linne	7	2	1	4	20:23	T
11. ŠD Čolnišče	6	1	0	5	10:18	3 v. o .
Rezultati 2.lige				■		Illlilll
6.	krog: Šport plus - Trgovina Čop 8:2, Fejst pub - Mlinše III 3:1, E.S.Potočnik/Ašič - Prapreče 4:0, Pekarna Leniči - Dom oprema 2:2, Steklarstvo Cestnik - Čolnišče II 3:2, Šentlambert - Ki da ni 2:1. .
7.	krog: ŠD MlinšeIII - TrgovinaČop 1:2, Ni dani- Steklarstvo Cestnik 0:3 (pl), Dom oprema/RepoVž - Šentlambert 0:1; Čolnišče II - Šport plus 0:7, Fejst pub - E.S.Potočnik 2:1, Prapreče - Pekama Leniči
Lestvica 2.1ige:
L Fejst pub-	7-	7	0	0 .	23:6	21 točk
2. Pekama Leniči	7-	5	2	0	22:11-	n t; -
3. Šentlambert	7	5	1	. 1	19:10	16 '
4. Šport plus	7	5	.0	2	33:17	15
5. Steklarstvo Cestnik	7	4	1	2	20:18	13
6. E.S.Potočnik/Ašič	7	2	~i	4 .	16:17	r
7. Ni da ni	• 7	2-	i	4 .	13:14	7
8. ŠD Mlinše III	7	2	.,i	4	17:20	7
9. ŠD Čolnišče II	7	2	0	5	12:28	6
10. Dom oprema/Trg.Repovž	7	1	1	5	10:20	4
11. ŠD Prapreče	7	1	1	'5	8:18	4
12. Trgovina Čop	7	1	1	5	10:24	4
Rezultati 3.lige
6.	krog: Tima -1AK SCT 2:1, Gostilna Kovač - ŠD Sava 1:1, Varnost -KommaTommobil 1:4, Magros NLP - ŠD Mlinše II 1:5, Trgovina Jagoda - ETI EE 4:2, Antimon Bistro 91 - Udarnik 5:4.
7.	krog: Antimon - IAK SCT 3:2, ŠD Mlinše II - Tirna 4:2, Magros NLP - Varnost 8:1, ŠD Sava - Trgovina 1:14, KommaTommobil - Gostilna Kovač 4:3, ETI EE - Udarnik TSG 3:5.
Lestvica 3.lige:
1.	Trgovina Jagoda
2.	ŠD Mlinše II
3.	Tima
4.	Magros NLP
5.	KommaTommobil
6.	Antimon Bistro 91
7.	IAK SCT
8.	ŠD Sava
9.	ETI
10.	Udarnik TSG Lunar
11.	Gostilna Kovač
12.	Varnost
7 7 0 0 63:17 21 točk 7 5 0 2 39:16 15 7 5 0 2 23:12 15 7 5 0 2 20:13 15 7 4 1 2 25:16 13 7 4 0 3 23:25 12 7	3	0	4	15:14	9
7	2	2	3	18:30	8
7	115	12:24	4
7	115	19:33	4
7	115	15:36	4
7	1	0	6	9:46	3
Rezultati 4.lige
6.	krog: Medija - Merli 2:7, Branko bar - Okrepčevalnica Gasilček 2:1, Panterji/Trgotrans - Podkum 10:2, Železničar Taxi - Frizerstvo Ivi 8:5, Potepuhi - ŠD Čemšenik 6:1, Avto Šver - Pizzerija Pepita 2:0, Gamsi -Bistro Maln 2:1, Bistro Slavi - Zasavc 7:0.
7.	krog: Medija - Bistro Maln 2:2, Merli - Frizerstvo Ivi 8:2, Železničar - Panterji 0:1, Čemšenik - Pizzerija Pepita 2:1, Avto Šver - Zasavc 3:1, Podkum - Branko bar 3:6, Gamsi - Potepuhi 0:2, Okrepčevalnica Gasilček
- Bistro Slavi 1:3. Lestvica 4.lige: 1. Bistro Slavi	7	7	0	0	44:8	21 točk
2. Panterji/Trgotrans	7	7	0	0	44:11	21
3. Avto Šver	7	6	1	0	27:8	19
4. Branko bar	7	6	0	1	34:11	18
5. Železničar/Taxi Golob	7	6	0	1	33:10	18
6. Gamsi	7	4	0	3	12:12	12
7. Potepuhi	7	3	1	3	18:20	10
8. Okrepčevalnica Gasilček	7 .	3	0	4	14:16	9
§. ŠD Podkum	7	: 3	0	4	14:28	9
10. ŠD Čemšenik	7	2	2	3	12:22	8
11. Merli	7-	' 2	1	4	19:27	7
-	12. Medija	7	1	3	3	21:37	6
13. Frizerstvo Ivi	7	1	1	5	21:32	4
14. Bistro Maln	7	0	1	* 6	9:31	1
15. Zasavc	7	0 0		5	10:32	0
'	16. Pizzerija Pepiia	7	0t	0	5	7:34	0
Najboljši strelci za Zasavcev zlati prstan:
22.Smajlovič (Šport plus), 19 Vodišek (Trgovina Jagodh), 18 Ravnjak (Bistro Slavi), 15 Deželak (Trgovina Jagoda), 14 Dermota .(Trgovina^ Jagoda), Jogar (Medija) in Gracar (BistrcOŠJavi); 11' Sotenšek (PGB 'Tiskarstvo) in Milinovič (Panterji).	'SA ..	.
■	,	,) •	;, Peterltoinikar.
OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA L	HRASTNIK*	‘
. A- • A y	v-G'':	.
V. hrastniški ■ malonogometni ligi, kjer Iftpsitektftnje šest moštev .:
(štirikrožni sistem), so odigrali že pet krogov. Rezultati:
3.	krog: Steklarna - Mir 3:2, TKI - Rudnik 0:3, DMN Ljiljani - KMN Juventus 2:3.
4.	krog: DMN Ljiljani - TKI 3:0, Rudnik - Steklarna4:0 Mir - KMN Juventus 0:3.
5.	krog: Steklarna - TKI 4:2, Mir DMN Ljiljani 1:1, KMN Juventus - Rudnik 3:3.
Trenutni vrstni red: Rudnik 13 točk, KMN Juventus 13, Steklarna 7, DMN Ljiljani 5, TKI 3, Mir L
Najboljši strelec lige je trenutno s 7-imi zadetki R.Ristanovič, 5 zadetkov je dosegel D.Žagar (Steklarna), D.Rižner in M.Kirbiš pa s tremi zadetki delita 3.mesto.
TEK
Igor Gošte
1 l.oktobra je bil v Ribnici na Dolenjskem ulični tek na 8.5 km, ki šo se ga udeležili tudi 3 tekači iz Zasavja. Romeo Živko je pri moških absolutno dosegel 2.mesto, Lovro Petrinje bil vkategoriji od 20 do 30 let tretji, Heda Kotar pa je v kategoriji nad 35 let zasedla l.mesto.
17.oktobra sta se 1 .obkolpskega maratona na 22 km udeležila Heda in Bojan Kotar. Slednji je v kategoriji nad 40 let zasedel 3.mesto, Heda pa je bila v absolutni konkurenci prva.
Dan kasneje je bil v Sušici 3.tek po vinski cesti na 9850 metrov dolgi progi. Heda je v kategoriji nad 30 let zasedla 3.mesto, isto mesto pa je v kategoriji nad 40 let zasedel njen mož Bojan.
Peter Motnikar
22. VINOTOKA 1998
3T) DT m
KEGLJAŠKI KOTIČEK
V	drugem kolu 1.kegljaške lige moški, je Rudar na gostovanju pri Log Steinelu zabeležil drugo zmago z rezultatom 7:1 (5610:5297). Pri Rudarju so kar štirje kegljači podrli več kot 900 kegljev: Stoklas le štiri keglje manj kot 1000, Hribar 972, Mažgon 963 ter Blaha 939 kegljev. Žal so bili v naslednjem kolu, v derbiju z ekipo Prosol-Skiting , poraženi le za borih 18 kegljev z rezultatom 3:5 (5524:5542). Tokrat je bil od »rudarjev« najboljši Jerič (950), Stoklas je podrl 943, Blaha 940 ter Hribar 915 kegljev.
Ekipa Saše Burje je bila v drugem kolu l.lige uspešna, saj je doma zmagala z rezultatom 7:1, v tretjem kolu pa so kegljavke Prosol-Skitinga na gostovanju izgubile z ekipo Adria Convent s 2:6. Konec prejšnjega tedna je Saša s svojo ekipo nastopila tudi na evropskem pokalu v Celovcu za državne podprvakinje, kjerje znova dobro metala. Podrlaje 438 kegljev, kar je bilo predvsem zaradi nekoliko slabšega metanja kolegice iz ekipe Čadežove (388) premalo, da bi se dekleta uvrstile v finale. Kljub temu so osvojile še vedno dobro peto mesto.
