Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 269-288
269
Mariborsko - bistriško območje v poznorimski dobi
Mira STRMČNIK
Izvleček
Članek obravnava tri poznorimska najdišča na mariborsko - bistriškem območju, s poudarkom na višinski postojanki Ančnikovo gradišče. Izsledki izkopavanj zadnjih petnajstih let so doprinesli vpogled v materialne ostaline, znotraj katerih se nakazujejo časovne in vsebinske razlike.
Abstract
This article discusses three late Roman sites in the Maribor - Bistrica region, with emphasis on the elevated stronghold of Ančnikovo Gradišče. The results of excavations throughout the past fifteen years offer an overview of the material remains, which indicate various chronological and contextual differences.
Mariborsko območje zajema ozemlje, ki ga omejujejo na severu Slovenske gorice, na JZ severovzhodni obronki Pohorja, na jugovzhodu se odpre dolina Dravskega polja, robno območje obsežne Panonske ravnine. Njegova lega na stičišču treh geološko in gospodarsko pogojenih različnih območij je vplivala na naselitev v vseh časovnih obdobjih.
Sedanja podoba leg antičnih ostalin nazorno izpričuje naselitvene težnje v rimskem času. Gostota najdb govori za naselitvene pasove sredi skrčenih gozdov, katerih eden je segal od Slivnice do Ruš, drugi od Miklavža do Pobrežja, tretji pa od Melja do Kamnice. Po stanju raziskav lahko rečemo, da se glavna naselitvena os naslanja na rodovitno pohorsko vznožje v smeri severozahod-jugovzhod ob rimski obdravski cesti kot hrbtenici rimske kolonizacije. Prav prehodnost mariborskega območja, kije - mimogrede povedano - temeljna stalnica poznejšega razvoja mesta, se nakazuje v smeri Celeia-Flavia Solva na eni strani in Poetovio-Virunum na drugi, kar pa ni brez pomenske odvisnosti od panonskega Poetovia na vzhodu in noriškega Virunuma na zahodu.
Najstarejše pragodovinsko in rimsko naselitveno jedro smo pred nedavnim odkrili v Hočah; odkrilo je novosti glede smeri rimske kolonizacije, ji dalo nove razsežnosti in omogočilo nova spoznanja.
Med najpomembnejše pričevalce svoje dobe sodi območje vile rustike na Betnavi, JV od Betnav-skega dvorca ob Radvanjskem potoku.
Najdišče v predvideni velikosti 100 x 90 m še ni v celoti raziskano, saj smo med tremi manjšimi izkopavanji odkrili le okrog 300 kvadratnih metrov kulturne plasti na različnih območjih (si. 1).
Če rezultate na kratko povzamemo, smo poleg 9 m dolgega kamnitega zidu še nedoločenega gradbenega objekta odkrili obrise jam za stojke (si. 2), potekajoče v smeri sever-jug in vzhod-za-hod, ki nakazujejo pravokotni tloris lesene stavbe. Na jugozahodnem obrobju najdišča, kjer so bile tudi površinske najdbe najbolj povedne, smo odkrili del stavbe z dobro ohranjenim hipokav-stom (si. 3). Doslej smo raziskali tri različno velike prostore s hipokavsti, ki jih je povezoval skupni prefurnij.
Iz opeke grajeni stebriči so stali na zbitem tlaku, med sabo so bili povezani z oboki, tla pa so bila prekrita z marmornimi ploščami. Ob steni smo našli še nekaj ometa z raznobarvno poslika-vo, katere motivi so bili speljani večinoma v geometrijskem vzorcu ali ploskovno obarvani.
Med drobnimi najdbami je bilo največ grobe hišne lončenine, ki ima v številnih različicah še največ tipskih podobnosti s sosednjimi najdišči ob južnem Pohorju.
Med posodjem so zastopane različne vrste frag-
SI. 1: Betnava. Tloris izkopavanj.
Abb. 1: Betnava. GrundriB der Grahungen.
mentirano ohranjenih keramičnih primerkov (t. 1: 3-18), med katerimi je največ ostankov loncev, skled in pokrovov. Posode so bile v glavnem izdelane iz peščene gline, večinoma pomešane s kremenčevimi zrnci in apnencem, ki se je v precejš-
Sl. 2: Betnava. Jama za stojko. Abb. 2: Betnava. Pfostenloch.
nji meri stalil ob žganju gline. Barvnih primerkov je zelo malo, uvoženega posodja pa zaenkrat nismo odkrili.
Če se nekoliko ustavimo pri keramiki, vidimo, da navzven nagnjena ustja v ostrem pregibu z ramenom navadno govorijo za obod trebušastega oziroma jajčasto-ovalnega profila, pri čemer se -zaradi fragmentarne ohranjenosti - nanašamo na številne primerjave z znanimi lonci iz sosednjih najdišč ob Južnem Pohorju, ki jih S. Pahič datira v čas od 2. do 4. st.1 Znane so tudi iz najmlajšega dela rimske naselbine Colatio v sedanjem Starem trgu pri Slovenj Gradcu.2
V skromni ornamentiki prevladuje metličast okras oziroma nabrazdane in glavničaste črte, plitvi vrezi in malo fragmentov z valovnico. Ob vrednotenju gradiva ugotavljamo, da keramične oblike ne izstopajo iz z novci opredeljenega ohlapnega časovnega okvira med drugo polovico 3. stol. in drugo polovico 4. stol. (t. 2). Datacijska izpo-vednost novcev (pri čemer upoštevamo tudi de-
1	S. Pahič, Nekaj podatkov o grobi hišni lončenini z najdišč ob Južnem Pohorju, Arh. vest. 30, 1979, 388 ss z izčrpnimi paralelami; isti, Najdbe z rimske ceste Slovenska Bistrica - Pragersko, Arh. vest. 29, 1978, 129 ss.
