List 5. Tečaj XXXVII v • % s \ W ■ i i.* y Ichajajo vsako sredo po celi pôli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold. ; pošiljan© po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Izubijani v sredo 29. januarija 1879. Obseg: Pomemba soli za kmetijstvo. (Kon.) Da kokoši po zimi pridno jajca nesó Soj fižolica Hude stiske naših kmetov Crtice iz Bosne. (Dalje.) zvanem Slovansko slovstvo Čujte zbor dunajski Mnogovrstne novice. čujte Dopi O dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko - orientalno vprašanje" slovenski možje, ki boste letos volili nove poslance v državni Novičar Gospodarske stvari. Pomemba soli za kmetijstvo. (Konec.) Kakor za rastlinstvo, tako in še bolj važna je sol okusno in mastno. Angleži, katerim je tako meso po pravici priljubljeno, ne pozabijo nikoli, pitavni živini pokladati soli. Po več skušnjah je tudi izpričano, da, če se breji živini pokládá sol, ona dober vpliv ima na mlađega v maternem telesu. za živalstvo. Poglejmo y Naj memogredé zakaj ? ludi to je po skušnjah dokazano , da pri molznih omenimo da uže v kravah sol delà na to , da je mleka veČ in da mleko Í.1Q ji UJI UJ V'^t v>U v X \J (JU vv lil ULI \J y KÁ C* KA £J\J V OtCIl WUC* ▼ U1U Y CU D ULI C ICk Li U ILI časih so sol imeli za ,,bistvo vse moči in vsega krave dalje č starodavnih več smetane ima. Tudi nekateri živinorejci trdij 7 do br e g a". e rkvi sami i ona znamenje vecnega življenja. katera pri krstu rabi sol, je cam nareja sol boljo volno. mol zej o, če se jim soli daj da Ov- Sploh nareja sol živino močnejšo v miskah hru lunuioujv « vv/uv^m t ijvuj«. ujjiuu lj cti. u j a oui Aiviuu LuutiUQjou y uiioaau , U1U Obstojni deli soli — klor in natrium — delujejo stancih in kostéb, pa tudi gnoj njen dobiva po soli več pri napravljanji krvi, kakor tudi mnozih druzih stvari iz katerih obstaja človeško in živalsko truplo. 7 gnoJ moči. Iz vsega tega je razvidno, kako koristna je sol ži Bistveni del želodče v ega s o k a je solna kislina, vini in da gospodar nič ne zavrže ki jo sol v sebi ima in brez katere bi želodec človeški privoščil in živalski ne mogel povžitega živeža prekuhavati. 7 če živini sol Drugi obstoj ni del soli natrium votu porabi za to, da se děla žolc. pa se v ži- Gospodarske skušnje. Ce je Člověku in živini vstvarjen želodec tako, da napravlja solnokislino, je s tem dokazano } kako soljo, ki jo člověk potrebna je sol vsaki živi stvari. ali živina povžije, pride tedaj več solné kisline v želo dec. pa ta sol, ki sta čiovek ali živina jo dobila, draži tudi želodec v to, da on še več solne kisline izceja Ce pa želodec uže pri navadni meri živeža potre boje solne kisline , da more prekuhovati (prebavljati) Da kokoši po zimi pridno jajca nesó. Da kokoši pozimi pridno jajca nesó in sicer tako pravilno in obilno kakor poleti, to je odvisno najbolj od hrane, ki jo dobivajo. Kokoši živijo od rastlin in živali. Poleti hodijo okoli in dobivajo raznotero hrano ; brskajo po zemlji in izbrskajo obilno črvov in druzih povžiti živež, temveč je potřebuje, če želodec dobi veČ živeža, kakor je treba, ali če je živež kakor koli spri-den , da ga naravna mera želodceve solne kisline prekuhati ne more. Takrat tedaj še posebno potřebuje ži- vina soli kislini. 7 k Je ? tako rekoč, priprega želodčevi solni treba odstranijo. 7 e kaj več soli pride v živinski život, kakor je je jo ledice iz krvi ločijo in po scavnici iz života živalic, od katerih se deloma redijo. Ker pa te živalske hrane pozimi ne dobivajo, naj se jim namesti nje daje mesá. De Sora, ki blizo Pariza redi 100.000 kokoši, dobiva skoro od vsake kokoši na leto blizo 300 jajic. To pa doseže s tem, da daje svojim kokošim obilo mesá. On je namreč posestnik konjederšnice, in zakolje vsak dan za svoje kokoši 22 kónj. Opomniti pa je tù da De Sora ima svoje kokoši pozimi v zakurjenih pro- storib. Naj pri tej priliki našim bralcem povemo še nekaj 7 Da že divja živina, katera od rastlinstva živi u.,j« wc \j\a, >«otiiu0t«a *AivUf po soli zeló hrepeni, to je dokazano s tem, da v Paraguaji o vrednosti jajic. Jajca vsi jemo, mnogi ne poznajo prave vred- v južni Ameriki prežvekovalci v celih tropah na milje nosti jajca, to je, oni ne vedó, koliko redivnega ima daleč take kraje sledijo, k jer slano zemljo najdejo. Tudi jajce v sebi v primeri z drugim živežem , posebno z znano y a divjaščino privabimo sem ali tje s pokla- mesom. danjem koščekov kamnitne soli. Tudi vidimo , da domaći živini sol dobro tekne , da pa hirati začne popr nasi 7 če Naj zato našim bralcem podamo sledečo tablico na vajena soli, je