286 Zdrav Vestn | julij – avgust 2017 | Letnik 86
JaVno ZdraVstVo (VarstVo pri deLu)
Področje medicine:
Mikrobiologija in imunologija
Stomatologija
Nevrobiologija
Onkologija
Reprodukcija človeka
Srce in ožilje
Metabolne in hormonske motnje
Javno zdravstvo (varstvo pri delu)
Psihiatrija
Tip članka: 
Uvodnik
Izvirni znanstveni članek
Pregledni znanstveni članek
Klinični primer
Strokovni članek Zdrav Vestn | mesec – mesec 2017 | Letnik 86id
Katedra za družinsko 
medicino, Medicinska 
fakulteta, Univerza v 
Ljubljani, Ljubljana
Korespondenca/
Correspondence:
Janja omejec, 
e: janja.omejec@gmail.
com
Ključne besede:
študenti medicine/
dentalne medicine; 
začetek študija; 
empatična naravnanost; 
pomoč ljudem; razlogi 
za vpis na medicino/
dentalno medicino
Key words:
medical/dental students; 
the beginning of the 
study; empathic stance; 
helping people; the 
reasons for enrollment in 
medical/dental medicine
Citirajte kot/Cite as:
Zdrav Vestn. 2017;  
86:286–94.
prispelo: 6. 12. 2016 
sprejeto: 25. 5. 2017
Javno zdravstvo (varstvo pri delu)izvirni znanstveni članek Zdrav Vestn | julij – avgust 2017 | Letnik 86
Razlogi za študij medicine in dentalne 
medicine pri študentih prvega letnika 
Medicinske fakultete v Ljubljani
Reasons for the study of medicine and dental medicine in the 
first year students of the Faculty of medicine in Ljubljana
Janja omejec, ana stepišnik, polona selič, Marija petek Šter
Izvleček
Izhodišča: Poleg kliničnega znanja, veščin sporazumevanja in suverenega sprejemanja odločitev se 
od dobrega zdravnika pričakujejo tudi profesionalne vrednote, kamor med drugim sodi zmožnost 
vzpostavitve empatičnega odnosa z bolnikom.
Namen raziskave je bil prepoznati razloge, ki so študente vodili k izbiri študija (dentalne) medicine 
in ugotoviti stopnjo empatije v povezavi z razlogi za izbiro študija pri študentih prvega letnika Me-
dicinske fakultete v Ljubljani.
Metode: Za potrebe raziskave smo izdelali vprašalnik, ki je bil sestavljen iz osnovnih podatkov o 
študentih, razlogih za izbiro študija medicine oz. dentalne medicine in Jeffersonove lestvice empatije 
– verzija za študente (JSE-S verzija s prilagojeno lestvico s 16 trditvami). Vprašalnik smo posredovali 
vsem 227 študentom prvega letnika v študijskem letu 2014/15 ob koncu pouka pri predmetu »Spora-
zumevanje«.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupaj 216 študentov (odziv 95,2 %); 158 študentov medicine in 58 
študentov dentalne medicine. Kot razloge vpisa na Medicinsko fakulteto je največji delež študentov 
medicine navedel željo pomagati ljudem (85,3 %), željo po izboljšanju zdravja ljudi (78,8 %) ter željo 
po delu z ljudmi (64,7 %). Za trditev »ker je služba zagotovljena« se je odločilo 28,8 % študentov, za 
trditev »ker se dobro zasluži« pa 14,1 %.
Študenti dentalne medicine so se najpogosteje odločili za naslednje odgovore: želja pomagati ljudem 
(87,9 %), želja po izboljšanju zdravja ljudi (74,1 %), temu pa sledi želja po delu z ljudmi (65,5 %). Za 
trditev »ker je služba zagotovljena« se je odločilo 50 % študentov, za trditev »ker se dobro zasluži« pa 
46,6 %.
Tri trditve so bile statistično pomembno povezane s samooceno empatične naravnanosti: trditvi 
»ker želim pomagati ljudem« (91,08 ± 10,65 vs. 86,61 ± 12,56; p = 0,037) in »ker si želim delati z lju-
dmi« (91,82 ± 10,18 vs. 87,90 ± 12,11; p = 0,012) z večjo samooceno in trditev »ker se dobro zasluži« 
(91,36 ± 11,41 vs. 87,29 ± 9,01; p = 0,023) z nižjo samooceno empatične naravnanosti.