2	M. Strmčnik-Gulič, Najnovejši podatki iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, Arh. vest. 35, 1984, 185 ss.
SI. 3: Betnava. Tloris prostorov s hipokavstom.
Abb. 3: Betnava. GrundriB der Raume mit Hypokaustum.
pojsko najdbo 57 novcev ob enem od stebričkov) še dopolnjuje križna fibula,3 ki jo P. M. Prottel opredeljuje v tip 2 - varianto 2B (300-340),4 in
ledvičasto oblikovana pašna spona ter odlomek ojačitvene obrobe pašne spone.5 Opozoriti moramo še na bronast kraguljček (t. 1: 2), ki ima
3	W. Jobst, Die Romischen Fibeln aus Lauriacum, Forschungen in Lauriacum 10 (1975) 91 ss.
4	P. M. Prottel, Zur Chronologie der Zwiebelknopffibeln, Jb. Rom. Germ. Zentmus. 35, 1988, 347 ss, Abb. 2: 8.
5	M. Sommer, Die Giirtel mul Giirtelbeschliige des 4. und 5. Jahrhunderts im romischen Reich, Bonner Hef. z. Vorgesch. 22, 1984, t. 84: 2-8.
SI. 4: Piramida. Pogled na najdišče z juga.
Abb. 4: Piramida. Blick auf den Fundort von Siiden.
vzporednico v kraguljčku z Ajdne nad Potoki.6 Kra-guljček je časovno in tipološko manj značilen in se na splošno redko pojavlja, npr. v Dravljah (iz prve polovice 6. st.),7 tipološko podobni so v be-lobrdski kulturi; te Niederle uvršča v tipično slovansko nošnjo.8
Za poznavanje mariborskega arheološkega območja pa je pomembno odkritje sledov poznorimske postojanke na Piramidi na levem bregu Drave (si.
4).
Med sondiranjem grajskih ostalin Gornjega Maribora na gradiškem griču nad Mariborom (si 5) smo spoznali, daje prvotna mariborska trdnjava (in castro Marchpurgh) vendarle stala na starih kulturnih tleh. Kulturna plast je bila zaradi sred-nje- in novoveških posegov močno poškodovana in uničena, zasledili smo jo le v dolžini 2,50 m v severnem profilu sonde 1 v debelini 30-35 cm (si. 6). Žal je podatek preskromen, da bi prepričljivo opredelili naravo spremnih najdb. Na prvem mestu se lahko opiramo na bronasto iglo, okrašeno s skupinami prečnih vrezov (si. 14: 1). Podobne igle najdemo na Gradcu pri Prapretnem,9 tipološko podobne pa so bile najdene tudi v Invilli-
Ohranila se je še bronasta igla z okroglo glavico in deljenimi odebelitvami na vratu (si. 14: 5), kiji najdemo še najboljšo primerjavo na To-novcovem gradu.11
Spremno keramiko (si. 14: 3-5), kije temnosivo žgana, luknjičava in okrašena z eno ali večtračno valovnico, datacijsko dopolnjuje poznorimski novec, ki pa je zaradi zlizanosti točneje nedoločljiv.
Na tem mestu bi bile nujno potrebne nadaljnje arheološke raziskave, ki bi lahko prostor natančneje kulturno in časovno opredelile.
Slovenjebistriško območje pa se ponaša s poz-norimsko utrjeno postojanko, poimenovano Anč-nikovo gradišče, ki se vključuje v verigo sočasnih višinskih utrdb,12 katerih poznavanje se je v zadnjem času precej povečalo.13 Leži na 750 m visokem strmem pomolu tik nad sotesko Bistrice, severno od Jurišne vasi na tinjskem delu Pohorja (si. 7). Na dostopnih predelih je bila opasana z obrambnim zidom, ki se je v tehniki gradnje in po masivnosti popolnoma prilagajal naravnim danostim zemljišča.
Z dosedanjimi izkopavanji od 1986 dalje smo v okviru mladinskih raziskovalnih taborov in s sofinanciranjem občine Slovenska Bistrica odkrili del severnega in jugozahodnega obrambnega zidu, na katerega se vežejo stanovanjski objekti, del obrambnega stolpa na južnem, lažje dostopnem pobočju, s sondiranjem pa smo ugotovili tudi razpon naselbine. Poseljen je bil tudi njen jugovzhodni del proti prepadnim stenam, kar je v primerjavi s prvotnim vedenjem znatno povečalo naselitveni areal (od prvotnih okrog 6000 na kakšnih 7500 kvadratnih metrov površine), kar pa je glede na takratne geografsko-gospodarsko-politične danosti dokaj razumljivo.14
Najprej smo izkop zastavili na severni strani kope, kjer znaša sedaj skupna dolžina odkritega zidu že 22,60 m (si. S). Če na kratko povzamemo: zid je bil grajen iz večjega lomljenega kamenja in
A. Valič, Ajdna nad Potoki, Var. sponi. 23, 1981, 266, si. 92.
7	M. Slabe, Dravlje -grobišče iz časa preseljevanja ljudstev, Situla 16 (1975) t. 11: 32; isti. Poznoantični staroselski grob iz Dan pri Starem trgu, Arh. vest. 25, 1974, 417, t. 1: 2.
8	L. Niederle, Rukovet slovanske archeologie (1931) 269.
9	S. Ciglenečki, Rezultati prvih raziskovanj na Gradcu pri Prapretnem, Arh. vest. 32, 1981, 417 ss; isti, Hohenbefesti-gungen als Siedlungsgrundeinheit der Spatantike in Slowenien, Arh. vest. 45, 1994, 239 ss, Abb. 5: 15.