V	zasavskem derbiju v drugi ligi med Rudarjem II in Sinet Hrastnikom so bili uspešnejši kegljači Sinet Hrastnika z rezultatom 6:2 (5226:5125). Pri zmagovalni ekipi je Drame Z. podrl 905 kegljev, Brečko 903 ter Jazbinšek 900 kegljev, pri poražencih paje bil najuspešnejši Laznik, kije podrl 895 kegljev.
TRENUTNI REZULTATI KEGLJAŠKEGA TURNIRJA V LITIJI:
Po predtekmovanju na kegljaškem turnirju v Litiji vodita Novak in Stoklas z 983 podrtimi keglji, tretji paje Kirbiš, kije podrl 980 kegljev.
Finale bo predvidoma v mesecu decembru.
Pripravil Igor Gošle
SMUČARSKI SKOKI
Skoraj ne mine dan, da se po zaletišču kisovških skakalnic ne bi spuščali skakalci. Tako domači kot iz drugih slovenskih klubov. Kako dobraje bila odločitev smučarskih delavcev, ki so v plastiko »odeli« prelepe skakalnice in poleg zgradili še sedežnico, lahko opazi vsak, ki ga pot zanese v ta del Kisovca.
V	začetku oktobra so tako predstavniki SK Zagorje- Sekcija za skoke Kisovec, organizirali tekmovanje za pokal občine Zagorje v smučarskih skokih. Tekmovanja na 50.metrski skakalnice seje udeležilo 42 skakalcev iz 12.slovenskih klubov. Uspešno so nastopili tudi predstavniki domačega kluba. Med veterani je s skokoma 40 in 40,5 m zmagal Zvone Pograjc, v kategoriji mladincev pa so predstavniki domačega kluba osvojili naslednje uvrstitve: 10. S. Klopčič (40 in 40,5), 12.A.Derstvenšek (40,39), 17,M.Aškerc (38,38), enajstletni B. Razpotnik paje bil 19. Padel je tudi rekord skakalnice in sicer ga je postavil s 52.m Piki iz SK Ljubno ob Savinji.
ANDRAŽ POGRAJC DRUGI
V	Mislinji je 11.oktobra potekalo tekmovanje za dečke in deklice za pokal MIP Pri dečkih do 8 let je A.Pograjc osvojil odlično drugo mesto, med deklicami paje bila T. Hribar peta.
Igor Goste
NOVA ASTRA LIMUZINA PRI AVTOTEHNI VIS IN MAH KOVIC
Letošnjo jesen bo zaznamoval tudi pričetek prodaje nove astre limuzine. Njene bistvene značilnosti so najboljši količnik zračnega upora v razredu (0.29), dinamična oblika, visoka kakovostna tehnologija karoserije in podvozja. Druga pomembna značilnost je tudi 2.61m dolga medosna razdalja, ki omogoča dovolj prostora in udobja vsem petim potnikom. Nova limuzina vsebuje tudi obsežen varnostni paket, ki vključuje tudi skoraj podvojeno torzijsko čvrstost. Karoserija je popolnoma pocinkana, kar omogoča 12-letno garancijo na prerjavenje.
Astra limuzina v dolžino meri 4.25 m in je za približno 14 cm daljša od svoje kompaktnejše različice. Poganja jo šest bencinskih in dva dizelska motorja, začenši od 1,2 16V (48kW/ 65KM), pa tja do 2.0 16V (100 kW/136 KM). Oba dizla (1.7 I TD in 2.0 Dl 16V) ne ponujata le dobrih voznih zmogljivosti, temveč sta tudi izredno varčna, saj potrošita le 5.9 oziroma 5.7 1/100 km.
m.
/p RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-	12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD
-	48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS 95, VVORD
EXCEL (20 ur)
INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...
NA DNEVU ODPRTIH VRAT PREDSTAVILI VW LUPO
Pri Malgaju d.o.o. v Trbovljah so minulo soboto pripravili dan odprtih vrat, kjer so predstavili vse modele VW, največja "zvezda" pa je bil vsekakor VW Lupo. Slednjega imajo pri Malgaju d.o.o. trenutno na zalogi in sicer model 1.0 s 37kW (50KM), katerega maloprodajna cena je 1.471.542 SIT. Sicer pa bo na trg kmalu prišel tudi lupo 1.4, pri Volksvvagnu pa pripravljajo posebno presenečenje - najbolj varčno dizel varianto. Lupa lahko dobite že za 16.738 SIT mesečno.
Sicer pa smo vam v prejšnji
številki zastavili vprašanje; koliko meri prostornina prtljažnika pola variant z dvignjeno zadnjo klopjo. Mnogi ste napisali, da prostornina znaša 1250 litrov, kar pa seveda ni pravilno. Z dvignjeno zadnjo klopjo prostornina znaša 390 litrov. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Matejo Kokal j, Tepe 41, 1282 Sava, ki bo prejela majico in kapo, ki jo podarja Malgaj d.o.o.
™.

naf&alfše/nečaJuv s4nejw ebakonf&ku/ za/f2AAw loj&tnL dan/želu
st/iic/ ^adej/
22. VINOTOKA 1998
m
nzi;
NA TENIŠKIH IGRIŠČIH NA IZLAKAH ŽIVAHNO
V	oktobru je bilo na teniških igriščih športnega parka na Izlakah zelo živahno. Klub je namreč 3.oktobra organiziral "Masters" turnir za osem najvišje uvrščenih klubskih igralcev.
Po pričakovanjih je zmagal Aljoša Ule pred Kovačičem in Goštetom. Turnir so podprli sponzorji: ETI, SKIP Kotar Jernej, Avtohiša Kržišnik, McDonalds Slovenija, Piramida d.o.o., Elektroprom d.o.o. in Cvelbar d.o.o. Celje. V soboto, 10.oktobra pa je na Izlakah potekalo že tradicionalno srečanje teniških veteranov Zasavja. V kategoriji do 45 let je tako kot lani prepričljivo slavil Jože Lebar z Izlak. V finalu je premagal Franca Koritnika iz Zagorja. Tretje mesto sije priboril Dominik Kužnik iz Trbovelj.
V	kategoriji veteranov nad 45 let je zmagal Mihael Hild, ki je v finalu po tesni odločitvi z 9:8 premagal Mirka Božjaka iz Trbovelj. Turnirje potekal pod sponzorstvom ETI Elektroelementa, ki je prispeval pokale.
Mihael Hild
Udeleženci veteranskega turnirja v tenisu
TRBOVELJSKI KARATEISTI USPEŠNI
Karate klub Tika Trbovlje deluje že 27. leto po vrsti in je eno najboljših klubov v Sloveniji. Vanj je vključenih več kot 200 članov obeh spolov, od tega je največ mladih. Dosegajo zavidljive rezultate in so v samem vrhu. O svojih dosežkih, aktivnostih in rezultatih pa so spregovorili na tiskovni konferenci.
Kljub vsem idejam, iluzijam in načrtom so še vedno brez svojih prostorov za treniranje. Trenutno treninge opravljajo v prostorih OŠ Trbovlje, kot vsi športniki pa si tudi ti želijo čimprejšnjo izgradnjo športne dvorane na Polaju.
V	letu 1997 so dosegli 56 odličij, od tega 25 na državnih prvenstvih ter 31 na mednarodnih tekmovanjih. V prvi polovici leta 1998 je bilo osvojenih 24 odličij, od tega 8 zlatih, 6 srebrnih in 10 bronastih. Poleg vseh teh uspehov so uspešni tudi na organizacijskem področju, saj bodo tudi letos v času od 12. do 13.decembra organizirali že 26.tradicionalni mednarodni turnir Trbovlje 98 in pričakujejo, da se bo tega turnirja udeležilo veliko tekmovalcev.
Alma Mujič
SD KISOVEC TUDI LETOS Z DOBRIMI REZULTATI
V	sezoni 1998/99 so se spet začela tekmovanja v državnih ligah v streljanju s serijsko zračno puško za pionirke in pionirje v "POKALU PRIJATELJSTVA" ter s standard zračno puško za mlajše mladinke in
mladince (strelci od 15. do 17.1eta starosti).
V soboto, 3.oktobra je bilo v Lendavi l.kolo državne lige za pionirke in pionirje v okviru omenjenega pokala. Nastopilo je okoli 100 pionirjev in pionirk iz vseh krajev Slovenije. Tekmovanja so se udeležili tudi mladi strelci SD Kisovec. Uvrstitev na 17.mesto med ekipami ni bila ravno blesteča, vendar gre za tekmovalce, ki tekmujejo šele pol leta in imajo pred seboj še tri sezone tekmovanj. Med dekleti pa je bila že bolj uspešna Manca Vovk, ki že kaže velik napredek in se bo v treh letih razvila v eno boljših tekmovalk v državi. Poudariti je treba tudi, daje lanska generacija pionirk v tem tekmovanju zasedla kot ekipa 2.mesto. Takih tekmovanj v državni ligi bo še sedem in bodo potekala po vseh največjih strelskih središčih v Sloveniji.