Zaključek: Višjo oceno empatične naravnanosti imajo študenti, ki jih je k odločitvi za študij vodila 
želja, da pomagajo ljudem. Naloga medicinske fakultete je, da študentom medicine oziroma dentalne 
medicine omogoči, da med študijem razvijejo humanistične vrednote.
razlogi za študij medicine in dentalne medicine pri študentih prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani 287
iZVirni ZnanstVeni čLanek
Abstract
Background: In addition to clinical knowledge, communication skills and sovereign decision mak-
ing, a good doctor is also expected to posses professional values, including the ability to establish 
empathic relationships with patients.
The purpose of the study was to identify the reasons that lead students to choose the study of dental 
medicine/medicine, and determine the level of emphaty in relation to the choice of study in the first 
year students of the Faculty of Medicine in Ljubljana.
Methods: For the needs of the research we developed a questionnaire, which included basic data on 
students, their reasons for choosing the study of medicine or dental medicine and the Jefferson scale 
of empathy–version for students (JSE-S version with a modified scale with 16 arguments). The ques-
tionnaire was forwarded to all 227 first-year students in the academic year 2014/15 at the completion 
of the Communication course.
Results: The study involved a total of 216 (response 95.2 %) students; 158 medical students and 58 
students of dental medicine. Among the reasons for enrollment to the Medical Faculty, the highest 
proportion of medical students indicated a desire to help people (85.3 %), a desire to improve human 
health (78.8 %) and a desire to work with people (64.7 %); 28.8 % of the medical students chose the 
argument „because employment is guarantee”, while 14.1 % of medical students believed the argu-
ment „because it is well paid“ was the reason to choose the study of medicine.
The students of dental medicine most often choose the following answers: a desire to help people 
(87.9 %), a desire to improve human health (74.1 %), followed by a desire to work with people (65.5 %). 
The argument “because employment is guaranteed” convinced 50 % of the students, and the argu-
ment “because the pay is good” convinced 46.6 %.
Three claims were significantly associated with self-assessment of empathic stance: the arguments 
“because I want to help people” (91.08 ± 10.65 vs. 86.61 ± 12.56; p = 0.037) and »because I want to work 
with people” (91.82 ± 10.18 vs. 87.90 ± 12.11; p = 0.012) were associated with a greater self-assessment-
while the argument “because the pay is good” (91.36 ± 11.41 vs. 87.29 ± 9.01; p = 0.023) was associated 
with a lower self-assessment of empathic stance.
Conclusion: Students who want to help people have higher level of self-assessment of empathic 
stance. The task of a medical faculty is to ensure that students whose choice of study is based on their 
humanist values are encouraged to have those values further developed and put into practice during 
their study.
1. Uvod
Empatičen odnos, ki ga ima zdrav-
nik do bolnika, se zrcali v boljših izidih 
oskrbe in večjem zadovoljstvu bolnikov, 
saj bolniki empatično bolj naravnanih 
zdravnikov bolje sodelujejo pri jema-
nju zdravil, zdravniku bolj zaupajo, bolj 
celostno razložijo simptome bolezni in 
v splošnem izražajo večje zadovoljstvo 
z oskrbo in se redkeje pritožujejo  (1). 
Izraz empatija se v različnih literatu-
rah različno razlaga. Na splošno najbolj 
sprejeta in poznana definicija empatije 
je od Hojata in sodelavcev iz Thomas 
Jefferson University iz leta 2002, ki pravi: 
»Empatija je predvsem kognitivna (bolj 
kot emocionalna) lastnost, ki vključu-
je razumevanje (bolj kot čustvovanje) 
izkušenj, skrbi in perspektive pacienta, 
združena pa je tudi s sposobnostjo ko-
munikacije in razumevanja. (2)« Zajema 
občutek skrbi za druge, sposobnost poi-
stovetenja, ki s tem motivira človeka za 
pomoč, zmožnost prepoznave misli ali 
zaznave čustev drugega, odgovorna naj 
bi bila za zabrisanje meje med seboj in 
drugimi (1).
Želja vsake medicinske fakultete je, da 
bi vpisala študente, ki jih odlikuje visoka 
288 Zdrav Vestn | julij – avgust 2017 | Letnik 86
JaVno ZdraVstVo (VarstVo pri deLu)
stopnja empatije, in z izobraževalnim 
procesom pozitivno vpliva na razvoj 
empatičnih stališč študentov medicine 
in bodočih zdravnikov.