ne dobiva več. pregled 7 na kateri vidijo, da v mesu Ce domačo živino o de bel i ti (pitati) hočemo, jej dobro tekne, če krmi dodajamo nekoliko soli, kajti ce želodec dobiva soli, dobiva ž njo tudi moc, da lože vode 77.50 v 100 delih je ▼jajci vode 74.7 beljakovca 18.00 masčobe beljakovca 13.1 prekuha več krme. Meso s soljo pitane živine y je bolj drugih redilnih snov 3.6 2.5 maščobe Ét drugih snov 10.4 0.5 _ vrh tega pa celó malo rudninskih solí, fosforne kisline sko prebivalstvo močno ubožalo. Po3e3tniki so pri hra- nilnicah in drugod hado zadolženi. Le malo izmed njih zamogli in apna Ce tedaj v gori kazanem pregleda vodo odšte- je na svojih posestvth toliko přidělalo da jemo, vidimo, da v 100 funtih mesá in jajic je po 24 obresti za najeti kapital plačevati. Vsled tega so zaéeií funto v redivnih stvari, da tedaj jajca prav tako ne samo privatni upniki, ampak tudi hranilnice tožiti redijo » kakor mesó. dolžnike in posestva po dražbah prodajati. Slevilo takih Računajmo na Xfcavšuuaj lui/ , un pr. , ua ivv aii \j v o j og« lu v o a veljá 60 gold., tedaj po takem kupimo 24 kil redivnih deiov v govejem mesu s 60 gold., v 100 ki.ih jajic je pa tudi 24 funtov redivnih stvari, — tedaj ima 100 kil veé prejsnjega dobička in ker jib čedalje več na pro I ' J i • «1» 1+1 ^ • r> i i i da 100 kil govejega mesa posilnih prodavanj se je zadnja leta žilo. posestva grozno pomno- Pogosto bila so komaj za polovično ceno prodana , včasib pa še za manjšo. Posestva ne dajejo jajic prav tisto vredoost kakor 100 kil mesá 60 gold. » namreČ ^ajo Pr'haja, zgubila so na vrednosti. Vsak, kojemu berač 9 se ker Po takem gre tedaj le za to, jajic je treba, da vagajo 100 kil. da izvemo koliko Jajca, se ve da , so pa nekatera veča , nekatera manjša, nekatera ložja, nekatera težja, zato bi prav za se jajca ne prav morala cena jajic različna biti in prodajala po številu, ampak na vago. Srednje veliko jajce tehta 50 gramov, zato gre 20 kokošjih jajic sred- posestvo po posilni dražbi proda, je gotov malokedaj kdo veČ obeča, kakor vknjiženi dolgovi zna-šajo. Ova buda stiska nam je uže mnogo novih kmetskih nemaničev, beračev porodila. Ali stiska se ni do vrha prikipela. Lani smo imeli še precej dobro le-tino. pa nam vendar ni pomagano, ker nimajo pridelki y nje velikosti na kilo y in po takem vaga 2000 jajic 100 kil. Po vsem tem y če je 100 kil mesá vredno nobene primerne cene. Posestnik mora prej nezaslišano veliko pridelka prodati narja cal. dobiti, da in še mu ni mogoče toliko debi obresti za vknjižene dolgove popla- dače in doklade poravnal ki 60 gold., 2000 jajic tudi vredno bilo 60 gol. rastie. Kaj so grozovmsko na- čuda, da je kmetski stan v najveći nevar- Ceravno sta si meso in jajce v redivnosti enaka, ima jajce še vendar nekako prednost pred mesom zato, ker je jajce lože prebavljivo in v kri prestopi vse, kar jajce v sebi ima, kakor je to tudi z mlekom. nosti popolnem uničen biti, ta prevažni stan, ki plačuje državi naj več dače, njej daje največ vojakov in pride-luje vsem potrebni krub. Za kmetski stan se država nikoli ni toliko změnila, kolikor za obrtnijske podjet-nike. kojim je pred par leti priskočila z državnim po- Kmetovalec dobi tudi od iste množine krme več sojilom mnogih (80) milijonov. Tudi od straoi davka- jajic, kakor pa mesá, zato naj bi kokošjo rejo bolj rije najdemo kmetski posestniki redko kedaj usmiljenja. v svojo skrb jemal. Na Francoskem, še bolj na An- Visoki vladi je znano, kako je kmetsko prebivalstvo gleškem sila veliko jajic povžijejo, zato so Francozi in ubožalo , kako so zemljišča prejsnjo vrednoat zgubila, Angleži jako marljivi o kokošji reji, posebno pa Fran- kako se pridelki dobro prodati ne morejo, pa vendar ki veliko milijonov jajic vsako leto na Angleško dačo prav trdo iztirjava! Zivolj dolžnih davkov in pri- stojbin (Gebiibren) se zajemljajo posestva z eksekutivnim cozi 1ZVOZ1JO Soja fižolica. rubežem , in se včasih uže zaradi manjših zneskov se-kvestraciji podvržejo, premakijivo blago (Fabrnisse) pa eksekutivno rubi in po slepi ceni (Spottpreis) prodá tako, da sa pogosto ne dobi znesek za daćo in pristoj-bino, ampak komaj toliko speća, kolikor so eksekutivni Preteklo leto mi je častiti g03p. Fr. Schollmayr nekoliko zrn te fižolice z izrečeno željo poslal, naj re- stroski znašali. Kmetijstvo * mora tedaj propasti ali je sultat pridelka v „Novicah" objavim. Evo 1 -----r*—------ — — - ^ « - »> ; Vsadil sem ga 70 zrn rumene dece) 45, od črne (temno-modre) 8j5m razdelil drugim, uže propalo. Omeniti moramo, da se e kse Siuti vni i ruiave (temno-ru- meč