Hrepenenje 
(Iz Schillerja) 
Srečna b'la bi moja duša, 
ko bi znala z ječe pot; 
tu v dolini solz jo skuša 
le goIj'fivih truma zmot! 
Tam deželo, tam cvetlice, . 
tam vse lepši vidim svet: 
O. da b' imel perutnice, 
Ijekaj hotel bi zletet'! 
Strun prijetnih glas brenkljati 
se od tamkaj vedno sliš*, 
sladki čutim duh pihljati, 
k'ter'ga poln je paradiž; 
zlate jablane šibijo 
se od žlahtnega sadu. 
tamkaj rože ne zgubijo 
mraza zimskega cvetu. 
Srečno biti je v lepavah, 
k' večno v soncu se blišče, 
pač prijeten v teh višavah 
ozdravljujc zrak srce. 
Toda reka z'lo šumeča 
š'roko stavi nam mejo. 
moč valov je predereča, 
srce upada mi srčno. 
213 
čoln se ziblje tam in vabi. Skusit', upati je trcha. 
al" brodarja ugledat" ni; ker ne mornio z\esti bit'; 
pa le notri, če lih slabi, le skoz golo milost neba 
oživljen' se jadro zdi! znamo \- to deželo prit'. 
214