Merila za vpis na medicinsko fakul-
teto se po svetu razlikujejo. Na Oxfordu 
prošnji za sprejem in testu iz biomedi-
cinskega znanja sledi še intervju tutorja 
s kandidatom, kjer lahko pojasni svoje 
odločitve za izbiro študijskega progra-
ma (3). Kot primerne osebne značilnosti 
za študij medicine izpostavljajo empatijo, 
motivacijo za delo v medicini, komuni-
kacijske veščine, iskrenost in integriteto, 
etično ozaveščenost, zmožnost delovanja 
v skupini, zmožnost za intenzivno delo 
ter ujemanje individualnih vrednot in 
vedenja z vrednotami konstitucije Naci-
onalnega javnega zdravja v Angliji, v ka-
teri izpostavljajo delo v dobro pacienta, 
spoštovanje dostojanstva vsakega posa-
meznika, zavezanost kakovostni oskrbi, 
sočutje, težnja k izboljšanju zdravja in 
dobrobit posameznika in delovanje v 
dobro celotne skupnosti brez izključe-
vanja in diskriminacije (4,5). Poleg tega 
poudarjajo še akademski potencial, ki 
se kaže kot sposobnost reševanja pro-
blemov, kritično razmišljanje, analitični 
pristop, intelektualna radovednost, ter 
komunikacijske veščine, kot so pripra-
vljenost in sposobnost jasnega in učin-
kovitega izražanja in zmožnost dejavne-
ga poslušanja (4).
Na Medicinsko fakulteto v Ljubljani 
so sprejeti po znanju najboljši študen-
tje. K končnemu številu točk šteje v 35 % 
uspeh pri splošni maturi, 20 % končni 
uspeh zadnjih dveh letnikov srednje šole, 
45 % pa uspeh pri posameznih predmetih 
splošne mature: matematika, tuji jezik in 
en naravoslovni predmet  (6-8). Veščine 
in spretnosti, ki ob dobrem kliničnem 
znanju odlikujejo dobrega zdravnika, ve-
ščine v komunikaciji, zmožnost posluša-
nja in vzpostavitev empatičnega odnosa, 
ne sodijo med izbirna merila. O razlogih, 
ki jih vodijo k odločitvi za študij medici-
ne, in naravnanosti študentov medicine 
in dentalne medicine do empatije ob za-
četku študija, ne vemo veliko (9).
Namen raziskave je bil prepoznati 
dejavnike, ki vodijo mlade in sposob-
ne dijake k odločitvi za študij medicine 
oziroma dentalne medicine in ugotovi-
ti, kateri dejavniki pri odločitvi za študij 
medicine napovedujejo večjo stopnjo 
empatične naravnanosti.
2. Metode
2.1. Preiskovanci
K sodelovanju smo povabili vse štu-
dente prvega letnika medicine in dental-
ne medicine, ki so bili vpisani v 1. letnik v 
študijskem letu 2014/15. Od 227 je anketo 
izpolnilo 216 študentov (odziv 95,2 %), 
med katerimi je bilo 158 (73,1 %) študen-
tov medicine in 58 (26,9 %) študentov 
dentalne medicine.
2.2. Potek dela
Anketo so študentje izpolnili prosto-
voljno in anonimno ob zaključku pouka 
pri predmetu Sporazumevanje v času od 
26. 11. do 19. 12. 2014. Predmet je v pred-
metniku 1. letnika medicine in dentalne 
medicine na Medicinski fakulteti v Lju-
bljani ter ga izvaja Katedra za družinsko 
medicino skupaj s Katedro za psihiatri-
jo (10).
2.3. Uporabljena orodja
Anketa je bila sestavljena iz dveh de-
lov: vprašanj ter demografskih podatkov 
in dejavnikov, ki bi na osnovi pregleda 
literature in prepričanju raziskovalcev 
lahko prispevali k odločitvi za študij me-
dicine oziroma dentalne medicine.
razlogi za študij medicine in dentalne medicine pri študentih prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani 289
iZVirni ZnanstVeni čLanek
2.4. Opis lestvice za samooceno 
empatične naravnanosti
Prvi del je vseboval vprašalnik o em-
patiji – Jeffersonovo lestvico empatije za 
študente medicine (JSE-S version), ki je 
bila prevedena in validirana na sloven-
skem prostoru na vzorcu študentov pr-
vega letnika medicine  (11). Lestvica je 
obsegala 20 vprašanj, na vsako vprašanje 
pa je bilo možno odgovoriti tako, da je 
študent izbral vrednost od 1 (nikakor se 
ne strinjam) do 7 (popolnoma se stri-
njam). Deset vprašanj je imelo pozitivno, 
deset pa negativno konotacijo. Vrednost 
lestvice smo dobili tako, da smo sešte-
li vrednosti, dobljene pri posameznih 
vprašanjih, s tem, da smo pri vprašanjih 
z negativno konotacijo uporabljali inver-
zno lestvico. Vrednost lestvice je v razpo-
nu 20–140; višja vrednost pomeni višjo 
stopnjo empatije.