4.oktobra je bilo v Zidanem Mostu l.kolo državne lige za mlajše mladinke in mladince. Nastopilo je 10 tričlanskih ekip in precej posameznih tekmovalcev iz cele Slovenije. Med njimi je bila tudi ekipa SD Kisovec, kije zasedla 5.mesto. Rezultati so spodbudni, posebej zato, ker tekmuje ekipa šele prvo sezono v tej konkurenci.
Med mlajšimi mladinkami je odlično 5.mesto zasedla v lanski sezoni najboljša pionirka v Sloveniji Mojca Lebeničnik iz SD Kisovec. Tudi 12.mesto lanskega viceprvaka na državnem prvenstvu pionirjev Mateja Feleta pomeni iz zelo dober rezultat.
Mlajše mladince čaka še 5 krogov državne lige, da na koncu dobimo za to sezono najboljše ekipe, ki nastopajo v enotni konkurenci (dekleta in fantje skupaj) ter najboljše posameznice in posameznike.
IgorZibelnik
PREDSTAVLJAMO:
ODBOJKARICE Z DOLA
V teh dneh, ko se spet bolj pogosto govori o pomenu rekreacije, predstavljamo rekreativno odbojkarsko ekipo z Dola. Fotografija sicer ni čisto sveža, saj so se postavile pred objektiv na zadnjem prijateljskem turnirju v lanskem letu, sicer pa ima ekipa iz tedna v teden drugačno postavo. Rednih odbojkaric, ki se srečujejo enkrat tedensko (ob torkih zvečer v šolski telovadnici), je le šest, sedem. Ostale prihajajo le v primeru, če niso službeno zadržane.
Med rednimi obiskovalkami odbojke je tudi Eli Frangeš, glavna organizatorka. "Na prosti termin v dolski telovadnici smo čakali skoraj dve leti," pravi. "Potem smo začele v letu 1994 z aerobiko. Ker pa smo se bolj nagibale k odbojki, so nekatere kmalu prenehale z vadbo. Organizirali smo tudi turnir, ki smo ga zaradi slabih pogojev v dolski telovadnici (nizek strop) izvedle v Rimskih Toplicah. Na turnirje pridejo tudi odbojkarice iz Radeč in dve ekipi iz Trbovelj - davčna in LB..."
Dragica Draksler, ki je tudi med gonilnimi silami dolskih odbojkaric, je dodala, da poleg športa gojijo še družabna srečanja. Tako so imele že
piknik na Lisci, novoletno in pustno zabavo..., kar jih še bolj povezuje.
Vse pa se veselijo nove športne dvorane na Dolu, saj upajo, da se bo našla kakšna urica tudi zanje.
Fanči Moljk
22. VINOTOKA 1998
r Tio Va.vm.
Piše: Primož Kostajnšek

Štajerski rally v sosednji Avstriji je prinesel še zadnji dve odločitvi v slovenskem rally prvenstvu. Na žalost pa je prireditev bolj kot športni boj zaznamovala tragična nesreča avstrijske posadke Geramb - Neuhold. Avstrijca sta z malim fiatom cinquecentom z veliko hitrostjo trčila v betonski drog in kljub hitri zdravniški pomoči zanju ni bilo več pomoči. Po nesreči so rally razumljivo prekinili, rezultati po testih hitrostnih preizkutnjah pa so obveljali za uradne. V skupnem seštevku je zmagal avstrijski voznik Raphael Sperrer z renaultom megane maxi, med našimi pa sta
bila že šestič letos najhitrejša člana Petrol racinga Tomaž Jemc in Matjaž Korotak.
Med dvokolesno gnanimi avtomobili sta bila Jereb in Polončič za 16 sekund hitrejša od Peljhana in Kacina in tako ubranila naslov državnega prvaka. Vse pa nas je razžalostila odločitev priljubljenega Idrijca Darka Peljhana, da v naslednji sezoni ne bo več tekmoval na vseh rallyjih za državno prvenstvo, temveč le na dveh domačih dirkah. Ker bo zimski odmor dolg, lahko le upamo, da si bo Darko premislil, in bomo
VTODELI
COP
Podvine 30,1410 ZAGORJE, tel.: 0601/61-601, mobitel: 0609-942-010
ZIMA 98/99
Zimske gume ROTAL verige
akumulatorji hladilna tekočina olja ELF, VALVOLINC
avtodeli novi in rabljeni
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
lahko tudi naslednje leto spremljali super dvoboje Jereb - Peljhan.
Tudi v razredu do 2000 ccm skupina N je odšel naslov državnega prvaka v Petrolov tabor. Boštjan Turk in Metod Kurent nista uspela loviti dobesedno letečega Roka Černjavskega. Seveda obstaja vprašanje, če bi Černjavski in njegova astra zdržala v taktnem tempu tudi vso dolžino rallyja, a po toči zvoniti je prepozno. Kljub temu sta naša predstavnika eno najbolj pozitivnih presenečenj sezone.
Izkazal se je tudi Vojko Podobnik, kije sicer že postal prvak v skupini N, a ima tudi vse možnosti, da osvoji še naslov avstrijskega prvaka v istem razredu.
Trenutno vodi, o naslovu pa bo odločal rally Semperit, ki bo v začetku novembra.
Prvenstvo je končano, naslovi so oddani, zmagovalci so lahko zadovoljni, poražencem pa ostaja možnost, da si naslednje leto priborijo tisto, kar so letos izgubili. Oboje pa čaka dolga zima, v kateri bodo eni bolj in drugi manj uspetno skakali okrog "radodarnih" sponzorjev, ki jih seveda oglaševanje na dirkah po avstrijskih gozdovih nekje bogu za hrbtom razumljivo ne zanima.
Mogoče pa se nam bodo uresničile pobožne želje in bomo na naših tleh lahko spremljali več dirk. Upati ni greh.
MiMinfi letos m
MLE¥ THE! TOLM
Končuje se tudi sezona v turističnih rallyjih. Zadnja letošnja prireditev za prvenstvo treh dolin bo rally Celje 98, ki se bo odvijal v nedeljo, 25 oktobra, center dogajanja pa bo na avtopoligonu v Ljubečni. Start prvega tekmovalca bo ob 11. uri, prijaviti pa se bo možno že dve uri prej. Zasavski predstavniki seveda niso brez možnosti za visoke uvrstitve, največ pa seveda lahko stavimo na Boruta Žnidarja, ki je že postal letošnji prvak, prav tako pa je zmagal tudi na slalomu, ki seje na
istem prostoru odvijal prejšnji mesec.
ZASAVSKI FRKER
Je kriva prevelika hitrost, slabe gume, ali neustrezen asfalt?
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Hrastnik, 8,10. ob 16.05 uri je M.S. vozil osebni avtomobil znamke škoda favorit po regionalni cesti iz smeri Rudnika proti Riklovemu mostu v Hrastniku, kjer je dohitel pred njim vozečega voznika osebnega avtomobila mazda 323 RH. Ker je P.H. v križišču nameraval zaviti levo proti Dolu pri Hrastniku, je zmanjšal hitrost, M.S. pa se za njim ni uspel ustaviti, temveč je zaradi prekratke varnostne razdalje s prednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila P.H. Na vozilih je nastala materialna škoda, zato so policisti M.S. izrekli denarno kazen.
IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
Hrastnik, 10.10. ob 00.30 uri je D.T. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke zastava 850 po mestni ulici od Loga proti Trgu F. Kozarja v Hrastniku, kjer je nameraval zaviti levo. Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje je izgubil oblast na vozilom, katerega je zaneslo na nasprotno stran križišča, kjer je silovito trčil v dvignjen robnik pločnika. Po trčenju se avtomobil ni ustavil, pač pa na parkirnem prostoru tržnice silovito trčil v parkiran osebni avtomobil znamke citroen AX, last J.Z. Trčenje je bilo trako silovito, da je vozilo J.Z. odbilo še v parkiran osebni avtomobil znamke zastava jugo, last B.S., to vozilo pa še v parkiran osebni avtomobil znamke golf, last TA. Policisti so na kraju ugotovili, daje D:T. še voznik začetnik, saj ima vozniški izpit komaj en mesec. Odredili so tudi preizkus alkoho-
liziranosti, ki je z alkometrom Draeger pokazal kar 1.76 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje, zoper njega pa podali predlog SP. Na vseh poškodovanih vozilih je nastalo za najmanj
230.000,00 SIT škode, sopotnik S. A., ki seje vozil v vozilu D.T. pa je zadobil sled poškodbe.
ČELNO TRČIL V NASPROTI VOZEČE VOZILO
Hrastnik, 12.10. ob 10.35 uri je S.T. iz Radeč vozil tovorni avtomobil cady po lokalni cesti od Hrastnika proti Radečam, v Podkraju pa zaradi vožnje po levi strani ceste čelno trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila renault 4 K.M. iz Sevnice. Na vozilih je nastalo za približno 70.000,00 SIT, policisti pa so povzročitelju S.T. izdali plačilni nalog.