iako poojstril s tem, da so se postavili pa 38 zrn. Nekaj zrn davkarijaki eksekutorji. a naprava davko- pri- a kakor da bi jib bil proč vrgel. placilcem sekucije še mnogo dražejše delà, ker eksekutor ne posluje kot državini služ- __ __ ------ t -------------7 -----, ------------benik, ampak kot uradnik in se nam tor ej bile vse tri sorte na enaki apneni, dobro pognojeni bržčas tudi stroški uradniski n a r a č u n a v aj o. zemlji in na bolj severni iegi v začetku meseca maja To kaže čisti dohodek sekucij, ki je v Št. Lenartskem Crna soja se ni na nobeno stran dobro ponesla, delka je malo in malo pridnega dala, zato, čeravno so po 26 cm. vsestransko narazen y in iy2 cm. globoko okrajů lani nanesel okoli 2500 gold. Pod navede- vsajene so vsa zrna kalila. Crna soja ni tedaj po tej n'l(Qi stiskami vzdihuje sedaj kmetsko prebivalstvo. lz- skušnji priporočila vredna. Od rumene soje sem pri- voljeni možje okrajnega zastopa bili smo večkrat pro- 4 se mi, da sem jih pregosto sadil, kajti stranska stebla, ki so imela vec prostora za izraščo, so do 210 zrn na- dělal 9100, od temno-rdeče pa 4207 lepib in jeder- geni obrniti se do visoke vlade, naj bi posestnikom natib zrn; una tehtajo litra 20, druga pa 19 dg. Zdi zemljišč nekoliko prizanašala in ne tako neu3miljeno dolžnih davkov iztirjevala. Podpisani odborniki prosimo toraj: visoka zbornica poslancev naj blago-stavila in dozorela. Eno tako stéblo s stroki vred sem voli z ozirom na veliko revšcino in stiske dal učitelju gosp. Fl. Rozmanu, ki je sedaj v Podkraju med kmetskim prebivalstvom pridobiti ne- kot učitelj. Josip Zelen. k o 1 i k o p o laj ž b e pri iztirjevanju dače! Odborniki okrajnega zastopa pri sv. Lanartu v Slovenskih Hude stiske naših kmetov. goricah dne 9. januarija 1879. a Tako se glasi dostavlja , Slov. Gosp." po menljiva prošnja, ki zopet jasno in gíasno priča zoper priča velikih nadlog kmetijskega sfcanu je nesrečno liberalno dobo, ki nas je tako z břemeni e obložila ia nam ves blagostan potrla, da še nam dobre prošnja za polajžbo pri iztirjevanju dače, ki jo okrajni zastop pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah na letine iz stiske pomagati ne morejo Štajarskem državnemu zboru na Dunaju po svojem dr žavnem poslanců gosp. Hermanu předložil in se tako-li y da Vsaj Zeleti bi bilo tudi drugod okrajni zastopi jednako se oglasili. tudi po drugod jednako slabo in hudo! Ta y Visoka zbornica poslan kovi glasi so najboljša priprava za dobre Zavolj mnogih nero- volitve pri bližajočih se novih volitvah za dovitnih letin y slane y toče y povodnji itd. je naše kmet- državni zbor. Kajti čeravno je prav y kar so St. Le narčani storili, vendar skušnja nam kaže, da od sedanje bavljati in kleti, kolikor more, a ko voznik požene in liberalne zbornice nimamo pričakovati, česar potrebu- se zaćneva prav dobro tresti, mu kmalu zmanjka sape, to je treba novih ministrov, novih poslancev. zato stisne usta skup jezik. bojé se da bi se ne vgriznil v Ozir sveto. Vreme ta dan ni bilo ravno neprijetno i vročina Crtice iz Bosne. (Dalje.) Jaz sem dobro vedel, da Bošnjaki je precéj nagajala in kljusa naša je kmalu začela počasno stopati in vse besede kočijaža je niso mogle pri-gnati urnejemu stopanju. Moj tovariš postane nevoljen, začne kieti voznika, voz in štirinožno pred njim vpreženo žival, a jaz ga tolažim s tem , da je bolje 7 ako Ogrom, taka počasna vožnja nego če po slabi in silno raz- pravij 7 Svab t vsak m 7 ki nemški govori crno oblečen, zato prašam krcmarj y kak je ali če je voženi ter razriti poti ob jamah in rušah poskakovala 7 in ko z vozom vred tako, kakor jezdec na konji. Pa še predno mi pove, da ga da rad ima na del ? bi uro in prstane, mu izrečem, se mu poleže nepotrpežijivost, uže doideva vozove, ki morda se zgovoriva in jaz dobim so razno robo za vojaki peljali ; ker je bila cesta tukaj prostor na Djegovem vozu. To pa krČmarju ni šeč 7 zavita, nisva mogla videti, kako dolga je rajda. 7 marveč mi reče onemu prav, plačam jaz le polo se bo ž njim sam zmenii ; če bo voznik pa zvé, da je naj manj kake pol ure dolga. Naj in vožnje S tem zgin rakij kolibo dimu pušečih 7 pak 7 pustivsi na mizi svoj kup 77 No, ta je lepá", zarenči moj tovariš „Če bomo mi vozovi, kdaj Tv/jv, tako polževo naprej pomikali se , ttftivui bi VUŮUY1, a u stopim pred bomo v Banjiluki! Le naprej, kočijaž, prevozi jih kakor 7 7 katero mi ker )e bila v nekaj bil krčm sobi silo< po špiritu • prmes huda s Se ve /i y niupirn jyi vu wuuuv; y u a u j i i u a i • parica nekaj po veli najinemu vozniku. (i ? 