Če so bili v lestvici za empatijo pri-
sotni manjkajoči odgovori, smo upošte-
vali povprečje populacije. V primeru, da 
je manjkala več kot tretjina vseh odgo-
vorov, smo vprašanje iz analize izločili.
Leta 2015 je bila opravljena revalida-
cija JSE-S na vzorcu študentov prvega 
in šestega letnika Medicinske fakultete 
v Ljubljani v dveh zaporednih študijskih 
letih (2012/13 in 2013/14). Izkazalo se je, 
da če lestvico z 20 trditvami zožimo na 
16 trditev (izpustimo trditve 1, 5, 18 in 19), 
dobimo večji delež pojasnjene variance.
(12) V naši analizi smo uporabili revali-
dirano JSE-S.
2.5. Vprašalnik o razlogih 
za odločitev študija medicine 
oz. dentalne medicine
Drugi del vprašalnika je študentom 
ponujal 14 dejavnikov, ki smo jih obliko-
vali na osnovi pregleda literature(13-15) 
in konsenza raziskovalcev, v zvezi s kate-
rimi so se študentje opredelili, zakaj so se 
odločili za študij medicine oz. dentalne 
medicine. Pri oblikovanju vprašalnika 
sta sodelovala zdravnica in psihologinja. 
Dokončno obliko vprašalnika sta potr-
dili s konsenzom.
Študentje so se lahko odločili za več 
ponujenih odgovorov (zaprtega tipa), 
ponujena pa jim je bila tudi možnost, da 
dopišejo dodatne razloge za odločitev v 
obliki prostega besedila.
2.6. Statistična analiza podatkov
Vprašalnik smo analizirali s stati-
stičnim programom IBM SPS Statistics 
Data Editor, verzija 22. Uporabili smo 
metode deskriptivne statistike za opis 
vzorca, prikazali smo deleže, povprečne 
vrednosti in standardne odklone (SD). 
Razlike v stališčih med študenti medici-
ne in dentalne medicine smo ugotavljali 
glede na naravo spremenljivk s pomočjo 
testa t za dva neodvisna vzorca oziroma 
testom hi-kvadrat (Pearson). Če so bile 
le-te numerične, smo uporabili test t 
za dva neodvisna vzorca, v primeru bi-
narnih spremenljivk pa hi-kvadrat. Pri 
povezavi med stopnjo naravnanosti do 
empatije in dejavniki odločitve za študij 
medicine smo glede na naravo spremen-
ljivk uporabili test hi-kvadrat. Kot mejno 
statistično značilno smo upoštevali vre-
dnost p < 0,05. Glede na veliko število iz-
vedenih testov za ugotavljanje povezave 
med empatično naravnanostjo in vzroki 
za odločitev za študij medicine (17 testov 
oz. hipotez) smo pri interpretaciji rezul-
tatov upoštevali popravljeno vrednost 
alfa (Bonferroni): 0,05/17 = 0,003.
2.7. Etična odobritev
Raziskavo je odobrila komisija za me-
dicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje, 
dne 31.1. 2011 pod številko 143/02/11.
290 Zdrav Vestn | julij – avgust 2017 | Letnik 86
JaVno ZdraVstVo (VarstVo pri deLu)
3. Rezultati
3.1. Opis sodelujočih študentov
Tabela 1 prikazuje osnovne značilno-
sti sodelujočih študentov, smer študija in 
spol.
V Tabeli 2 so prikazani rezultati gle-
de na spol in smer študija, pridobljeni z 
revalidirano Jeffersonovo lestvico empa-
tije (v nadaljevanju JSE-S). Študentke so 
izkazovale večjo stopnjo empatične na-
ravnanosti kot študentje, med smerema 
študija pa ni bilo razlik.
V Tabeli 3 so prikazani razlogi za 
odločitev za študij medicine. Študenti 
dentalne medicine so prikazani ločeno 
od študentov medicine. Razlike med 
študenti medicine in dentalne medicine 
smo ugotavljali s testom hi-kvadrat.
Najpogostejši razlog, ki jih je vodil k 
odločitvi za študij medicine oz. dentalne 
medicine in so ga navedli tako študenti 
medicine kot dentalne medicine, je bila 
trditev »ker želim pomagati ljudem«. 
Med skupinama študentov medicine in 
dentalne medicine ni bilo pomembnih 
razlik (p > 0,05).