OKLOFUTAL GAJE
Hrastnik, 12.10. ob 19.45 uri je B.S. iz Radeč obvestil policiste PO Hrastnik, da gaje med vožnjo mimo rudniške uprave z osebnim avtomobilom prehitel B.E., kateri je nato zapeljal pred njegovo vozilo in ustavil. Iz avtomobila je izstopil neznanec, kateri je odprl vrata njegovega vozila in ga takoj nekajkrat udaril z roko, nato pa odšel. Policisti so za kršitelja D.E. iz Hrastnika zvedeli že naslednjega dne, ko je sam zaprosil za intervencijo.
MOTORIST TRČIL V AVTO
Hrastnik, 16.10 ob 15. uri je G.R. z Dola vozil kolo z motorjem
znamke Tomos APN 6 po regionalni cesti iz smeri Hrastnika proti Dolu pri Hrastniku, kjer je v križišču na Trgu borcev NOB zavijal levo proti Partizanski cesti v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim avtomobilom znamke renault laguna pripeljal O.D. in s kolesom z motorjem trčil v prednji del avtomobila. Ob trčenju je voznik G.R. padel na vetrobransko steklo in nato na tla, kjer je obležal. Ugotovoljeno je bilo, daje pri nesreči G.R. zadobil le sled telesne poškodbe, vendar pa bo zoper njega podan predlog SP.
ZAPRL MU JE POT
Trbovlje, 16.10. ob 13.44 so na Vodenski cesti v Trbovljah obravnavali prometno nesrečo, kjer je voznik L.S. pripeljal z industrijske na prednostno cesto in pri tem zaprl pot vozniku B.G. L.S.-ja bodo prijavili.
NEPRAVILNO PREHITEVAL
Zagorje, 8.10. ob 6.45 se je zgodila prometna nesreča na trojanskem klancu. Voznik M.F. je vozil s Trojan proti Izlakam ter prehiteval drugo vozilo v trenutku, ko mu je nasproti pravilno po desni strani pripeljal voznik O.M. Vozili sta čelno trčili, škoda znaša 1.000.000 SIT, poškodb pa ni bilo.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Zagorje, 14.10. ob 12.55 so na C.9.avgusta obravnavali prometno nesrečo, kjerje B.I. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo last
K.M. Nastala je le materialna škoda.
NAPIHAL 2.28 PROMILA
Litija, 8.10. je občanka sporočila, da se je voznik zaletel v njen parkiran avto. Patrulja je ugotovila, daje imel 2.28 g/kg alkohola v krvi. Ta je izpit še imel, zato so mu ga vzeli.
SRNA MU JE POŠKODOVALA AVTO
Zgornji Hotič, 8.10. je občan iz Trbovelj na zasavski cesti pri Gostilni Juvan zbil srno. Srna je poškodovala avto in obležala. O tem
POLICIJA OBVEŠČA
Cesta od Zagorja do Litije je prevozna za vlačilce, če so le-ti na lokalni vožnji.
so obvestili lovca, ki je poskrbel za smo.
OVIRAL PROMET
Podšentjur, 9.10. ob 05.45 je ob cesti blizu Podšentjura obtičal osebni avto niva, ki je oviral promet. Voznika S.A. je patrulja legitimirala in opozorila, naj avto umakne z vozišča. Avto je bil namreč pokvarjen.
IZ NEZNANEGA VZROKA IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
Maljak, 9.10ob 18.35 je prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom. Voznik kombiniranega vozila je v levem ovinku iz neznanega vzroka izgubil oblast nad vozilom in priletel skoraj čelno v nasproti vozeče tovorno vozilo, ki je razvažalo zamrznjene izdelke. Patrulja je zavarovala kraj nesreče do prihoda posebne preiskovalne komisije, ta čas je bila cesta zaprta, obvoz pa je bil skozi Savo.
TRČIL V STEBRIČEK IN 0DPEUAL
Tenetiše, 13.10. ponoči je neznani voznik trčil v stebriček ograje in odpeljal. Oškodovanec je bil priseben in si je zapisal registrsko tablico. So mu na sledi.
HUDO POŠKODOVAN OTROK
Zavrstnik, 13.10. je osebni avto vozil proti Štangarskim Poljanam. Na nepreglednem ovinku je bil parkiran traktor s prikolico. Ko ga je hotel obiti, je nasproti pripeljal neznani voznik, tako da se je prahitevajoči umikal in zaletel v prikolico. Pri tem se je huje poškodoval štiriletni otrok, ki je z bratcem sedel na traktorju. Traktorja je vozil 14-letnik. Mlajšega otroka je pri trku vrglo v armaturno ploščo in se je pri tem huje poškodoval. Kaj pa odgovornost staršev, da dopuščajo vožnjo traktorja mladoletnikom?
ODTRGAL ZAPORNICE
ZgomjiLog, 15.10. je anonimnež poklical na policijsko postajo in povedal, da so na Zgornjem Logu zlomljene zapornice. Zlomil naj bi jih tovorni avto mercedes rdeče barve za prevoz mleka. Podatke še zbirajo.
PRAVI, DA GA JE ZBIL TOVORNJAK...
Polšnik, 15.10. so iz Zdravstvenega doma sporočili, da je
Iv .? o Tl i 3 xi n
22. VINOTOKA 1998
Aufbiks
4.10.	ob 15.05 uri so policisti posredovali na Dolu pri Hrastniku, kjer je v stanovanju razgrajal mladoletnik G.M. Ker se tudi ob prihodu policistov ni hotel pomiriti, pač pa seje zabarikadiral v sobo, so policisti na kraj poklicali krajevno zdravnico, ki muje dala injekcijo za pomiritev, nato pa je bil G.M. z asistenco policistov odpeljan v bolnico v Vojnik. Kljub temu se bo moral zaradi prekrška zagovarjati pri SP.
^ 9.10. ob 21.40 uri je Č.N. policiste PO Hrastnik zaprosila za intervencijo, ker jo doma v stanovanju pretepa mož. Policisti so takoj odšli na kraj, kjer so ugotovili, daje Č.F., ki je bil močno pijan, doma razgrajal in razbijal pohištvo, nato pa grozil s fizičnim obračunom svojim otrokom in ženi. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljevalce bil pridržan v prostorih za pridržanje do iztreznitve, zoper njega pa je bil podan predlog SP.
^ 13.10. je bil PO Hrastnik obveščen, daje 12.10. okoli 19. un F.J. iz Trbovlje vstopil v stanovanje bivšega dekleta R.P. v Hrastniku, kjer jo je prišel pretepati, na njeno zahtevo pa se tudi ni hotel odstraniti iz njenega stanovanja. Policisti se bodo s F.J. pogovorili, zoper njega pa podali predlog SP in tudi kazensko
ovadbo na ODT. Toda še preden so ga policisti izsledili, je F.J. (13.10. okoli 18.40 ure) ponovno prišel R.P., kjer je začel razbijati po vratih, trkati in zvoniti. Ko je zaslutil, da bodo na kraj prišli policisti, ki jih je R.P. seveda poklicala, je še pred njihovim prihodom odšel. Tudi za to razbijanje se bo moral zagovarjati pri SP.
^ 7.10. v Zgornji Slivni ob 15.31 so javili, da G.D. doma razgraja in grozi ženi. Le-ta je klicala policijo in želela intervencijo. Ugotovili so, da sta se prepirala in je mož dvakrat udaril s sekiro po asfaltu pred hišo. Ob prihodu patrulje je bil v svoji delavnici in čisto miren.
^ 10.10. v Gabrovki ob 20.uri so domačina napadli Romi. Do nesporazuma je prišlo, ko so prodani avto Romi vrnili, z njim namreč niso bili zadovoljni in so zahtevali denar nazaj. Vsa stvar seje začela že dopoldan in se vlekla do večera. Pri tem so domačina pretepli in mu grozili s pištolo.
£ 18.10. ob 01.00 uri je K.R. iz Hrastnika obvestil policiste, da gaje pred nočnim klubom Shake's bar udaril redar. Policisti so na kraju ugotovili, da je K.R. udaril R.B., zato so zoper njega podali predlog SP.
reševalec šel iskat ponesrečenca na Polšnik. Patrulja, kije odšla za njim, je naletela na precej poškodovanega motorista, ki je trdil, da ga je v okolici Konjščice podrl tovornjak. Možak je bil močno vinjen. Nikjer ni bilo sledi o tovornjaku, tudi motor ni bil v tem smislu poškodovan. Sumijo, daje padel sam.
NAPIHAL 2.89 PROMILA
Maljak, 17.10. je voznik osebnega avtomobila s Hudih Raven v Maljaku zapeljal v jarek, dobil udarec v glavo in ni mogel z avta. Poklicali so rešilca. Patrulja je tudi Ugotovila, da so mu pred dobre pol Ure prepovedali vožnje, ker je napihal 2.89 g/kg alkohola. Ko so mu hoteli vzeti vozniško mu jo niso mogli, ker je ni imel.