1,1 V. Bierbrauer, Invillino - Ibligo in Friaul 1. Die romisehe Siedlung mul das spiitantik- friihmiuelalterliche Castrum, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 33 (1987) npr. t. 85: 1-13.
11	S. Ciglenečki, Hohenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der Spatantike in Slowenien, Arh. vest. 45, 1994, 239 ss, t. 6: 16.
12	S. Ciglenečki, Symposium zu Fragen der spiitantiken und volkervvanderungszeitlichen Keramik, Arch. Austr. 68, 1984,
313 ss.
13	S. Ciglenečki, Polis Norikčn. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami, (Podsreda 1992). Ciglenečki (op.9) 239 ss.
14	P. Petru, Poznoantična poselitev Slovenije, Arh. vest. 29, 1978, 359 ss.
SI. 5: Piramida. Tloris izkopavanj.
Abb. 5: Piramida. GrundriB der Grabungen.
vezan z močno malto, širok je bil 1,50 m na na- sondo 2), kjer je strmina polagoma vse večja, pa ravno nezavarovanem delu, nižje (ob preseku s 1,20 m. Zid je bil zgrajen na živi skali, pri največ-
SI. 6: Piramida. Južni in severni profil sonde 1. Abb. 6: Piramida. Sud- und Nordprofil von Schnitt 1.
SI. 7: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Pogled na najdišče s severozahoda.
Abb. 1: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Blick auf den Fun-dort von Nordwesten.
jih padcih še dodatno temeljen, ohranil pa se je še med 0,60 in 1,40 m visoko.
Zanimivo je še opozoriti na zalom obrambnega zidu na prehodu med položnim v bolj strmo pobočje; tam je zamaknjen za približno 45 stopinj proti pobočju 2,40 m v dolžino, potem pa je usmerjen proti JV kope.
Na notranji strani zidu seje ohranilo ognjišče, polkrožno zaključeno (1,50 x 0,57 cm) s 25 cm debelo ožgano vrhnjo plastjo. Po 2,80 m zidu se zaključi z dokaj enakomerno klesanimi podolž-nimi kamnitimi bloki. Zunanja stran zidu je bila dodatno okrepljena in zemljišče izravnano s tremi marmornimi ploščami, ki so tukaj najverjetneje v drugotni legi. Naj mimogrede omenim, da smo v bližini cenjenih rimskih kamnolomov belega drobnozrnatega pohorskega marmorja v Šmart-nem in okolici.
Na tem delu je potrebno posebej omeniti številne grude železove žlindre, ki skupaj s kovaškimi izdelki nakazujejo kovaško obrt v naselbini. Tako so se dobro ohranile kovaške klešče z razširjenima krakoma (t. 3: 1), dva levoročna železna srpa (t. 3: 2,3), razno orožje, npr. sulična ost - pilum (t. 3: 9), štiriroba puščična ost s krilci (t. 3: 8), dalje železni ježek za oviranje konjenice (t. 3: 6). Orožje je bilo najdeno tudi znotraj stavbe ob južni strani obzidja in je zastopano s štirimi puščičnimi konicami, od tega so tri masivne pira-
midalne kvadratnega preseka (t. 5: 7,8,14), tem se na splošno pripisuje vzhodni, nomadski izvor,15 in ena triroba z globokimi žlebovi (t. 5: 13), z analognim primerekom na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici ,16 Lahko rečemo, da so na slovenskih višinskih utrdbah pogoste in splošno značilne zanje.17
Ob južnem delu obrambnega zidu smo odkrili štirikotni tloris objekta, ki se je vezal na obzidje in ga je istočasno uporabljal za svojo steno (si.
9).	Temelj je bil zgrajen iz prosto zloženega kamenja na kamnito-peščeni podlagi 30-70 cm pod sedanjim nivojem, odvisno od padca terena (si.
10).	Usmerjen je S-J, velik okrog 10 x 6 m na zahodni in 3,50 m na vzhodni stranici, višina ohranjenega temelja se je gibala od 30-60 cm.
Znotraj stavbe sta se ohranili dve ognjišči in tri obzidane jame za nosilne stebre, vkopane v sterilno peščeno podlago.
V letih 1993 in 1994 pa smo usmerili raziskave na JZ predel kope, kjer je zdaj dohod in je bila tudi prvotno slabše naravno zavarovana. Na tem delu se je ohranil temeljni sloj obzidja vezanega z močno apneno malto v širini 1,70 m, ki je v rahlem loku zavijalo proti južnemu robu, kjer se je na prehodu v nasip stopničasto zožilo na 90 cm in se nadaljevalo proti prej omenjeni stavbi oziroma na njeno južno steno. Znotraj smo lahko zasledili kar 14 delno obzidanih jam za lesene stebre (si. 11). Kot kaže, je leseni objekt stal tik notranje strani obzidja in ga bomo z nadaljnjimi izkopavanji skušali tlorisno povezati.
Kulturna plast temnosive in črne sipke prsti, pomešane z drobci žganine in oglja, s posameznimi odlomki opeke in grudami hišnega lepa s sledovi plev in prepleta, je bila debela od 10 do okrog 50 cm. Globina in intenziteta plasti se je s padcem in stanjem zemljišča spreminjala.