7 da po toliko ljudi, kakor na pr v Ljublj Ta se obrne do mene in prosi, naj mu povem kaj Najmanj bilo deti Turkov in še ti, kar jih hodili kakor skopljeni pete reči mostva 80 gls marsikog noža za pašom } k VI* V ^v JL Ci UV V VI UV KA.KJ LUVUV * àJL J7 4 VUI^ XJ C*J HU U Y Vi kli y CM J o sejmu, hoće gospod. Ko mu jaz to razložim, odmaje z glavo rekoč , da to nikakor ne gre , ker je cesta preozka in askeri" (vojaki , ki so spremljali vozove) ne bodo bilo 7 manjkalo jim je nas 75 sem videl 7 ki J za pašom ni bilo nič in naprej pustili. A o tem moj tovariš noče nič slišati 7 1Z- me8tu revolverj 7 pištole in me ni bil po tri dol pipe gotovo zato prazen da in zdeli kakor baro Zato so pa vsacega , Švaba a trga vozniku bič iz rok in vdari po konji; ta, navajen, da ga goni le beseda, poskoči in potegne voz naprej, zueii uaruui V Strgani uuicm iu o piauuiui ncpuiu, otvua uns jc iuuci ta uaaicu-ca, katere pa vendar navdaja še misel, da so iz boljše robe nam nasproti ter ukazal nam bleki in prebadali da zadenemo ob zadnji voz kolone in bi bili gotovo Poje imei ta následek, da je prijahal podčastnik ljali z očmí, s strupenimi pogledi. Meni so se zvrnili se, Če bi bilo to na ravnem svetu mogoče praznim zepom skus naš > ,balt u Ko se to zgodi t vzetni Res prav smesne, tragikomične podobe od navadnih ljudi in so zato vendar-le neskončno pre- naju praša, kaj sva in Če imava dovoljenje od voja- škega poveljništva, iti za armado. Moj tovariš, vesel, da sliši nemško besedo, potegne se lahko svoja popotna pisma iz žepa ter jih ponosno pomoli podčastniku , isto tako jaz. Vojak jih pogleda, naredi kli JLWV dl & W f M LJU w v U VJ O * V W w v v ^ W Ko tako memo gredočo človeško zrnes ogledujem 7 mi potrka ra rame krčmar ter mi naznani, peljem s Švabom ačati mi bo le polovi Meni to jako všeČ 7 podam se nazaj v izbo in tu mi pride mojemu spremljevalcu spodobno vojaško počešcenje in naproti člověk ne posebno prijetne postave; če bi ga reče, da smeva peljati se za kolono. bil vori me drugj brž dob ; stavil bi bil y da ogleduh Og 7 i nemssi in od mene dobi enak odgo ,Ali to je predoigoča3no , prepočasno , saj lahko 7 mi pomoli roko in reče, kako ga veseli, da je dobil to prevoziva to kolono" reče moj tovariš. Obžaluiem, da ne gre", pa je odločen in kratek mi pvuiuii luau ju i tV/Cj aaau ga r uai-iij u« ju uyun iv- jjvwiiatwjcuj, va» uu B ' p« variša, ki zna vsaj kak jezik, ker v tej prokleti deželi odgovor podčastnika, „imam o tem ljudje ne znajo nobenega jezika. strog ukaz." Jaz brž spoznam da imam u z*u ui Cà o^u^uaui y ua iLuam vpi a » i ti « vav I najbolj nestrpljivega naroda, s prevzetnim N em ce m ,Kje je poveijnik te spremljevalne čete? praviti s človekom moj tovariš nejevoljen, „jaz se bom pritožil.' u vprasa „Slobodno, Predno za trdno sklenem peljati se ž njim , bi rad ve- vori podčastnik mirno kedar pridemo na prenočišče { a odgo- 7 )7 del 7 kaj je in kaj namen njegovega potovanja, zato mu je spredej. zdaj pa to ni mogoče 7 ker a podam svojo karto Na to tuai on od pre svojo žepno knj podá karto, na kateri berem: „F. Bock, Po teh besedah odjaha, moj tovariš pa začne slasno zabavljati neolikanosti avstrijskih vojakov; na Bavar-koniglicher skem ali Pruskem bi podčastnik ne smel nikdar priti in mi baierischer Hauptmann". Jaz se příklonem ter izrecem stotniku s takimi besedami. tudi od svoj strani 7 da mi prilika na tako „Pomislite, da to niso bavarski ali pruski vojaki (c 7 dolgi in pusti poti imeti omikanega tovarša „Vam je toraj pot uže „0 da , vozil tù", je odgovor moj ?" me vpraša na to opomnim jaz, „in vi ne njih stotnik.iv Na to se nasloni nazaj, kolikor je bilo to na vozu ceravno uže več let tega, kar sem se mogoče, in s svojim „binoklom" gleda dolgo rajdo voz'bv pred nama, ki se je bila jela razvijati ob rebru, v ka- Mož Je sedaj še bolj vesel, posebno ko vidi in sliši, terega smo se zavili. Jaz opomnim , da je še bolje za da se s krčmarjem lahko razumem. Krčmar je bil nam- naju v tej nevarni deželi, če potujeva s takim sprem- reč v tem stopil nama za hrbet, potrkal meni na ramo stvom ; se vsaj ni bati y puvpaanp zakotnega napada. m kel 7 da na voz 7 je voz uže pripravljen. Predno pa sva šla zahteval krčmar od mene 6 for. voznine r* <*J y p« VU^U V KJl JL U VU UL 1 V>1J se ne boji nobene nevarnosti." kaj a pa odgovori zaničljivo ? jaz sem mu jih plaçai in tudi desetico za rakijo, katero X v uiayiui 1CV/CUU , vac» ují jo mw ouv/vi ^/i vovuuw so pa drugi spili. Desetico sem moral plačati še za ku- Prav rad bi se ga bil znebil , če bi bilo to le količkaj jaz > 7 77 vojak 7 kakor Po