Ravbajo kot srake
Dne 6.10. ob 12.20 so bili Policisti obveščeni, da je neznani storilec preko noči vlomil v gradbeno barako, last KJ. in iz nje odnesel večjo količino električnega orodja in gradbenega materiala v vrednosti 100.000 SIT.
Dne 8.10 ob 19.05 uri je O.E Policiste PO Hrastnik obvestil, daje z osebnim avtomobilom ustavil dvema štoparkama, kateri sta izstopili v Hrastniku. Po njunem odhodu je ugotovil, da mu je ena
izmed njiju med vožnjo ukradla denarnico z denarjem in dokumenti. Policisti štoparko, ki sije opomogla z denarjem uslužnega vzonika, še iščejo.
Dne 9.10. ob 15.25 uri je G.D. iz Hrastnika policiste PO Hrastnik seznanil, da mu je neznanec na železniški postaji v Hrastniku ukradel varnostno čelado, vredno
12.000,00 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 13.10. ob 13.10 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da je neznan storilec vlomil v stanovnje na Logu v Hrastniku, last U.M., od koder je odnesel več zlatnine. Na kraju so bili kriminalisti UKS UNZ Ljubljana in kriminalisti LKS PP Trbovlje, ki bodo poskušali storilca izslediti.
Istega dne v Kamnem Vrhu so prijavili tatvino mošta. Patrulja je ugotovila, da je zidanica vedno zaklenjena, ključe pa ima lastnik pri sebi. Pa muje vendar nekdo vstopil v zidanico in ukradel 400 litrov mošta. Uganka, kako je prišel notri.
Dne 15.10 bo 23.30 uri je G.D. iz Kranja obvestil policiste PO Hrastnik, da je prišel v popoldanskem času na obisk k župniku v Hrastnik, ker tega ni našel, se je zatekel v klub upokojencev Hrastnik, kjer se je srečal z neznance. Ta muje ponudil, da mu bo uredil prenočišče, od njega
pa izvabil 5.000,00 SIT. Ker je neznanec po dejanju odšel, ne da bi G.D. uredil prenočišče ali mu vrnil denar, je G.D. zadevo naznanil policistiom. Policisti PO Hrastnik storilca, ki je Kranjčanaopeharil za
5.000,00 SIT, še iščejo.
Dne 18.10 ob 08.15 uri je bil PO Hrastnik obveščen, da je bilo vlomljeno v več garderobnih omaric v Steklarni Hrastnik. Policisti in kriminalisti LKS PP Trbovlje so na kraju ugotovili, daje bilo vlomljeno v več kot 20 omaric, iz njih pa so bila ukradena delovna oblačila in drugi osebni predmeti delavcev. Kriminalisti storilce še iščejo.
GROZIL Z NOŽEM
Dne 13.10. ob 13.30 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da je v frizerski salon pri Steklarni vstopil mlajši moški, ki je z večjim nožem resno zagrozil D.E., katerega je frizerka strigla in to tako, da mu je na prsi nastavil nož. Nato je neznanec salon zapustil, D.E. pa zagrozil, da se bo še vrnil. Takoj za tem pa je stekla policijska akcija delavcev PO Hrastnik, ki so s hitrim posredovanjem že ob 13.45 uri izsledili storilca tega dejanja in to B.S. iz Radeč, s katerim so se pogovorili, zoper njega pa podali kazensko ovadbo. Med razgovorom pa je B.S. policistom zaupal, da ga je prejšnjega dne pri rudniški upravi na cesti pretepel D.E., kateri mu je
kasneje tudi z brcanjem namerno poškodoval avtomobil, na katerem je povzročil za 50.000,00 SIT škode, zato bodo policisti tudi zoper njega podali predlog SP in kazensko ovadbo za poškodovanje tuje stvari.
POLICISTA UGRIZNIL PES
11.10.	ob 21.uri sta policista preverjala prometno nesrečo, ki se je zgodila v Ljubljani. Pri prevetjanju je prišel pes in enega od policistov ugriznil v nogo.
POGREŠANA OTROKA
Odpravnik vlakov je na PP Litija sporočil, da okoli železniške postaje neznan moški lovi dva otroka. Izkazalo se je, da je oče enega od otrok. Otroka sta namreč odšla neznano kam iz Zagorja. Več policistov je odšlo očetu v pomoč in so otroka ujeli čez nekaj ur na Graški Dobravi. Obvestili so starše in socialno službo v Zagorju.
OPOZORILO!
Bliža se 1.november, dan spomina na mrtve. S tem bo povečan promet na vseh cestah v Sloveniji, predvsem pa v bližini pokopališč. Občane policisti naprošajo, da naj se ravnajo po predpisih in upoštevajo odredbe policistov. V kolikor je možno, pa naj uporabljajo javni prevoz.
22. VINOTKA 1998
jll P. J J.

JJ
liiJj
'J

Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■
■	in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ■ | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. |
■	Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno •
■	skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
— — _ —	—J
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM nedokončano hišo med Laškim in Rimskimi toplicami v 4.gradbeni fazi, in zemljišče v izmeri 2143 m2, cena
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM škodo pick up, letnik 1993, reg. do 5/99, bele barve, radio, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT, tel.: 63-315 PRODAM vetrobransko steklo za Yugo, tel.: 24-797 PRODAM Z 850, letnik 1984, vozen, potreben manjših popravil, reg. do 11/98, tel.: 77-178 PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer)
RAZNO
PRODAM kosmodisk, popolnoma nov, nerabljen, še zapakiran, tel.: 21-935 PRODAM otroško posteljo (pograd), temno rjavi hrast, tel.: 73-684
PRODAM ali oddam v najem nove pikade, ročne nogomete, fliperje, avtosimulatorje, tel.: 63-315
PRODAM 4 notranja vrata in radiokasetofon 2 kaseti in CD, tel.: 35-035
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 15.000 SIT, tel: 64-411,64-166 ali 64-250
cca. 5.200.000 SIT, tel.: 063/730-015 (od 8. do 12. in od 14. do 18.)
PRODAM novejše 3-sobno stanovanje 75 m2, CK, KRS, cena po dogovoru, tel.: 61-904
PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer)
PRODAM suha drva, bukova ali mešana, možna dostava, tel.: 0609/ 647-239
ŽIVALI
PRODAM sivo teličko, staro 3 mesece, tel.: 65-105
PRODAM kravo s tretjim teličkom (bikec star 7 dni), tel.: 24-591
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717
ŽELITE BOLJŠO OCENO -
Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332
DIPLOMIRANI INŽENIR
inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in
angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297
DELO
IŠČEM zidarja in tesarja za polaganja ladijskega poda, tel.: 61-416
STE BREZ ZAPOSLITVE ali
pa potrebujete dodaten zaslužek z delom na domu (polnjenje kuvert), kije lahko donosno in primerno za zaslužek tudi do 80.000 SIT mesečno? Pokličite 041/757-550
REDNO	zaposlim
avtomehanika s 3 leti delovni izkušenj, tel.: 29-658
IŠČEM dekle za strežbo v baru, tel.: 61-761
TAKOJ ZAPOSLIM dekle za delo v dnevnem baru, tel.: 73-652 (popoldan) in 66-252 (dopoldan)
KNAUF montaža stropov in predelnih sten, bandažiranje in slikopleskarstvo, kompletna in kvalitetna storitev, tel.: 0609/648-942 ali 041/648-942
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.:
090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
HONORARNO DELO.tel.:
64-250
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125.3302 Griže, tel: 063/ 715/735
SMREKOV OPAŽ
l.kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986
KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, tel./fax.: 063/754-003 ali GSM 041/621-478
NIZKOGRADNJA, ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter praznih plošč, tel.: 061/813-642, 061/ 817-624 in 041/680-751
v_______________^
ZAPOSLIM cvetličarja ali cvetličarko, tel.: 0609/631-509
ty
JJ-Lšlil	|
Včf f\ 1	'rCTy* A.\
ClCd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1.junija? tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
nlv?7?}3 Vila
Igralnica Suzana Zagorje
VABI
na LAMBO TOP RANK turnir C1 v pikadu "501 DOUBLEOUT", ki bo 25.oktobra ob 16.uri. Nagrade:
1.	mesto - pokal
2.	mesto - pokal
3.	mesto - pokal Prijavnina znaša 500 SIT.
Vabljeni!
Zavod za izobraževanje in kulturo Kulturni center Litija
VABI
vse, ki so zainteresirani za nakup abonmajske vstopnice (vse predstave bodo v dvorani na Stavbah predvidoma ob torkih ob 19.30) se oglasite osebno na upravi Kulturnega centra, Trg na Stavbah 8a, vsak dan od 7. do 14.ure ali v Matični knjižnici "dr.Slavko Grum", lahko pa pokličite tudi po telefonu 061/881-718 ali 061/883-102.
Vabljeni!
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
VABI
na razstavo del Slavka Lukančiča v mali galeriji, ki bodo na ogled do 24.oktobra in sicer v času, ko je knjižnica odprta.