Podobno kot na drugih istodobnih najdiščih na celotnem vzhodnoalpskem območju, s katerim je časovno in kulturno močno povezana, je vodilna groba hišna keramika z vsemi svojimi splošnimi tehnološkimi lastnostmi. Keramika po barvi, sestavi in oblikovanosti pripada tipični poznoantični materialni kulturi. Vzporednice ima na istodobnih višinskih utrdbah,18 predvsem na Vipoti, Ko-rinjskem hribu, iz nekoliko oddaljenega sosed-
15	V. Sokol, Das spatantike Kastrum auf dem Kuzelin bei Donja Glavnica, Arh. vest. 45, 1994, 199 ss, t. 2: 1-6.
16	T. Knific, Vranje pri Sevnici - Drobne najdbe z Ajdovskega gradca (\.\91A),Arh. vest. 30, 1979, 732 ss, risba 119.
17	S. Ciglenečki, Potek alternativne ceste Siscia - Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času od 4. do 6. stoletja, Arh. vest. 36, 1985, 255 ss, t. 9: 18,19 (Korinjski hrib), t. 10a: 17,18 (Limberk pri Veliki Račni), t. 11: 16,17 (Polhograjska gora).
18	Npr. Ciglenečki (op.11), s podrobno literaturo. Za Vipoto: S. Ciglenečki, D. Pirkmajer, Zatočišče poslednjih Celjanov na Vipoti, Arh. vest. 38, 1987, 217 ss. Za Rifnik: L. Bolta, Rifnik pri Šentjurju, Kat. in monogr. 19 (1981). Za Tinje: S. Ciglenečki, Tinje nad Loko pri Žusmu in problem raziskovanja slovanskih naselbin v Sloveniji, Arh. vest. 33, 1983, 179 ss.
vkopi in jame
estrih
črna plast zemlje s keramiko, žel. žlindro (kulturna)
temnorjava plast s keramiko (kulturna)
svetlorjava siva peščena plast
rumena peščena plast (kult. sterilna)
ognjišče
SI. S: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Del severnega obrambnega zidu. Abb. 8: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Teil der nordlichen Befestigungsmauer.
SI. 9: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Jugozahodni del obrambnega zidu in štirikotni objekt.
Abb. 9: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Siidwestlicher Teil der Befestigungsmauer und viereckiges Objekt.
stva pa je podobno keramično gradivo iz Invilli-na.19 V splošnem lahko rečemo, da se izsledki dosedanjih raziskav močno navezujejo na III. poselitveno fazo na Kuzelinu, datirano v zadnjo četrtino 4. in prvo polovico 5. st.20 Po obliki so zastopane skoraj vse vrste, največ je ostankov loncev
SI. 10: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Temelj vzhodne stene štirikotnega objekta na jugozahodnem delu. Abb. 10: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Fundament der Ostwand des viereckigen Objektes im sudwestlichen Teil.
ter globokih in srednje globokih skodel, po velikosti prevladuje srednje veliko posodje, precej pa je tudi manjših primerkov, predvsem čaš.
SI. 11: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Jugozahodni del obrambnega zidu z jamami za stojke. Abb. 11: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Siidwestlicher Teil der Befestigungsmauer mit Pfostengruben.
19	Bierbrauer (op. 10) t. 85: 1-13.
20	Sokol (op.15) npr. t. 4.
SI. 12: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Bronast kipec Merkurja. Abb. 12: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Bronzene Mer-kurstaluette.
Po oblikovanju vrhnjih zaključkov ustij jih moremo razporediti v več skupin z različicami v detajlih: navzven nagnjena ustja v ostrem pregibu z ramenom čestokrat pričajo o obodu poudarjenega jajčasto-ovalnega profila. Ramena loncev so različnih naklonov in prehajajo največkrat v nižji sedlasto vbokel različno profiliran vrat. Razlike so tudi v izdelavi spodnjega dela trupa, saj je velikokrat rahlo vbokel, s poudarjenim ali stanjša-nim dnom. Robovi ustij so pri loncih enostransko odebeljeni in imajo različno oblikovane zožene in profilirane vrhove. Tega ne moremo reči za skodele in sklede, katerih ustja so večidel uvi-hana in so lahko tudi obojestransko odebeljena.
Oblikovni izraz posodja še dopolnjuje ornament, ki se omejuje večinoma na vodoravne metličaste poteze in na eno- ali večtračne valovnice, včasih pa se pojavijo tudi plitve pokončne zareze in vti-
Sl. 13: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Bronast kipec Apolona. Abb. 13: Jurišna vas -Ančnikovo gradišče. Bronzene Apol-lostatuette.
si. Omeniti moramo še tri primerke skodelic z loš-čeno površino in vrezi na rdeči barvni podlagi.
Steklo posodic je ohranjeno v drobcih rumene in zelenkaste barve; po obliki lahko sklepamo na polkroglaste čaše z vbočenim dnom in upognjenim robom ustja. Analogije najdemo spet na Ku-zelinu.21
Predstavo o življenjski ravni in hišni opremi do določene mere dopolnjujejo na videz neznačilni ostanki raznih klinov in žebljev, domnevno vratno in drugo okovje, železni noži z ravnim ali ukrivljenim rezilom, pa tudi svinčena utež, ter žrmlja s še ohranjeno svinčeno patrico.22
Pomembna materialna in duhovna sled sta bronasti plastiki bogov Merkurja (si. 12) in Apolona (si. 13), ki nakazujeta trgovske stike z okolišem ali izpričujeta duhovni svet prebivalcev te višinske postojanke. Zaradi njene parcialne raziskanosti pa pomena obeh božanstev ne moremo zanesljivo opredeliti.
21	Ib., t. 1: 17.
22	Foto: 1. Tušck, M. Strmčnik-Gulič, B. Kovačič; tlorisi in profili: M. Lubšina-Tušek; table: D. Oman, M. Kajzer
a
SI. 14: Maribor - Piramida (1985). Sonda 1. 1,5 bron; ostalo keramika. M. vse = 1:2.