pravici rečeno da mi je mož začel presedati. pico, ki jo je tišti, kateri je rakijo pii m, v žep vteknil. mogoče, aci oo uji jo auciu, u» « oyv,jv u^^uv položil krčmar na prevzetnostjo, katero je jel zdaj čedalje očitneje kazati ker se mi je zdelo da bo s svojo nemško e 7 ko sem. vse to plačal mi 7 voz mojo prtljago, katero je do tje držal v rokah. Pred še v kako zadrego spravil sebe in mene; pa ker to vsaj naju sede na voz čvrst Bošnjak bistrih oči in se mlad. za zdaj ni bilo še mogoče, tudi jaz utihnem in se po- Konj videti da uže dolgo v službi, voz pa je zneje začnem meniti s kočijažem. To pa zopet mojemu XWL1 j U jg T iUUll y ua JO UVJ^V; ▼ OiUU VI y v jv «UVJ v iiMUUVULI UJ^UAkl CJ A V J^m «V tak, da se res těžko dá popisati. Moj tovariš začne za- sosedu ni vseč, češ, da je nespodobno pogovarjati se v ♦ njegovi nazočnosti v jeziku, katerega on nič ne razumi. Jaz sem imel na to pač masten odgovor na jeziku, sem rajše potrpěl zavoljo ljubega mirú. (Dalje prihodnjiČ.) pa Zgodovinske stvari. Zgodovina prejsnjih stoletij nam dosti pripoveduje koliko so zlasti ruski in bolgarski Slovani pred Pečenegi, Kumani in Tatari prestali; je li dandanes bolje? Ali nismo videli in sami doživeli. in sa vidimo, koliko trpé karpatski in podonavski Slovani pred Magjari, balkanski Slovani pa pred Turki? (Dalje prihodnjič.) dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko-orien talno vprašanje" zvanera. Piše Fr. Potočnik. (Dalje.) Predno se v nadrobnosti spustimo, hočemo podat kratek pregled dr. P e r w o 1 f tudij Pisatelj je razdelil svoj spis v osem oddelkov: prvi oddelek je prav mikaven uvod; drugi oddelek pripoveduje, kako so ne-srečni, po bitvi na Kosovem polji potlačeni Jugo-slovani posebno od treh vladarjev rešitve pričakovali, in sicer od rimskega cesarja, ki je bil enem kralj ogerski in Češki, potem od kralja poljskega in od cara ruskega Tretj oddelek pravi y kako tačas toliko mogočm poljski kralj zakřivil nesreČo cele Evrope četrtem oddelku kaže se Rusija, v petem pa trija, kako ste se trudili, rešiti težavno vprašanje zaradi balkanskih kristij popisujej boj Srb Crnog šestem oddelku se in Bolg zoper Turke, da bi se řešili iz sramotnega jarma sami ker jih je Evropa na cedilu pustila > v resnici ginlj je brati, kako so ti nesrečni robovi zdihovali in povsod sedmem oddelku je govor o Grk ih na pomoci iskali v osmem pa se popisujejo najnovejši dogodk slednjib člankih podali bomo našim bralcem nekaj po drobnosti iz te zanimive knjige, in dodali nekaj svojih opomb, v kolikor bo to v naših močéh. II. prvem oddelku pisatelj dokazuje, da je bila iz-hodna in jugoizbodna Evropa od ne kdaj izpostav-ljena navalom različnih azijatskih narodov, ki so od Volge in kaspiškega morja sèm prihrumeli, in za več ali manj Časa v posestvo vzeli dežele ob Dnjepru, ob črnem morji in spodnji Donavi. Tako Hunci in Avari ) Pečenegi in Kumani, Tartari, Magjari in Tnrki. Hunci in Avari (Obri), Pečenegi in Kumani so se zgubili iz svetnega pozorja. Tartare so Rusi ukrotili in jih prisilili, zamenjati meč s plugom. Tako je bilo odstranjenih pet tistih azijatskih za-rodov, ki so bili nekdaj „šiba Božja'* in strah Evrope; ostala sta le še dva, Mad jari in Turki, in kakor so Slovansko slovstvo. * Valentin Orožnovi spisi. Z bral in priredil Mih Lendovšek, vikar v Ptuji. Založil in zdal I* o nacij O Mariboru y konsist. svetovalec in korar stolne cerkva v 1879 Spisom je pridj podoba pisatelj Dobili smo pod tem naslovom ravnokar knjižico, za katero smo gosp. založniku in pa gospodu vredniku 8pÍ80V Orožnovih prav hvaležni, kajti Val. Orožen bil ie eden onih rodoljubov, ki so ljubili mater Slove- . ko ona ni še štela to- nijo in jej na čast pesmice peli dnih sinov, kolikor jih šteje dandanes Ljub y uže začelo leta 1852. v liko ljansko ,,slovensko društvo Blaznikovi kamnoťskarn napevi pod naslovom ,,Slovenska grlica" in v teb zvez- zdajati enske pesme z kih nahajamo tudi o z n o v o )) Slovó opazko y da napěv ,,stara kranjska pesem lastovke" z kako to « t o tem nam g03p. Lendovšek v predgo pojasnilo Tudi milosrč pesm daje. nahajamo v „ novih spÍ80v je razdelil gosp. izdatelj v Kde so tište rož Slov. Grlici" onega časa del obsega p del grokaz » Zbirko Orož- dele, katerih Mala pevka", del pa različne spise ti Tako imamo v lično na tisneni knjižici > ki bseg 15 pol in kateri cena le 60 kr., vso zapuščino rodoljuba, ki je bil z dušo in te lesom narodnjak. ,,Slovan pravici srce. z dušo in telom za majko Slavo govemu rodoljubj piše gosp. izdatelj prav gorelo mu je celo življe bile so pretesne meje