Vabljeni!
RAZPIS
12.POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI
12.popotovanje se bo začelo v soboto, 14.novembra med 6. in 9. uro v Litiji na Valvasorjevem trgu. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Obvezne prijave sprejemajo na startu med 6. in 9.uro, prijavnina pa znaša 500 SIT. Letošnje popotovanje je za nekaj kilometrov krajše, saj organizator do zadnjega trenutka ni uspeli dobil dovoljenja Krajevne skupnosti Čatež, da lahko tudi letos cilj pripravi na Čatežu. Zato so prisiljeni pot skrajšati za približno štiri kilometre, saj so jim upravni organilahko izdali dovoljenje le do Moravč.
Informacije dobite izključno med 16. in 20,uro pa telefonu 041/ 649-351 ali telefaksa 061/883-908 ali na naslov Projekt Levstikova pot, Grbinska cesta 24, p.p.34, 1270 Litija.
KC Delavski dom Zagorje
VABI
na ogled razstave akademskega slikarja Janeza Kardelja, ki bo odprta do 25.10. v avli Delavskega doma v Zagorju in to v času drugih
prireditev, za najavljene skupine pa po želji.
Vabljeni!
AKTIVISTI RK ZAGORJE OBISKALI MEDNARODNI MUZEJ RDEČEGA KRIŽA
Občinski odbor rdečega križa Slovenije je 17. oktobra organiziral strokovno popotovanje v Solferino in v Castiglione delle Stiviere v nižino južno od gardskega jezera. Na teh poljih sta se namreč 24.junija 1859 spopadli vojski Habsburžanov pod vodstvom Franza Josefa I in združene sile Francozov in Italijanov pod vodstvom Napoleona III, skupaj skoraj 300.000 mož in 760 kanonov.
V Castiglione je takrat prišel mlad trgovski potnik Henry Dunant Napoleonu III ponujat koncesijo, ko je nekaj ur po bitki na poljih naletel na 9000 iznakaženih trupel in na tisoče ranjenih.. S pomočjo Don Lorenza Barzizze je aktiviral domača dekleta in žene, da so oskrbeli ranjence, vse, ne glede na pripadnost, raso ali vero. Tu se je rodila ideja o rdečem križu, ki so jo mednarodno promovirali v Ženevi od 26. do 29. oktobra 1863, leto kasneje pa so sprejeli prvo ženevsko konvencijo o izboljšanju usode vojnih ranjencev in obolelih ter o zaščiti sanitetnih enot in vozil. Sledile so še konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929), Konvencija o izboljšanju položaja ranjencev in bolnikov, ki so doživeli brodolom in konvencija o zaščiti civilnih oseb med vojno (1949). Vse štiri konvencije so preoblikovali leta 1949, sodelovalo je 56 držav. Danes imata Rdeči križ in Rdeči polmesec preko 270 milijonov aktivnih članov, ki delujejo pri vseh humanitarnih dejavnostih.
Tekst in slike MM
Obiskali so Kostnico in Muzej bitke pri Solferinu
V muzeju Rdečega križa v Castiglione delle Stiviere hranijo različna sredstva za prevoz ali prenos ranjencev
VW POLO
AKCIJA
Serijska oprema:
•	zelena termoizolacijska zasteklitev
•	po višini nastavljiva sprednja sedeža
•	po višini nastavljiv volan
•	deljiva in preklopna zadnja sedežna klop
•	zadnja vzglavnika
•	ogledala in odbijači v barvi vozila
•	zračna blazina za voznika in sovoznika
•	priprava za radio
•	višje postavljena tretja zavorna luč
•	elektronska zapora zagona motorja
•	bočne ojačitve
DARILO - komplet zimskih gum
Pridržujemo si pravico do spremembe cen zarodi lečojnih razlik!
Električna zložljiva streha ali odpiranje in zapiranje 9.261 SIT
Stekleno strešno okno 9.261 SIT
Mehanska klimatska naprava 9.261 SIT
jr Diopin
Proizvodnja elektronskih komponent, d.o.o.
Razpisuje prosti delovni mesti:
1. Vodja vzdrževanja in avtomatizacije:
Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	VI ali višja stopnja izobrazbe elektro smeri
-	tri leta delovnih izkušenj
-	poznavanje programske in krmilne opreme
-	znanje tujega jezika
Njegovo delo obsega:
-organizacija in vodenje službe vzdrževanja
-vzdrževanje elektronskih naprav
-razvoj in izdelava naprav za avtomatizacijo proizvodnje
Delovno mesto sklenemo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev.
2. Vzdrževalec elektronskih naprav:
Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	V ali višja stopnja izobrazbe elektro smeri
-	poznavanje programske in krmilne opreme
-	znanje tujega jezika
Njegovo delo obsega:
-vzdrževanje elektronskih naprav
-razvoj in izdelava naprav za avtomatizacijo proizvodnje
Delovno mesto sklenemo za določen čas, eno leto, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Poskusna doba 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Diopin d.o.o., Gabersko 12, 1420 Trbovlje. Kandidati lahko prejmejo dodatna pojasnila po telefonu 0 6 0 1	2 7	1 5
■bnz*lrvr,Ti.r>?U
22. VINOTOKA 1998
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
Preveč energije trošite za stvari, ki bi lahko še počakale. Bodite bolj prilagodljivi
v medsebojnih odnosih. Bodite potrpežljivi in ne obupajte prehitro, kmalu bo spet posijalo sonce. Št.: 27.
Pred vami je sorazmerno dobro obdobje, če le ne boste napravili preveč napak. Bolje je, da se zabavate, kot pretiravate z delom. Zaradi utrujenosti in prenapetosti ne boste dovolj učinkoviti, zato vam nadur ne priporočamo. Št.: 14.
Partner se včasih čuti krivega zaradi vaše nerazpoloženosti, čeprav je vzrok za vašo slabo voljo v vas. Ne delajte si utvar, da bi bilo z nekom drugim bolje, raje razmislite, kaj bi sploh radi. Št.: 1.
Razen v ljubezni boste imeli še nekaj časa težave. Skušajte čimbolj objektivno razmišljati, se trenutnim občutkom in navdihom. Čimveč se pogovarjajte s tistimi, ki so vam blizu. Št.: 6.
22.5.-21.6.
22.6.-23.7.
ne predajajte
i h	Bodite pri-
*	^	zanesljivi s se-
boj. V tem času je najbolje, da se posvetite stvarem, kijih imate radi in vas razvese-Ijejejo, le tako se boste sprostili in notranje umirili. Ne spuščajet se v mučna prerekanja z domačimi, ker vas bo to potrlo. Št.: 2.
Zelo družabni boste, zato kar pojdite v družbo. Ne bo se vam ljubilo razmišljati o resnih stvareh, dovzetni boste za 24.8.-23.9. dvorjenje in laskanje. Bodite bolj spontani pri izražanju čustev, ne imejte občutka, da vas imajo "v oblasti11. Št.: 21.
24.7.-23.8.
/Vaša bodočnost
(/Čača a</6.70. c7a 7S. 70.799Sye	't/a/t fir/ae/aš 75
- 70/fa/(tšaa- 7/r 5
6.10.1998
Marina Šoba, Novi dom 44, Trbovlje - sin Blaž
7.10.1998
Saša Kišek, Radeče - sin Nik Loknar
8.10.1998
Neli Bokal, Naselje na Šahtu 44, Kisovec - hči Larisa
9.10.1998
Marta Pogladič, Razor 5b, Vojnik - hči Saša Kramar
10.10.1998
Vanja Brumen, Neža 28, Trbovlje - sin Rok
12.10.1998
Romana Strnad, Cesta I.Gregoriča 1, Senovo - sin Gašper Ksenija Leskovšek, Log 1, Hrastnik - sin Jernej Nusmira Kurtič, Kidričeva 29, Zagorje - sin Benjamin Zemina Džamastagič, Kol. 1 .maja 11, Trbovlje - sin Adam Dedič
13.10.1998
Irena Sotlar, Počakova 26a, Radeče - hči Špela
14.10.1998
Helena Ocepek, Borovniško naselje 3, Kisovec - sin Žan
15.10.1998
Brigita Gorišek, Mlinše 7, Izlake - hči Nuša
17.10.1998
Gruda Memedov, Cesta zmage 43, Zagorje - sin Adnen Marija Lebič, Male Dole 52, Vojnik - hči Metka Lužar
18.10.1998
Nataša Umek, C.na Dobrovo 35, Sevnica - sin Urban
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12
24.9.-23.10.
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
Zelo jasno boste čutili, kaj od vas v določenem trenutku pričakujejo. Sledite temu in ne prelagajte na naslednji dan. Ne ukvarjajte se s skrbmi, kaj bo jutri, sicer boste napačno ukrepali. Št.: 19.
Ne bodite tako prepričani v svoj prav, saj ste zmotljivi prav tako kot vsi drugi. Vprašajte se, kaj pravzaprav želite sebi in drugim dokazati s svojim vedenjem. Razmislite o svojih čustvih in se odločite. Št.. 7.