Abb. 14: Maribor - Piramida (1985). Schnitt 1. 1,5 Bronze; das iibrige Keramik. M. alles = 1:2.
KATALOG
Maribor - Piramida 1985 (si. 14)
1.	Bronasta igla okroglega preseka; okras prečni vrezi; dolžina 15,45 cm.
2.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena; okras vrezane valovnice.
3.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras izmenično vrezane večtračne valovnice in horizontalne linije.
4.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezane večtračne valovnice in horizontalne linije.
5.	Bronasta igla okroglega preseka; okras odebelitve na vratu; dolžina 9,40 cm.
Betnava 1983 (/. 1)
1. Bronasta fibula; dolžina 5,80 cm.
2.	Bronast kraguljček; višina 2,70 cm.
3.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena.
4.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta.
5.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena; okras pod ustjem horizontalno nerazčlenjeno rebro.
6.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; okras horizontalne vrezane linije.
7.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 16,15 cm.
8.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 21,65 cm.
9.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj svetlo rjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 17,60 cm.
10.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj neenakomerno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras metli-čenje; premer ustja 29,70 cm.
11.	Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj neenakomerna od rdeče do sive; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 4,40 cm.
12.	Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 4,40 cm.
13.	Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 7 cm.
14.	Odlomek dna; barva zunaj in znotraj neenakomerno sivorjava; površina delno glajena; premer dna 10,55 cm.
15.	Odlomek dna; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; okras sledovi sivega premaza.
16.	Odlomek dna; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 5,45 cm.
17.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerna od svetlo rjave do temno sive; površina delno glajena; okras metličenje; premer dna 11,35 cm.
18.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerna od rdeče do sive; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 6,80 cm.
Betnava 1981 (l. 2)
1.	Odlomek steklenega ustja; barva motno rumena; premer ustja 2,80 cm.
2.	Odlomek steklenega ustja; barva zelena.
3.	Odlomek steklene posode; barva svetlo zelena.
4.	Odlomek stekla; barva svetlo zelena.
5.	Odlomek stekla; barva svetlo zelena.
6.	odlomek železnega predmeta;,dolžina 6,35 cm.
7.	Železni žebelj; dolžina 5,20 cm.
8.	Železni žebelj; dolžina 4,90 cm.
9.	Železni žebelj; dolžina 4,30 cm.
10.	Odlomek bronastega pašnega okova.
11.	Odlomek železnega obročka okroglega preseka.
12.	Železen žebelj; dolžina 8,95 cm.
13.	Odlomek železnega predmeta.
14.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena.
15.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta.
16.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena.
17.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena.
18.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj neenakomerna od svetlo do temno sive; površina delno glajena.
19.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta.
20.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj svetlo rjava; površina glajena.
21.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 13,10 cm.
22.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena; premer ustja 8,20 cm.
23.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; premer ustja 21,90 cm.
24.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena.
25.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj rumenorja-va; površina glajena; okras ostanki rdečega premaza; premer ustja 24,80 cm.
26.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temnosiva do črna; površina delno glajena; okras vrezana cik-cak linija; premer ustja 15,30 cm.
27.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; premer ustja 8,80 cm.
28.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj neenakomerna od svetlo do temno sive; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezana valovnica.
29.	Odlomek ostenja; barva zunaj rdeča, znotraj temno siva; površina glajena.
30.	Odlomek ročaja; barva siva; površina delno glajena.
31.	Odlomek dna; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 4,30 cm.
32.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temnosiva do črna; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavni-čenje.
33.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj svetlo rjava; površina glajena; okras horizontalno nerazčlenjeno rebro.
34.	Odlomek dna; barva zunaj in znotraj oranžna; površina glajena; premer dna 5,40 cm
35.	Odlomek trinožne posode; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena; premer dna 10,35 cm.
Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1986 (t. 3)
1.	Železne klešče; dolžina 39,60 cm.
2.	Železni srp; rezilo klinastega preseka; predrt nastavek za držaj; dolžina 37,40 cm.
3.	Železni srp; rezilo klinastega preseka; predrt nastavek za držaj, v predrtini zakovica; dolžina 34,40 cm.
4.	Železni predmet z zanko in Železno žico v njej; dolžina 10,45 cm.
5.	Odlomek železnega predmeta; dolžina 10,60 cm.
6.	Odlomek železnega ježka; dolžina ohranjenega kraka 2,30 cm.
7.	Odlomek železnega tulca; dolžina 2,80 cm, premer 1 cm.
8.	Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 5,40 cm.
9.	Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 9,50 cm.
10.	Železna predrta ploščica; luknjica kvadratne oblike; premer ploščice 2,80 cm, premer luknjice 0,40 cm.
11.	Železen nesklenjen obroček; premer 3,75 cm.
12.	Železen sklenjen obroček; premer 1,70 cm.
13.	Železen nož; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj trapezoidnega preseka; dolžina 17,50 cm.
14.	Železen nož; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj trapezoidnega preseka; dolžina 16,50 cm.
15.	Odlomek železnega noža; rezilo klinastega preseka; dolžina 5,75 cm.
16.	Železen nož; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj pravokotnega preseka; dolžina 13,40 cm.
17.	Odlomek železnega noža; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj kvadratnega preseka; dolžina 7,15 cm.
18.	Odlomek železnega noža; rezilo klinastega preseka; dolžina 6,40 cm.
19.	Železna okova z zankama; en okov dvakrat predrt, v eni predrtini zakovica; skupna dolžina 13,20 cm.
20.	Železni predrti ploščici - okova; dolžina 4 in 4,40 cm.