Razlogi, ki so statistično pomembno 
prevladovali pri študentih dentalne me-
dicine, upoštevajoč popravljeno vrednost 
alfa (p < 0,003) so bili: »ker sem imel la-
stne izkušnje (kot pacient/dijak), ki so me 
spodbudile k odločitvi za študij medicine/
dentalne medicine« (p = 0,001), »ker po-
klic zdravnika/zobozdravnika omogoča 
profesionalno neodvisnost« (p < 0.001) 
in »ker se dobro zasluži« (p < 0.001).
Do statistično pomembnih razlik pri 
meji statistične značilnosti p < 0,05 je 
Tabela 2: primerjava stopnje empatične naravnanosti glede na spol in smer študija.
Povprečje (SD = standardna deviacija)
Spol Moški 86,6 (sd = 11,2)
Ženske 91,9 (sd = 10,6)
statistično pomembna razlika v prid ženskega spola (p = 0.001).
Smer študija Medicina 90,9 (sd = 11,7)
dentalna medicina 89,4 (sd = 9,1)
razlika ni statistično značilna (p = 0,407).
Uporabljen statistični test: test t za dva neodvisna vzorca.
Tabela 1: osnovni podatki o sodelujočih.
Število (delež)
Smer študija Medicina 158 (73,1 %)
dentalna medicina 58 (26,9 %)
Spol Moški 61 (28,2 %)
Ženski 155 (71,8 %)
Uporabljen statistični test: metode deskriptivne statistike za opis vzorca
razlogi za študij medicine in dentalne medicine pri študentih prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani 291
iZVirni ZnanstVeni čLanek
prišlo tudi pri trditvi »ker me zanima 
raziskovanje« (p = 0,031), ki so ga kot ra-
zlog pogosteje navedli študenti medici-
ne, ter trditvah »ker je služba zagotovlje-
na« (p = 0,004) in »ker so me k odločitvi 
za študij medicine/dentalne medicine 
spodbudili starši« (p = 0,021), ki so ju kot 
razlog za odločitev za študij pogosteje 
navedli študenti dentalne medicine.
Ponujeni so bili tudi naslednji ra-
zlogi, pri katerih pa so bile razlike med 
skupinama študentov medicine in den-
talne medicine statistično neznačilne 
(p > 0,05): »ker želim s preprečevanjem 
in zdravljenjem bolezni izboljšati zdrav-
je ljudi«, »ker si želim delati z ljudmi«, 
»ker je študij intelektualni izziv«, »ker 
medicina/dentalna medicina ponuja 
povezovanje teorije s prakso«, »ker ima 
poklic zdravnika/zobozdravnika ugled v 
družbi«, »ker so me k odločitvi za študij 
medicine/dentalne medicine spodbudili 
prijatelji/sorodniki«, »ker so se tudi moji 
prijatelji/znanci odločili za študij medi-
cine/dentalne medicine«, ki pa se niso 
izkazali kot statistično pomembni za od-
ločitev za vpis.
3.2. Povezava med empatično 
naravnostjo in vzroki za 
odločitev za študij medicine
Preverili smo povezanost vsakega od 
razlogov za odločitev za študij medicine 
oz. dentalne medicine s stopnjo empatič-
ne naravnanosti. Tri trditve so bile stati-
stično pomembno (p < 0,05) povezane s 
stopnjo empatične naravnanosti:
• »ker želim pomagati ljudem« 
91,08 ± 10,65; pri tistih, ki se za to tr-
ditev niso odločili, pa 86,61 ± 12,56; 
p = 0,037.
• »Ker si želim delati z ljudmi« 
91,82 ± 10,18; pri tistih, ki se za to tr-
ditev niso odločili, pa 87,90 ± 12,11; 
p = 0,012.
Tabela 3: razlogi za odločitev za študij medicine oz. dentalne medicine in razlike med študenti medicine in dentalne medicine.
Ponujene trditve Delež (%) študentov, 
ki so na trditev 
odgovorili z DA, smer 
medicina in dentalna 
medicina.
N = 216
Delež (%) študentov, 
ki so na trditev 
odgovorili z DA, smer 
medicina.
N = 158
Delež (%) študentov, 
ki so na trditev 
odgovorili z DA, smer 
dentalna medicina.
N = 58
Razlike med 
študenti medicine in 
dentalne medicine 
(p-vrednost)
ker želim pomagati ljudem. 86,9 85,3 87,9 0,564
ker sem imel lastne izkušnje 
(kot pacient/dijak), ki so me 
spodbudile k odločitvi za 
študij medicine/dentalne 
medicine.
45,3 38,5 63,8 0,001
ker me zanima raziskovanje. 43,0 47,4 31,0 0,031
ker poklic zdravnika/
zobozdravnika omogoča 
profesionalno neodvisnost.