slovenske; željno oziralo se je njegovo oko vsikdar g o 81 a v i j doli po slovanském jugu velika in edina bila je zadnja njegovih na svetu/ Literarno zjedinjenje vseh Jugoslovanov pred vsem Slovencev in Hrvatov veljalo mu y a kot ne obbodna potreba. Zato so njegovi rokopisi, pa tudi nja - u:__i:___ *___ki kiU bjavlj njegovem, umetno naprav tvarine poln in ko bi bilo po pisati bi morali Slovenci in Hrvati nekako jeno mešanico obeh jezikov, ki bi pa ne bila ne slo ne hrvatšči lent Naj gredo tedaj spisi našega nepozabljivega O posebno priprostemu narodu namenj po vseh okraj nah naše domovine, n m/\ rl it «n A m rï 1 O 1 f * y) Hrvatski telj ", časopis za školu i dom, ki je tečaj pod marljivim vredništvom za škol i dom ki nastopil letos voj 9 prinesel letos v prvih listih poleg druge podučne tvarine zanimivi velja tudi danes vse izhodeo vprašanje le boju zoper článek o „uporabi ruskega računala4' z ličnimi slikami. posodil ove siike in se v prejsnjih stoletjih evropski narodi borili z azijat- gospodov J.Gali a in St. Niemč 8kimi barbari, dokler jih niso vničili ali odbili tako ostanke onih divjih narodov, boju zoper Magjare in Kaj, ko bi tudi naš „To Turke. Dokler ti ostanki azijatskega barbarstva ne si privzel tudi v svoj list navedeno razpravo? bodo tje nazaj vrženi, od koder so prišli, v Azijo, tako * dolgo orientalno istini !" vprašanje ne bode reseno. Beseda zakliče dr. Per wolf iztočno učiteljska." Tydennik pro učitele a přátele školství narodniho. Tako se zove časnik, kateremu vprašanje se za Slovane ni še le zdaj rodilo, ono je tako staro, kolikor časa so Slovani v Evropi. Od nekdaj so se morali prvotni prebivalci bal- ki B uže 11 let v Prag dnika sta gospoda zhaj in . Tanbanek Tudi ta tedenik dot y in Slovani. boriti z narodi ki kanskega polotoka, to ja, so iz Azije sem silili. Bistvo izhodnega v prašan ja je boj Slovanov zoper div je narode, ki jih je Azija v Evropo pljunila, je nape nj a nje Slo- različne podučne in zabavne stvari v pospeh Ijudskega šolstva. Zato oba ta lista priporočamo našim narodnim učiteljem, vzlasti takim, ki jih je volja vaditi se hrvat-ščine in Ćeščine. * Libušin Soud, domnělá nejstarši památka řeči vano v i znebiti se posiljenega jarma, in ropar- české, jest podvržen, též zlomek eke druhali zapoditi in vničiti. gelium Čehož ďůkazz podává Alois Vojtěch Semb y Jana pro fesor řeci a literatury české na universitě Vídenské. Se dvěma světlotisky. — Pod tem naslovom je napovedana zanimiva knjiga, ki jo je spisal dr. A. Sem bera, profesor českega jezika na dunajském vseučilisči, in katera še ta mesec na svitlo pride. V njej dokazuje učeni profesor pismeno to , kar je uže lánsko leto skušal dokazati v mnogih ustmenih predavanjib, namreč, da tako zvani „Zelenogorski rokopis" (Libušin soud) ne izvira iz 9. 8toletja, nego da je delo Hanke. Gena knjigi je 1 gold. 20 kraje, in se dobiva pri pisatelju na Dunaji (IX. Berggasse štev. 20). Politiène atvari. Čujte, čujte, slovenski možje, ki boste letos volili nove poslance v državni zboř dunajski! Večdnevna razprava berolinske pogodbe, ki ao jo evropske vlade sklenile o turških zadevah, je v dunajski zbornici pri kraji. Na tisoče krvavega denarja davkeplačevalcev je požrla ta razprava, čeravno vsi ustavoverci dobro vedó, da vse njihovo besedovanje je kokodakanje brez jajic. Isto tako pa je tudi ministerstvo samo iznova svojo vladno nezmožnost pred svetom pokazalo s tem, da je po svojem zastopniku dr. Ungerju zbornici nara v n o s t vedeti dalo, da berolinska pogodba ne potřebuje nikakoršnega potrjenja držav-nega zbora, a vendar — mu jo je dalo v obravnavo! ' ' Tako je Avstrija v enem hipu doživela dvojno prečudno prikazen, ki jej ga ni para v nobenem parlamentu, namreč na en i strani to, da poslanci, vedé, da prazno slamo mlatijo, jo vendar mlatijo mnogo dni, in, kakor gori rečeno, so po dníni, ki jo poslanci imajo, in po druzih pritiklinah, prav po nepotrebnem zapravili veliko tisoč gold., vrh tega pa na strani pustili mnogo druzih potrebnih obravnav , — na drugi strani pa to, da vlada svoje prepriČanje tako zatajuje, da se dá za-peljati v to, da zbornici v obravnavo prediaga stvar, o kateri sama pripoznava, da ne gre pred državni zbor. Zvedeli smo pa pri tej razpravi iz ust ministra dr. Ungerja samega še tudi to, da so ustavoverni kovači decemberske ustave to postavo v nekaterih oddel-kih kar naravnost prepisali iz pruske ustave brez pomislika, kaj pomeni in kam sega ta ali uni paragraf ustave. To so pač izvrstni postavodajalci! Pa pustimo vse te prečudne prikazai na strani in obrnimo