Ne držite se preveč togo svojih principov in ne posiljujte drugih z njimi. Vaši bližnji vas imajo radi in vam resnično hočejo drobro. Bodite strpni, če ne bodbo povsem po vaših merilih in željah. Št.: 23.
Užival i boste precejšen ugled in spoštovanje, ven--dar tega nikar ne zlorabljajte, ker se vam bo maščevalo. Privoščite si nekaj samote in razmišljajte o sebi, veliko novega boste odkrili. Št.. 9.
Ne bodite neučakani, za večje spremebe še ni čas. Ovire niso nepremostljive, le na pravi način se jih boste morali lotiti. Potrudite se, da boste uvidevni do drugih, sicer se ne boste mogli izogniti konfliktom. Št.: 3.
Ljubezen bo vaša glavna skrb in mirne duše se ji lahko posvetite, le v poslovne odnose jo nikar ne vmešavajte, če nočete imeti težav. Ne pozabite pri tem na stvari, ki so v vašem življenju prav tako pomembne. Št.: 24.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA
T'-	\	. j					AVTOR: ERMAN	'TŠaKI DALEČ	JAVNO ROGANJE M	JUGOSLO- VANSKI 'SKkPC Sl'	SLABA OCENA	JAPONSKA UTEŽNA MERA	NAUKO NRAV- NOSTI, NRAVO- SLOVJE	ORATAR, ORAČ
					APRETURI							
				| "'ll'	TOPOVSKI IZSTRE- LEK							
					MANGA- NOV SILIKAT							
					GRADITELJ TROJAN- K)					#		
					S*N			zz				
					'ENSKA OB-			SPODNJI DEL POSODE				
					v	'	lllllll				ROČNA PRIPRAVA ZA.PRE- VAZANJE MATERIALA	AMERIŠKA PISATELJICA NIN
RASTLINE RASTOČE NA SUHIH TLEH, PUŠČAVSKE RASTLINE		KRATKO- TRAJNA, NAGLA IZGUBA ZAVESTI	SPOJINA BORA Z VODIKOM						GRŠKA			
			RIMSKI HIŠNI BOG									
SLIKARSKA TEHNIKAZ LEPJJENJ. KOŠČKOV PAPIRJA				ililsi		AMERIŠKI LEC GRČIJE						
DRAG KAMEN ZELENE BARVE								SL. SLIKAR (MATIJA) NASLEDNIK RENESANSE				
FINSKI ARHITEKT SAARINEN				:: : k	5	JUDOVSKI Wzaa “oseba					OLIMPIJSKE IGRE ČAROBNI NAPOJ		
RIKO DEBENJAK			KITAJSKA POSODA ZA KUHANJF EDINO-ROJENEC				dKIk POGODBI					
SPOJINA GLICERINA IN OLJNE KISLINE				:		K NEMČIJE	^HEN					PRIPAD-. NIK ŽUPNIJE
												
RUSKI RAZISKO- VALEC (ALEKSEJ)												
RADIJSKA NAPOVE- DOVALKA KOROŠEC				ORGAN VIDA	SODNIK V GRŠKEM MITOLOS- KIeMmuuD'				bos ETIOPIJI			
ITALI- JANSKI OPERNI PEVEC PATTIERA					MIRKO VIRIUS			POKRAJINA aSSRI-« ROMAN KONČAR				
TELIČEK					KARTA (POMANJ- SEVALNO)							
MAKEDONSKI PESNIK IN PREVAJALEC ŠOPOV (1923-1982)					MUSU- PISMO							
SLOVARČEK- RODONIT: manganov silikat ANAIS: ameriška pisateljica Nin FEDČENKO: ruski raziskovalec ' SMARAGD: drag kamen zelene barve ALKORAN: muslimansko sveto pismo
ELEKTRIKA
"Kako to, da so nekatere stvari tako električne?"
"Do tega lahko pride tudi s trenjem... Če božaš svojo mačko, postanejo njene dlake popolnoma električne."
"Kje pa potem električarji dobijo toliko mačk, da žarnice svetijo?"
SRAMEŽLJIVOST
Na klopi v parku se poljublja parček. Nenadoma se jima približa moški in boječe spusti roko na dekletovo ramo...
"Kako si upate?!" poskoči moški na klopi in ga zgrabi za roko. "Oprostite, hotel sem samo svojo ženo prositi, da mi da ključ od stanovanja..."
NI PROSTORA
Prometnik ustavi tri fante, ki se skupaj vozijo na enem kolesu... "Kaj nas pa ustavljate? Saj vidite, da za vas ni več prostora!"
ŠE JE ČAS
Telefon zazvoni, ženska dvigne slušalko, posluša, spusti slušalko in reče ljubimcu:
"Veliko časa imava še. Mož mi je pravkar sporočil, da bo s teboj igral šah..."

...da za najkrajšo kačo na svetu velja tanka slepa kačica, prebivalka zahodnoindijskih otokov Marti-nique, Barbadi in Sv. Lucija. Doslej še niso našli primerka, ki bi bil daljši od 11,9 centimetra.
...da ima največjo telefonsko centralo na svetu Pentagon v Washingtonu; centrala ima 25.000 linij, letni račun pa znaša okoli 9 milijonov dolarjev.
...da je prva amaterska gledališka skupina, ki je
odigrala vseh 37 Shake-spearjevih del, bila The Southsea Shakespeare Actors iz Hampshirea v Veliki Britaniji. Najdaljša Shakespearjeva igra je Hamlet s 4.042 verzi in 29.551 besedami.
...da je Jože Kramžar iz Pleterij izdelal 17 metrov dolge in 100 kilogramov težke grablje iz lesa.
...da je najdaljši deževnik na svetu južnoafriški Microchaetus rappi. Okrog leta 1937 so v provinci Transvaal v Južnoafriški republiki našli rekordnega 6,70 m dolgega -deževnika s premerom trupa 20 mm.
A Jk dh jat
22. VINOTOKA 1998
IvT.TT! Iv T Tl ^5 j
NAGRADNA KRIŽANKA
CVETLIČARNA CIKLAMA
VaIvazorJev TR(j 17, 1270 LirijA, rd: 061 884 620
odprto od:	delavniki od 7. do 19. ure
sobota od 7. do 13. ure nedelja od 10. do 12. ure
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 4. 11. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.21/ 98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
2.	Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
RADIO TRBOVLJE
Četrtek, 22.10. in 29.10.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 23.10. in 30.10.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 24.10. in 31.10.1998
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bilje živ
12.00	Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 25.10. in 1.11.1998
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna
12.00	Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00
3. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
Izžrebanci nagradne križanke 19/'98 fnagrade nrisneva Ikar trade Zagorje):
L: Praktična nagrada v vrednosti 3.500 SIT
Iva Hild, Knezdol 23a, Trbovlje
2.	: Praktična nagrada v vrednosti 3.500 SIT
Meri Skubic, Prvomajska 3, Litija
3.	: Praktična nagrada v vrednosti
3.000	SIT
Vlasta Hribar, Polje 24, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 26.10.1998 do 4.11.1998 od 10.00 do
13.00	ure.
Horoskop, kramljanje, zanimivosti
15.00	Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 26.10. in 2.11.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 27.10. in 3.11.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 27.10. in 4.11.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00.