35,0 26,3 58,6 <0,001
ker je služba zagotovljena. 34,6 28,8 50,0 0,004
ker se dobro zasluži. 22,9 14,1 46,6 <0,001
ker so me k odločitvi za študij 
medicine/dentalne medicine 
spodbudili starši.
13,6 10,3 22,4 0,021
292 Zdrav Vestn | julij – avgust 2017 | Letnik 86
JaVno ZdraVstVo (VarstVo pri deLu)
• »Ker se dobro zasluži« 87,29 ± 9,01; 
pri tistih, ki se za to trditev niso odlo-
čili, pa 91,36 ± 11,41; p = 0,023.
4. Razpravljanje
4.1. Povzetek ključnih 
ugotovitev raziskave
Kot najpomembnejši razlog vpisa na 
medicinsko fakulteto se je izkazala želja 
po pomoči ljudem in izboljšanju zdra-
vstvenega stanja prebivalstva, kar sovpa-
da s stopnjo izraženih pozitivnih stališč 
do empatije izprašanih študentov, ki je 
sicer višja pri študentkah (Tabela 2). V 
naši raziskavi smo lahko ugotavljali le 
stališča do empatije, ne pa tudi resnične 
empatije študentov ob vpisu na medi-
cinsko fakulteto. Podatki iz literature pa 
govorijo, da se za poklic zdravnika od-
ločajo ljudje, ki jih ne vodi prvenstveno 
želja po zaslužku, temveč humanistične 
vrednote in skrb za sočloveka (16,17).
4.2. Primerjava ključnih 
rezultatov z obstoječo literaturo
Glavni razlog, zakaj se študentje od-
ločajo za študij medicine, je pričakovano 
želja po pomoči ljudem. Enako so ugota-
vljali v študiji Kaplan Test Prep and Ad-
missions leta 2008, kjer je večina študen-
tov navedla željo po pomoči kot glavni 
razlog vpisa, medtem ko nekatere zgo-
dnejše študije kažejo večji vpliv finančne 
stimulacije v povezavi z odločitvijo za 
zdravniški poklic (18,19). Finančni vidik, 
kot odločitev za študij, se je v naši razi-
skavi izkazal za pomembnejšega pri štu-
dentih dentalne medicine, pri katerih je 
v primerjavi s študenti splošne medicine 
pomembnejša tudi trditev o zanesljivi 
zaposlitvi po končanem študiju.
V rezultatih zasledimo, da medicino 
študira precej več žensk (155–71,8 %) kot 
moških (61–28,2 %) (Tabela 1). Vzro-
ki se verjetno skrivajo v višjih ocenah, 
saj učni uspeh predstavlja glavni faktor 
meril vpisa. Študentke so v primerjavi s 
študenti pokazale višjo stopnjo empatič-
ne naravnanosti (Tabela 2). Deloma se 
to lahko pojasni z biološkimi razlikami, 
saj naj bi bile ženske sposobne ponudi-
ti več čustvene podpore kot moški, lažje 
sočustvovati, moški pa so bolj nagnjeni 
k racionalnemu razmišljanju, dominan-
tnosti in kontroli (20).
Pričakovano je bila samoocena em-
patične naravnanosti višja pri študentih, 
ki so se za študij medicine oz. dentalne 
medicine odločili iz želje, da pomaga-
jo ljudem, in nižja, če so se odločali na 
osnovi želje po dobrem zaslužku.
4.3. Omejitve raziskave
Vprašanja, ki smo jih uporabili za 
ugotavljanje dejavnikov, ki so vplivali na 
odločitev za študij splošne in dentalne 
medicine, niso bila validirana, so pa bila 
oblikovana na osnovi pregleda literature 
in lastne ekspertize ter potrjena s kon-
senzom.
Kot pomembno omejitev raziskave 
je potrebno poudariti, da raziskava ni 
bila zastavljena tako, da študenti ne bi 
poznali ciljev raziskave, torej ne more-
mo izključiti možnosti, da so študenti 
odgovarjali všečno snovalcem vprašal-
nika in so med razlogi za odločitev za 
študij medicine kot pomembne označili 
humanistične vrednote, tudi če so jih k 
odločitvi za študij vodili pretežno drugi 
dejavniki.
Raziskava je bila narejena samo na 
eni od dveh medicinskih fakultet v Slo-
veniji in zato njenih rezultatov ne more-
mo v celoti prenesti v slovenski prostor.