21.	Železni ploščici - okova; ena predrta, druga z izboklino; dolžina 2,10 in 2,40 cm.
22.	Odlomek železnega predrtega okova; dolžina 4,80 cm.
23.	Železen okov z zanko; dolžina 4,10 cm.
24.	Železen okov z zanko; dolžina 4,60 cm, dolžina vsakega kraka 3,50 cm.
25.	Železen obroč ovalne oblike; premer 3 do3,70 cm.
26.	Železen žebljiček; dolžina 3,40 cm.
27.	Železen žebljiček; dolžina 3,85 cm.
28.	Železen žebljiček; dolžina 4,90 cm.
29.	Železen predmet z ušescem. tordiran; dolžina 8,30 cm.
30.	Železen predmet kvadratnega preseka; dolžina 9 cm.
31.	Železen predmet kvadratnega, na vrhu pa okroglega preseka; dolžina 9,35 cm.
32.	Železen predmet kvadratnega preseka; dolžina 16,20 cm.
Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1986 (t. 4)
1.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj siva do rjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 15,50 cm.
2.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerno sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 15,30 cm.
3.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 15,40 cm.
4.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerna od temno sive do oranžne; površina delno glajena; okras metličenje; premer ustja 18 cm.
5.	Odlomek ustja; barva zunaj temno siva, znotraj rjava do rdečkasta; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 17,45 cm.
6.	Odlomek ustja; barva zunaj temno sivorjava, znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 14,10 cm.
7.	Odlomek ustja; barva zunaj rdečkastosiva, znotraj svetlo sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 17,10 cm.
8.	Odlomek ustja; barva zunaj neenakomerna od rdeče do sive, znotraj siva; površina delno glajena; premer ustja 15,90 cm.
9.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena; okras metličenje; premer ustja 16,05 cm.
10.	Odlomek ustja; barva zunaj rjava, znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 13,25 cm.
11.	Odlomek ustja; barva zunaj temno siva, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras horizontalne kanelure; premer ustja 13,40 cm.
12.	odlomki posode z ročajem; barva zunaj in znotraj rja-vooranžna; površina glajena in luknjičasta; okras vtisi v horizontalnih vrstah in ostanki rumenozelene glazure na zunanji in notranji strani; premer ustja 8,60 cm, premer dna 3,20 cm, višina 5,85 cm.
13.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 12,25 cm.
14.	Odlomek ustja; barva zunaj od sive do rjave, znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras vtisi v loku.
15.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezane horizontalne linije in valovnica; premer ustja 11,35 cm.
16.	Odlomek ustja; barva zunaj oranžna, znotraj svetlo do temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras izmenično vrezane horizontalne linije in dvotračne valovnice.
17.	Odlomek ustja; barva zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras izmenično vrezane horizontalne linije in dvotračne valovnice.
18.	Odlomek ustja; barva zunaj siva, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezana valov-nica.
19.	Odlomek ustja; barva zunaj neenakomerna od rjave do črne, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje.
20.	Odlomek uteži; barva neenakomerna od svetlo rjave do temno sive; površina glajena; na površini vrezi; premer luknjice 1 cm.
21.	odlomki posode z ročajem; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina glajena; premer ustja 8,10 cm, premer dna 6,50 cm, višina 19,15 cm.
Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1992 (/. 5)
1.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj oranžna; površina glajena; okras na obeh straneh ostanki rdečega premaza (imitacija tere sigilate ?); premer ustja 23,60 cm.
2.	Odlomek posode; barva zunaj svetlo rjava, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 15,80 cm.
3.	Odlomki posode z izlivom ali ročajem; barva zunaj svetlo rjava do oranžna, znotraj neenakomerna od sive do rdečeo-ranžne; površina glajena; okras na zunanji strani ostanki ru-menozelene glazure; premer ustja 4,10 cm, premer dna 7,25 cm, višina 19,50 cm.
4.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj od sive do svetlo rjave; površina delno glajena in luknjičasta; okras dve horizontalni in lokasta kanelura.
5.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj od sive do svetlo rjave; površina delno glajena in luknjičasta; okras horizontalni in lokasti kaneluri.
6.	Železno šilo kvadratnega preseka; dolžina 14,65 cm.
7.	Železen predmet kvadratnega preseka; dolžina 7,35 cm.
8.	Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 7,10 cm.
9.	Železen strgalnik; rezilo klinastega preseka, ročaj pravokotnega preseka; dolžina 16,50 cm.
10.	Železna fibula; dolžina 6,35 cm.
11.	Železen nož; rezilo klinastega preseka; na nastavku za ročaj trnast izrastek; dolžina 11,40 cm.
12.	Odlomek železnega noža; dolžina 5,85 cm.
13.	Železna triroba puščična ost; trn okroglega preseka; dolžina 6 cm.
14.	Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 8,45 cm.
Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1994 (t. 6)
1.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje.
2.	Odlomek stekla; barva svetlo zelena.
3.	Železen žebljiček; dolžina 3,20 cm.
4.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva do črna; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje.
5.	Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta.
6.	Odlomek dna; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 12,85 cm.
7.	Železen sveder; dolžina 26,15 cm.
8.	Železen sveder; dolžina 23,90 cm.
9.	Svinčena utež z Odlomkoma Železne zanke; premer 3,80 cm, višina 3,40 cm.
10.	Odlomek ročaja; barva svetlo siva; površina delno glajena in luknjičasta.
11.	Odlomek ustja; barva zunaj siva do rdečerjava, znotraj siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 14,70 cm.
12.	Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj siva do rjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 4,10 cm.
13.	Odlomek ustja; barva zunaj siva do rjava, znotraj siva do rdečerjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 14 cm.