TV CENTER
PONEDELJEK, 26.10.1998
10:00 VIDEOSTRANI 16:35 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 16:40 NE ZAMUDITE 16:45 SOSEDJE (ponovitev dela nanizanke) 17:10 RISANKA 18:00 NAJ SPOT 19:00 SOSEDJE (nanizanka) 19:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 20:00 ZASAVJE DANES (poročila) 20:15 AKTUALNO (VOLITVE 98 - SOOČENJA) 22:00 KUHAJMO Z MARTINOM 22.15 ZASAVJE DANES(ponovitev poročil) 22:30 ZADETEK V POLNO (športna oddaja) 23:00 POSNETEK ŠPORTNE PRIREDITVE 23:25 NE ZAMUDITE 23:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 24:35 VIDEOSTRANI
TOREK, 27.10.1998
10:00 VIDEOSTRANI 15:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 15:30 POSNETEK ŠPORTNE PRIREDITVE 17:10 ZADETEK V POLNO (ponovitev oddaje) 17:20 SOSEDJE 17:45 AKTUALNO 18:30 PESEM DOMAČA (oddaja o narodnozabavni glasbi) 19:00 SOSEDJE (nanizanka) 19:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 20:00 ZASAVJE DANES (poročila) 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE: VILI RESNIK 22:05 ZASAVJE DANES (ponovitev poročil) 22:15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI 22:45 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 22:50 VIDEOSTRANI
SREDA 28.10. 1998
10:00 VIDEOSTRANI 17:05 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 15:35 KULTURA (ponovitev) 17:05 SOSEDJE (ponovitev dela nanizanke) 17:30 GLASBENA ODDAJA (ponovitev) 19:00 SOSEDJE (nanizanka) 19:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 20:00 ZASAVJE DANES (poročila) 20:15 ZLATI ZVOKI (glasbena oddaja) 21:45 ZASAVJE DANES (ponovitev poročil) 22:00 PREZRTO (informativna	oddaja)	22:15
AVTOMOBILIZEM (oddaja o zgodovini avtomobilizma) 22:45 VIDEOBOOM 40 (glasbena lestvica) 23:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 23:35 VIDEOSTRANI
ČETRTEK, 22. in 29. 10.1998
10:00 VIDEOSTRANI 15:50 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 15:55 AVTOMOBILIZEM (ponovitev) 16:25 PREZRTO (ponovitev informativne oddaje) 16:35 SOSEDJE (ponovitev dela nanizanke) 18:30 BINGO BONGO (otroška oddaja) 19:00 SOSEDJE (nanizanka) 19:30 TV PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV 20:00 ZASAVJE DANES (poročila) 20:15 HOT SPOT (zabavnoglasbena oddaja) 21:45 ZASAVJE DANES (ponovitev poročil) 22:00 PRODUKCIJA LTV SLOVENIJA (oddaja
ene od članic Združenja lokalnih televizij Slovenije) 22:30 NAJ SPOT 22:45 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL
PETEK, 23.10.1998
10:00 VIDEOSTRANI 16:00 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 16:10 NE ZAMUDITE 15:40 PRODUKCIJA LTV SLOVENIJA (ponovitev) 16:10 NAJ SPOT 17:05 REZERVIRANO (ponovitev) 17:35 SOSEDJE (ponovitev dela nanizanke) 18:00 HOT SPOT (zabavnoglasbena oddaja) 19:00 SOSEDJE (nanizanka) 19:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 20.00 ZASAVJE DANES (poročila) 20:10 EPP. NE ZAMUDITE 20:15 FILM TEDNA 21:45 ZASAVJE DANES (ponovitev) 22:00 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 22:00 VIDEOSTRANI
PETEK, 30. 10. 1998
10:00 VIDEOSTRANI 16:00 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 16:10 NE ZAMUDITE 15:40 PRODUKCIJA LTV SLOVENIJA (ponovitev) 16:10 NAJ SPOT 17:05 REZERVIRANO (ponovitev) 17:35 SOSEDJE (ponovitev dela nanizanke) 18:00 HOT SPOT (zabavnoglasbena oddaja) 19:00 SOSEDJE (nanizanka) 19:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 20.00 ZASAVJE DANES (poročila) 20:10 EPP, NE ZAMUDITE 20:15 VOLITVE 98 SOOČENJE 22:00 ZASAVJE DANES (ponovitev) 22:15 FILM TEDNA 00:00 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 22:00 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 24. IN 31.10.1998
8:00 VIDEOSTRANI 9:55 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 10:00 C - TRAK (kontaktna oddaja) 13:05 KUHAJMO Z MARTINOM 13:40 PESEM DOMAČA (oddaja o narodnozabavni glasbi) 14:10 PRODUKCIJA LTV SLOVENIJA 14:40 REZERVIRANO 15:10 VIDEOBOOM 40 (glasbena lestvica) 16:00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI 16:35 IZ GLASBENEGA ARHIVA TV CENTER 17:00 ČESTITKE IN POZDRAVI 17:30 BINGO BONGO 18:00 NE ZAMUDITE 18:20 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL
NEDELJA, 25.10. in 1.11.1998
7:00 VIDEOSTRANI 7:45 NE ZAMUDITE 7:50 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL 8:00 RISANKA 10:00 C - TRAK (kontaktna oddaja) 12:00 ČESTITKE IN POZDRAVI 12:35 ZLATI ZVOKI (ponovitev) 14:00 AKTUALNO (ponovitev) 14:45 ODDAJA O KULTURI (ponovitev) 16:15 PREZRTO (ponovitev informativne oddaje) 16:45 SOSEDJE (nanizanka) 17:15 AVTOMOBILIZEM (oddaja o zgodovini avtomobilizma) 18:05 POSNETEK ŠPORTNE PRIREDITVE 20:00 FILM TEDNA 21:30 TV PRODAJA RABLJENIH VOZIL
22. VINOTOKA 1998
j um j
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
KOKOŠNJAK
Podpredsednik kokošje vlade MaPa: »Leta 2000 bom predsednik vlade!!!«
Predsednik kokošje vlade JaDa: »Če ne boš prej izgubil (zaradi virmanov) celo podpredsedniško mesto!?
P.S.: Vsaka podobnost s Slovenijo je zgolj naključna.
C t
V	(aj tw\$ to
mbfAGL mo $m saratrala ^
Amvcmcaa T^TOOCVALCA. M£ SAAO,
“a mt vzcl bomuAfTmm n?
JE SA PLAVAL...
MALINOGOMETNI SODNIK. PRAZNIK REAGIRA NA TULJENJE IGRALCEV
(namesto očal sl je pomotoma slušni aparat kupil, hoooruker!)
Dne 13.11.1996 ob 10.15 je bilo na Radiu Trbovlje prav vznemirljivo prisluhniti komentarju g.Bogdana Baroviča na temo vročih pogajanj nevemkogavse z Beogradskim mangupom. Beseda je nanesla tudi na brezupen položaj ubogih Albancev. Vse lepo in prav, tudi ostalim Slovencem ni vseeno, kaj se dogaja na oni strani Kolpe - ves hec je "le" v tem, da BeBe nastopa na novembrskih volitvah za bodočega župana Trbovelj kot kandidat Jelinčičeve SNS...
(Bolje kralj na vasi kot kmet v mestu!)
LOJZE JE MENDA POZABIL, DA Sl JE POLITIČNE TOČKE V ZASAVJU KOVAL TUDI Z ODPRTJEM HRASTNIŠKEGA SOHTA...
(takrat je še bil ta TET3 - horuuuk!)
KJE JE ATLETSKA STEZA, DODATNE UČILNICE?
Ko so v Zagorju zgradili športno halo, so obljubljali, a potem pozabili na izgradnjo prepotrebne atletske steze za učence OŠ Ivan Skvarča. Ta šola, pa se otepa tudi s pomanjkanjem učilnic. Denarja za športno halo, katere sofinancerje tudi ministrstvo za šolstvo in šport ter občina, je bilo očitno dovolj, ne pa za atletsko stezo in izgradnjo manjkajočih učilnic. V OŠ, kjer za tako stanje niso krivi, so se morali iz zagate rešiti tako, da so organizirali pouk kar v učilnicah zagorskega AMD. Se pa govori, da so nekateri učenci kar naprej prehlajeni, kajti po športni vzgoji, ki jo imajo v telovadnici OŠ Slavko Grum, se prepoteni vračajo nazaj v prostore AMD. Starši, pomagajte svojim otrokom in pritisnite na odgovorne v občini in na ministrstvu. Otroci in učitelji si zaslužijo normalne delovne pogoje.
FRČALO BO PERJE
To so besede ali obljube Marjana Podobnika, ko je postal drugi vladni mož. Kakor izgleda, je imel podpredsednik, ko je to izjavil, v mislih našo vlado in pa svojo stranko. Če se bodo vse obtožbe izkazale za resnične, bo »letelo perje« tako v vladi, kot v SLS (npr.Drnovšku, Gabru, Krapežu, Karner-Lukačevi, Grešovnikov! ...). Seveda, če smo pravna država.
KJE JE TU LOGIKA?
V kolikor se direktorju nekega podjetja dogaja, da vsak dela po svoje (če se ne spoštuje zakonodaja npr.), ga bodo lastniki slej ko prej zamenjali. Če pa se predsedniku slovenske vlade (ki misli, da zanj ni alternative) dogaja isto oz. to kar smo priča že kar nekaj časa, se mu ne zgodi nič.
SOVA
Ptica sova velja za modro. Tega ne moremo trditi za SOVO! Ima pa dobra ušesa. Po novi zakonodaji, ki se pripravlja, pa bo imela še boljša (tudi elektronska)!
LDS OZIROMA KACIN IZGUBLJA ŽIVCE
Poslanec Jelko Kacin (vladajoča LDS) je v parlamentu fizično napadel poslanskega kolega Iva Hvalico (opozicijska SDS). Nekdanji prvi človek slovenske »obrambe« je po tem dogodku prvi slovenski »napadalec«.
P.S.: Še dobro, daje Kacin Hvalico pretepal s časopisom DELO in ne z VEČEROM (Večerje namreč časnik s težo).
KISOVŠKA IN ZAGORSKA NOGOMETNA KLUBA ŠE NAPREJ SODELUJETA. KOT PES IN MAČKA.
Iskrice zbral in dodal Igor Gošte

v
Študent naj
zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/1998

banka zas;
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljan.
5000005694,21
COBISS s
AVTOMATSKIM PODALJ ŠAN
do preklica vezave.
(/jžkvfe MCI/03cwi/i€/(^ciAccv^& c/.c/., Ji/k/v^c/.