Najpomembnejša omejitev naše raz-
iskave pa je, da nismo vključili kontrol-
ne skupine (npr. skupine študentov, ki se 
vpisujejo na druge fakultete Univerze v 
Ljubljani).
razlogi za študij medicine in dentalne medicine pri študentih prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani 293
iZVirni ZnanstVeni čLanek
4.4. Uporabnost za raziskovanje 
in pedagoško delo
V naši raziskavi se je izkazalo, da se 
na Medicinsko fakulteto v Ljubljani vpi-
sujejo predvsem študentje, ki jih k vpisu 
(na osnovi samoocene) vodijo humani-
stične vrednote.
Smiselno glede na našo raziskavo bi 
bilo vprašalnik ponoviti na istem vzor-
cu študentov, ko bi ti bili 6. letnik, in 
spremljati, ali se empatična naravnanost 
v procesu študija krepi, ter ali študentje 
razvijajo prek stika z bolniki med kli-
ničnim delom bolj ali manj empatičen 
odnos v primerjavi z začetkom študija. 
Tako spremljanje bi nam dalo vpogled 
v razvoj empatičnega razmišljanja pod 
vplivom različnih kliničnih predmetov, 
mentorstvom različnih specialistov in 
stika z vse več bolniki, nenazadnje tudi 
osebnostnega razvoja. Smiselna bi bila 
tudi evalvacija posameznikov s strani 
objektivnega opazovalca po zaključku 
vsakega letnika študija ali po koncu 
daljših kliničnih rotacij. Na ta način bi 
z največjo gotovostjo ugotovili, ali ima 
potek študija vpliv na razvoj profesio-
nalnih vrednot že izprašanih študen-
tov. Z dopolnjenimi vprašalniki, ki bi 
zajemali še več neposredno na študij 
se nanašajočih podatkov iz življenja 
študentov (kot so na primer ocena ob-
čutka sprejetosti s strani bolnikov, za-
dovoljstva s količino in kakovostjo pro-
stega časa, količino obremenitve tekom 
študija, ocena odnosa do mentorja kli-
ničnega predmeta ...), bi imeli vpogled 
tudi v tiste dejavnike empatičnega do-
življanja, na katere lahko do določene 
mere vplivamo sami, in ki imajo prav 
tako vpliv na stopnjo empatije posame-
znika. Nekatere študije so namreč po-
kazale upad empatije med študijem in 
vedno nižje stopnje empatije med štu-
denti zadnjega letnika medicine ter ka-
sneje tudi specializanti različnih strok 
(21-24).
Smiselna je tudi ponovitev raziskave 
na prihodnjih generacijah, saj bi tako 
lahko spremljali trend spreminjanja ra-
zlogov za vpis na Medicinsko fakulteto 
v Ljubljani, hkrati pa bi lahko sčasoma 
z večjim vzorcem študentov prvih letni-
kov medicine spoznali vzorec razlogov 
za vpis, ki se ponavlja pri tistih z najvišjo 
stopnjo empatične naravnanosti in tistih 
z najmanjšo. Pri ponovitvi raziskave bi 
bilo smiselno vključiti tudi kontrolno 
skupino, ki bi postavila samooceno em-
patije v širši kontekst študentov v Slove-
niji.
5. Zahvala
Hvala študentom, ki so izpolnili vpra-
šalnik.
Raziskovalna naloga je bila opravlje-
na v sklopu izbirnega predmeta Razisko-
vanje v družinski medicini, ki ga izvaja 
Katedra za družinsko medicino Medi-
cinske fakultete v Ljubljani.
Literatura
1. Magalhaes E, Salgueira AP, Costa P, Costa MJ. 
Empathy in senior year and first year medical 
students: a cross-sectional study. BMC Med Educ. 
2011;11:52.
2. Hojat M, Gonnella JS, Nasca TJ, Mangione S, 
Vergare M, Magee M. Physician Empathy: Defi-
nition, Components, Measurement and Relation-
ship to Gender and Speciality. Am J Psychiatry. 
2002;159(9):1563-9.
3. University of Oxford, Medical Sciences division. 
How to apply [cited 2015 Jun 7]. Available from:: 
http://www.medsci.ox.ac.uk/study/medicine/pre-
-clinical/applying. 
4. Selection Criteria University of Oxford, Medical 
Sciences division [cited 16.1.2016]. Available from.: 
http://www.medsci.ox.ac.uk/study/medicine/pre-
-clinical/requirements/criteria.
5. The NHS Constitution.Department of Health 
[cited  16.1.2015]. Available from: http://www.nhs.
uk/choiceintheNHS/Rightsandpledges/NHSCon-
stitution/Documents/2013/the-nhs-constitution-
-for-england-2013.pdf.