14.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj neenakomerna od sive do svetlo rjave; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 17,10 cm.
15.	Odlomek posode; barva zunaj in znotraj temno siva do črna; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 17,10 cm.
16.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj oranžna; površina glajena; okras vtisi na ustju; premer ustja 11,60 cm.
17.	Odlomek ustja; barva zunaj siva, znotraj svetlo do temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 14,20 cm.
18.	Odlomek ustja z ročajem; barva zunaj in znotraj svetlo siva; površina glajena; okras horizontalni žleb na ustju.
19.	Odlomek ostenja; barva zunaj svetlo rjava, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezana valovnica in glavničenje.
20.	Odlomek ustja; barva zunaj siva, znotraj rdečerjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje.
21.	Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje.
22.	Odlomek posode; barva zunaj bledo oranžna, znotraj oranžna; površina glajena; okras na notranji strani ostanki rumenozelene glazure; premer dna 16 cm.
23.	Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj temno siva do rjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer oboda 14,40 cm.
Der Raum Maribor und Bistrica in spatromischer Zeit
Zusammenfassung
Der archaologische Bereich von Maribor und Bistrica liegt an der Kontaktstelle dreier unterschiedlieh geologisch und wirtschaftlich bedingter Gebiete, die die Ansiedlung in alien Entwicklungsphasen bedingen.
Die heutige Lage antiker Funde bezeugt anschaulich die Besiedlungstendenzen in romischer Zeit. Dem heutigen For-schungsstand nach zu urteilen, stiitzt sich die Hauptbesied-lungsachse an der romischen DraustraBe auf das fruchtbare
Randgebiet des Pohorje in der Orientierung Nordwest-Siidost.
Zu den bedeutendsten Zeugen seiner Zeit gehort das Areal der villae rusticae in Betnava, siidostlich des Barockpalais.
Unter den Kleinfunden ist grobe Gebrauchskeramik vor-herrschend; die zahlreichen Varianten haben die groBte Typenahnlichkeit mit den in den benachbarten, am Siid-Po-horje gelegenen Fundorten entdeckten Exemplaren, die S. Pahič in die Zeit vom 2. bis zum 4. Jh. datiert.1 Zu finden vvaren sie auch im jiingsten Teil der romischen Siedlung Co-latio im heutigen Stari trg bei Slovenj Gradec.2 Die GefaBe wurden hauptsachlich aus Sandlehm hergestellt. Gefarbte Exemplare kommen sehr selten vor, auf importierte GefaBe sind wir vorerst nicht gestoBen. In der Ornamentik sind vor-herrschend: die Besenstrichverzierung und die Kammstric-hornamentik sowie der Flachstich; Fragmente mit Wellenli-nienverzierung sind dagegen wenig zahlreich. Wie wir bei der Beurteilung des Materials feststellen konnten, fallen die Keramikformen nicht aus dem durch die Miinzen bestimm-ten zeitlichen Rahmen zwischen der zweiten Hiilfte des 3. und der zweiten Hiilfte des 4. Jhs. (Taf. 2).
Wichtig fur die Kenntnis des archaologischen Bereiches von Maribor ist die Entdeckung der Spuren eines spatrdmischen Fundortes auf der heutigen Piramida am linken Drava-Ufer (Abb. 4).
Die Kuiturschicht war wegen der mittelalterlichen und neuzeitlichen Eingriffe stark beschadigt und zerstort; wir konnten sie nur in einer Liinge von 2,50 m im Nordprofil von Schnitt 1 in einer Dicke von 30-35 cm ausfindig machen (Abb. 6). Leider ist die Angabe zu bescheiden, als daB wir den Cha-rakter der Begleitfunde iiberzeugend bestimmen konnten. An erster Stelle stiitzen wir uns auf cine mit einer Gruppe von Querstichen verzierte Bronzenadel (Abb. 14: 1). Ahnliche Nadeln kommen auch auf dem Gradec bei Prapretno9 vor, eine typologische Ahnlichkeit ist auch in Invillino10 zu beo-bachten. Erhalten ist noch eine Bronzenadel mit rundem Kopf und geteilten Verdickungen am Hals (Abb. 14: 5), die be-sten Parallelstiicke finden sich auf dem Tonovcov grad.11 Die Begleitkeramik (Abb. 14: 3,4), die dunkelgrau gebrannt, fein-porig und mit einem ein- oder mehrfachen Wellenlinien geschmiickt ist, erganzt hinsichtlich der Datierung die spatromische Miinze, die aufgrund der Abnutzung nicht ge-nauer bestimmbar ist.
Der Raum Slovenska Bistrica wurde von Ančnikovo gradišče beherrscht, das zu den zeitgenossischen befestigten Hohen-siedlungen12 gehort. Es liegt auf einem 750 m hohen steilen Vorsprung unmittelbar iiber der Bistrica-Schluehl, nordlich von Jurišna vas (Abb. 7). An den zuganglichen Steilen war sie von einer Befestigungsmauer umgeben, die sich der Bau-technik und ihrer massiven Beschaffenheit nach den natiirlichen Gegebenheiten des Geliindes vollkommen anpaBte.