se do govora, ki smo ga siišali iz ust enega skozi in skozi ustavovernega posianca in v katerem on svojo lastno stranko, katera v državnem zboru uže 7 let zvonec nosi, oštro obsojuje, — ta ustavoverni poslanec je Neuwirth, in kritika njegovih tovarišev glasi se tako-le: „Zbornica ta, gospoda moja, prišla je na svet pod sreČno zvezdo in vsak ud te zbornice ima o tem svoj delež. Rodila se je pod znamenjem krize, ki še danes ni přestáná in po kateri se državi še zdaj vsi udje tre-sejo. Dve leti najboljšega življenja je vzel tej zbornici boj o pogodbi Avstrije z Ogersko. Zdaj, ob koncu svojih dni stoji pred tako velikanskim vprašanjem , če-gar nasledki so nesprevidljivi in o katerem se ne vé, kako se bo še razvilo. Ako bi v tej zbornici se- kakor mora biti vsak zastopnik ljudstva takim cesar rekel med drugim: Vi ste iz tistega kraja tako zahtevam vlade nasproti, katerim po svoji vesti ne more ne, kjer je bil ta zbor? > pritrditi. Zlorabijoonega, ki se zlorabiti dá, je biio toliko ljudstva zbranega. Prav lepo je moralo biti > kaj ker poslanců dr. Vite rekel, da in če uže v vsakdanjem življenji mož, ki ee proti žicu pa je cesar svojemu bolj še m u prepričanju dá drugim za znanca zopet pred seboj ga prav veseli, videti starega voljno orodje ne veljá nic 7 nam ona stranka dr- iz Krka , cegar brata , pokojnega škofa se vedno kakor dobrega in zasluženega moža žavne zbornice , ki uže več let gospodari v naši polo- V spominu ima. ako je za8lišanje deputacije v oziru vici cesarstva, ne bo smela zameriti, ce jej na vsa usta na mnoge gospode, ki so ee ćakali, precej dolgo trajalo da po besedah tu ravno navedenih Deputacija je zeló vesela zapustila cesarjevo dvorano. povemo , nima več pravice še celó od svojih privržen- c e v Naj „Novicamť> zdaj še to oodam, da za nove volitve ne zahtevati onega spoštovanja, brez v mestni (deželni) zbor je magistrat uže razpoložil vo- katerega v političnom življenji ne sme no- lilne liste po vseh okrajnih nacelnikih , po vseh pivar- ben možak biti." aah in kavanah v mestu, da vsak lahko pregleda, če Za gotovo se nadjamo, da se bodo besede poslanca je vpisan za volilca ali ne. „Voiilci v Trstu in okolici i * po pravici pise „ Edinost ne držite rok križem Neuwirtha glasno razlegale med onimi tisuči vo-lilcev, ki so do zdaj slepo tavali za svojimi ,,u s t a v o ver n i m i" voditelji. Strankarski prvaki, svojim znaucem in prijateljem, da oni isto store, ki sami sebe tako obsodijo, morajo sami pripoznavati, treba pokazati v > potrudite se, da izveste, ste li volilei aii ne, to povějte Zdaj dejanji, da se zavedamo Slovenci svo da bodo kmalu vodje brez ljudi, pastirji brez čede. jih pravic in da nismo „schiavi" Labinom! Mnogovrstne novice, * Ali je na Ruskem prava azijatska kuga ali ne, danes ne vé prav za gotovo. Ruska vlada stori da kužna bolezen omejena ostane ca tište kraje, kjer je, in da ne bi segla dalje; tudi avstrijska in nemška vlada in vse druge res skrbobračajo na to nad- se še vse logo da se zabrani od njifcovih mej ; šli so tudi zdrav- niki od tod v kužne kraje, da izvedó, ali je prava azijatska kuga ali ne. Bog nas obvaruj še te strašne nad- ioge ! Zgodovina nam kaže, da leta 542. po Kristovém rojstvu je azijatska kuga pod vlado cesarja Justiniana se prvikrat prikazala in č e tr t i n o tadanjega ljudstva zucaj Tur čije, kjer so e pomorila. Zadnjikrat je pozneje še večkrat ime leta 1713. segia obširno po svetu Še danes ni nobeno zdravilo zoper to kugo znano. Naši dopisi. čala j Trsta da Edinost in - ^JUUiUUOIl 1 JLi jjUIU » . i 0 Vaše c. kr vanski prebivaici tržaške ok poslanec dr. V i t , Govoril je gosp post in zi c 7 slo- pa od udov dobiva, ker nima še Veličanstvo Slo Istre so se sešli na bilo političnega društva „Edinosti" dne 27. oktobra 1 borni&i isvolj venskih časopisov za već naročii potrebne moči in mora v prvi vrsti za HHBkHHjHjj^HHMHBHH vred- preberó, izgu- bijo vrednost za bukvarnico, katera ima dozdaj čez 150 dobre bukve skrbeti, katere zmirom obdržijo svoj nost, časniki pa, posebno politični, ko se 1878. v Dolini pri Trstn na tabor pod prostim ebom zvezkov. Društvo naše je tudi v Mohorj y \ m ^ « I t • I kojih skupno število znašalo nad 8000 deležnikov, sáno, pa tudi v Matico se bode 7 « * « • « i « i i « ^ • i vpisalo, vzlasti družbo vpi- če kaj da J porekali slabovoijnim naklepom one stranke ijenih starejih bukev dobi. Naj bi si. vredništvo „Novic* t laškega naroda ki krmko Itali denta na- merjav* čanstvu jat uua , ivi puu rv i iui\u „xioiic* 111 vuvuim u« mnogoposkušeno udanost našega, Vašemu Veli Družbi