294 Zdrav Vestn | julij – avgust 2017 | Letnik 86
JaVno ZdraVstVo (VarstVo pri deLu)
6. Univerza v Ljubljani.  Dodiplomski in enoviti 
magistrski programi [cited 2015 Jun 7]. Available 
from: http://www.uni-lj.si/studij/studijski_pro-
grami/dodiplomski_in_enoviti_magistrski_pro-
grami/.
7. Univerza v Ljubljani.Arhiv visokošolske prijavno-
-informacijske službe [cited 2015 Jun 7]. Available 
from: http://www.vpis.uni-lj.si/.
8. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 
Razpisi za vpis v visoko šolstvo za študijsko leto 
2014/15 (internet) [cited 2015 Jun 7]. Available 
from: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.
si/pageuploads/Visoko_solstvo/Do_razpis__13_
javni/UL_1314/ul_mf.pdf.
9. Petek Šter M, Selič P. Assessing empathic attitu-
des in medical students : the re-validation of the 
Jefferson Scale of Empathy - student version re-
port = Ocenjevanje empatične naravnanosti pri 
študentih medicine : poročilo o ponovni validaciji 
Jeffersonove lestvice empatije - oblika za študente. 
Zdrav Var. 2015;54(4):282-292.
10. Petek Šter M, Švab I, Zalar B, Tomori M. Sporazu-
mevanje – nov predmet na Medicinski fakulteti v 
Ljubljani. Zdrav Vestn. 2011;80(11):865–72.
11. Petek Šter M, Šter B, Petek D, Cedilnik Gorup E. 
Validation of Slovenian version of Jefferson scale 
of empathy for students. Zdrav Var. 2014;53(1):89-
100. 
12. Petek Šter M, Selič P. Assessing empatic attitudes 
in medical students: the re-validation of the Jef-
ferson Scale of empathy- student version report. 
Zdrav Var. 2015;54(4):1-11. 
13. Horsburgh M, Perkins R, Coyle B, Degeling P. The 
professional subcultures of students entering me-
dicine, nursing and pharmacy programmes. J In-
terprof Care. 2006;20(4):425-31.
14. Miers ME, Rickaby CE, Pollard KC. Career cho-
ices in health care: Is nursing a special case? A 
content analysis of survey data. Int J Nurs Stud. 
2007;44(7):1196–209. 
15. Belsi A, Gallagher JE, Asimakopoulou. Personali-
ty profile of students entering dentistry, hygiene 
therapy and dental nursing at one London dental 
institute. Eur J Dent Educ. 2011;15(2):80–4.
16. Koenig TW, Parrish SK, Terregino CA, Williams 
JP, Dunleavy DM, Volsch JM. Core personal com-
petencies important to entering students’ success 
in medical school: what are they and how could 
they be assessed early in the admission process? 
Acad Med. 2013;88(5):603–13.
17. Mahon KE, Henderson MK, Kirch DG. Selecting 
tomorrow‘s physicians: the key to the future health 
care workforce. Acad Med. 2013;88(12):1806–11. 
18. Daniel C, O‘Brien M. Why Study Medicine? [cited 
2015 Jun 7]. Available from:  http://www.student-
doctor.net/2008/04/why-study-medicine-pre-
-meds-not-in-it-for-the-money-survey-says.
19. The reasons our future doctors are choosing me-
dicine have changed. [cited 2015 Jun 7]. Available 
from: http://www.kevinmd.com/blog/2012/06/
reasons-future-doctors-choosing-medicine-chan-
ged.html.
20. Parsons T, Bales RF. Family, socialization and inte-
raction process. Glencoe, IL: Free Press; 1955.
21. Hojat M, Vergare M, Maxwell K, Brainard G, 
Herrine S, Isenberg G, Veloski J,Gonnella J. The 
devil is in the third year: a longitudinal study of 
erosion of empathy in medical school. Acad Med. 
2009;84(9):1182-91.
22. Hojat M, Mangione S, Nasca T, Rattner S, Erd-
mann J, Gonnella J, Magee M. An empirical stu-
dy of decline in empathy in medical school. Med 
Educ. 2004;38(9):934-41. 
23. Chen D, Lew R, Hershman W, Orlander J. A Cross-
-sectional Measurement of Medical Student Em-
pathy. J Gen Intern Med. 2007;22(10):1434-8. 
24. Hojat M, Gonnella J, Mangione S, Nasca T, Magee 
M. Physician empathy in medical education and 
practice: experience with The Jefferson Scale of 
Physician Empathy. Seminars in Integrative Medi-
cine. 2003;1(1):25-41.