Bei den bisherigen, seit 1986 durchgefiihrten Grabungen wurde ein Teil der nordlichen und siidwestlichen Befestigungsmauer freigelegt; daran schlieBen sich an ein Wohngebaude und ein Teil des Turmes am leichter zuganglichen Siidhang. Durch Sondierungen gelang es uns, auch den Umfang der Siedlung festzustellen. Besiedelt war auch deren siidostli-cher Teil steilwandwarts, was im Vergleich zum ursprunglich angenommenen Umfang das Besiedlungsareal erheblich ver-groBerte (von ursprunglich ca. 6000 auf 7500 m2 Oberfla-che). Die Befestigungsmauer an der Nordseite war aus gro-Beren Bruchsteinen errichtet und hatte einen starken Mortel-verband; an dem natiirlich nichtbefestigten Teil war sie 1,50 m breit, im niedrigeren Bereich (bei Schnitt 2) dagegen 1,20 m; hier wird das Gelande schon allmahlich steiler. Die Ma-uer wurde an einen natiirlichen Felsen fixiert, an den Steilen mit groBtem Gefiille wurde sie zusatzlich noch fundamentiert. Die Mauerreste sind heute zwischen 0,60 und 1,40 m hoch.
An der Mauerinnenseite ist eine Herdstelle erhalten. Zah-Ireiche Eisenschlackenklumpen deuten zusammen mit den Schmiedewaren auf eine Schmiedewerkstatt in der Siedlung hin.
Am siidlichen Bereich wurde der viereckige GrundriB eines Gebaudes entdeckt, das an der Befestigungsmauer angebaut war und sie als Wand nutzte. Im siidwestlichen Bere ich ist eine in starkem Kalkmortelverband stehende Fundamentschicht der Befestigungsmauer in einer Breite von 1,70 m erhalten; sie verlauft in einem sanften Bogen in Richtung Siidrand, wo sie sich am Ubergang zur Aufschiittung stufenartig auf 90 cm verjiingt und sich dem oben erwahnten Gebiiude bzw. dessen Siidwand zu fortsetzt.
Die Kuiturschicht aus dunkelgrauer und schwarzer lok-kerer Erde, die mil Brand- und Holzkohlenbrocken, einzel-nen Ziegelfragmenten und Hiittenlehmbrocken mit Spuren von Spreu und Flechtwerk vermischt war, hatte eine Breite von 10 bis ca. 50 cm. Die Tiefe und Intensitat der Schicht veriinderte sich mit dem Gefiille und dem Zustand des Geliindes.
Ahnlich wie in den iibrigen gleichzeitigen Fundorten im gesamten Ostalpenraum, womit sie in zeitlicher und kultu-reller Hinsicht eng verbunden ist, ist unter den Funden grobe Gebrauchskeramik mit all ihren allgemeinen technolo-gischen Eigenschaften vorherrsehend. Die Mehrzahl der Keramik gehort nach Farbe, Struktur und Form zur typischen spatantiken Keramik. Parallelen finden sich in zeitgenossischen befestigten H6hensiedlungen,ls vor allem auf der Vipota und dem Korinjski hrib; in der etwas entfernteren Nachbar-schaft konnen wir uns auf die Keramikfunde aus Invillino'1' stiitzen. Die bisherigen Untersuchungsergebnisse kniipfen sehr eng an die 111. Besiedlungsphase auf dem Kuzelin an, die in das letzte Viertel des 4. und die erste Hiilfte des 5. Jhs. datiert wird.20
Mira Strmčnik
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Slomškov trg 6 SI-2000 Maribor
T. 1: Betnava (1983). Naselbinske najdbe.1,2 bron; ostalo keramika. M. 1,2 = 1:2; 3-18 = 1:3. Taf. 1: Betnava (1983). Siedlungsfunde. 1,2 Bronze; das ubrige Keramik.
T 2: Betnava (1981). Naselbinske najdbe. 1-5 steklo; 6-9,11-13 železo; 10 bron; ostalo keramika. M. 1-13 = 1:2; 14-35 = 1:3. Taf. 2: Betnava (1981). Siedlungsfunde. 1-5 Glas; 6-9, 11-13 Eisen; 10 Bronze; das ubrige Keramik.
T. 3: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Naselbinske najdbe. Vse železo. M. 1-3 = 1:4; ostalo 1:3. Taf. 3: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Siedlungsfunde. Alles Eisen. M. 1-3 = 1:4; das iibrige 1:3.
T. 4: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Naselbinske najdbe. Vse keramika. M. vse = 1:3. Taf. 4: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Siedlungsfunde. Alles Keramik. M. alles - 1:3.
T. 5: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1992). Naselbinske najdbe.1-9 sonda 1; 10-14 sonda 2; 1-5 keramika; 6-14 železo. M. 1-5 = 1:3; 6-14 = 1:2.
Taf. 5: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1992). Siedlungsfunde. 1-9 Sehnilt 1; 10-14 Schnitt 2; 1-5 Keramik; 6-14 Eisen.
T. 6: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1994). Naselbinske najdbe.1,2 površinski najdbi; 3 plast 1; 4-6 plast 2 (gl. 20-30 cm), 7,8 plast 2 (notranaja stran obzidja); 9 plast 2 (gl. 30-40 cm); 10 plast 3 (gl. 30-50 cm); 11,12 plast 3 (gl. 40-50 cm); 13-23 plast 3 (gl. 50-70 cm). 2 steklo; 3,7,8 železo; 9 svinec; ostalo keramika. M. 2 = 1:2; ostalo 1:3.
Taf. 6: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1994). Siedlungsfunde. 1,2 Oberflachenfunde; 3 Schicht 1; 4-6 Schicht 2 (20-30 cm tief), 7,8 Schicht 2 (lnnenseite der Befestigungsmauer); 9 Schicht 2 (30-40 cm tief); 10 Schicht 3 (30-50 cm tief); 11,12 Schicht 3 (40-50 cm tief); 13-23 Schicht 3 (50-70 cm tief). 2 Glas; 3,7,8 Eisen; 9 Blei; das ubrige Keramik; M. 2 = 1:2; das iibrige 1:3.