kmetijski ste s tem poročilom dobro ustregli 7 Vaš prešla stega naroda omajati din; Da in dr ved zve- in želeti bi bilo , da bi jej vsak kupec tega lanu poročal pa slovanski Pr imorci kako se mu je setev sponesla. Družba le iz takih poročil zvé r 7 svojo ljub 8tobo m danost do Vašega Veličan- ali seme res zasluži tisto hvalo , katero mu daje trgovec v stva javno pokazali , skleni la je na taboru zbrana mno- Vratislavi. Morebiti, da res ni vsak sodec naročenega lanu žica pri isti priložnosti ad ud svoj Vašemu eličanstvu, katero v imeou primorskih Slovan po kloniti mi čast imamo ter blag prepon prosimo ) naj Vaše Veličanstvo predobrotlj sprejeti u tako dober, kakor zagotovlja prodajalec ; gotovo je pa tudi, da laneno seme sploh zahteva dobro obděláno njivo in da tudi v vseh krajih ni zmirom vreme lanu ugodno. Vred. nam povedalo, al bi nas Matica vslisala, ko bi s to prošnjo stopili pred njo?*) Iz Cerknice. — Tudi mi imamo, kar je družbinemu življenju dandanes živa potreba, česar pa smo dosihmal milo pcgrešali. imamo namreč „narodno bralno društvo" ali ôitalnico. V prvem občnem zboru 14. dne t. m., v katerega je prišlo precejšnje število ro-doljubov, je bil na podlagi društvenih pravil izvoljen za predsednika velespoštovani gosp. Franjo Gerbic, za blagajnika gosp. Franjo Zagorjan, za odbornike pa so bili izvoljeni gospodje Karol Dermelj, A. Erase vec, Jan. Prudič, Jos. Milavec in Pet. Rebič. Odbor je potem izmed sebe si izbral za podpredsednika g. Kraševca, za tajnika pa g. Der mel ja. Nadjamo se in nada naša nas ne bode goljufala, da bode mlado naše društvo pod vodstvom imenovanih veiecenjenih rodolju-bov krepko napredovalo in nam marsikatero uro lepo sladilo vkljub sicer britkim časom, v katerih dandanes živimo. Od ilirske Bistrice 26. sveč. X. — Ubogi kmet in davkoplačevalec v tukajsnjem kraji in v okolici je od vseh strani hudo zatiran. Velika davčna bremena in doklade vseh baž pritiskajo ga k tlam kot daveca mora; elementarne nezgode in sile preganjale so ga od mesca septembra skoz celo preteklo jesen nezaslišano. Posebao veliko trpěli so po taistih seljani ob vodi Reki v ja-blanski, trnovski, smrski, premski in kilovški županiji; na ob Reki ležečih njivah uničila je povodenj većino jesenskih pridelkov, kateri so tukajsnjim prebivalcem skoraj edini živež; žagarjem pobrala je povodenj in odnesla na stotine cokov in drugega lesa; pod Smerjami un čila je še prav trdoi in krepki moat; pomanjkanje in jok zapuščala je povsod za sabo. K temu pridružujejo se od časa do časa še kupci brez denarja, to je dolgo-roki tatje, ki ubogega kmeta še ob to malo pripravijo, kar je s težavo in silo elementarnim nezgodam odnesel. Med najzadnje požerube in uoičavalce kmetijskega blagostanja prišteva se tako zvani zimski pedic ali zemljemerec (Acidalia — Geometra brumata L. tudi „Frostspanner" imenovana), kateri meseca oktobra, novembra in decembra na cvetoih popkih sadnega drevja od 250 do 300 jajćic v vecjem ali manjšem številu znesejo, in to posamezne babice. Male gosenčice z^odaj spomladi cvetje popolnoma vnicijo; ako se to vec let z*poredoma ponavlja, tudi drevo vsrihne in pogine. K tem po3iedojim pridružil sa je v tukajšnem okraji tudi nek izredni „dvenogi pedic", kateri poleg drugih nezgod in břemen hoče in namerava celemu okrajů še nova in prav težka bremena naložiti. In ta je jablanski župan in prvosednik, ali kakor se sam imenuje, nadmož cestnega odbora za tukajšnji okraj. Ker dobro čuti, da mu doba njegovega županovanja uže h koncu gre, zmislil si je zadaji čas nesaj posebnega za njegove lastne interese. On hoče namreč proti graščini „Bob en" = (G u ten egg) na stroške bistriskega in novogradakega okraja nov zidan most čez vodo Reko napraviti, kateri bi utegnsl 4000 do 6000 goldinarjev stati. Njegova namera je v ta namen ljudi tako daleč pripraviti, da bi se mu poleg druzih 8troškov še za tlako, ali pa namesto nje vsaka hisna številka po50kr. v čelem bistriskem okraji - plaćati zavezala. Proti temu se pa ne branijo samo poaestniki iz celega okraja, nego tudi vsi iz onih najbljižnjih vasi iz Primorske, ker bi ta most, ako se bode res naredil, edino le Bob nu za zložnost kořistil, vsem drugim bi pa le brezpotrebne stroške in še daljšo pot prouzročeval, kar mora vsakdo, kojemu so krajne razmere znane, pri- y *) Ce se bralno Vaše društvo vpiše za družbenika v Matico, smemo Vas zagotoviti, da prej mite nekoliko dobrih knjig, ki jih Matica še v zalogi ima. trditi. On menda kot kolikor toliko kapitalist, špekulira nekaj na Bobensko graščino, in bi mu novi most na tuje stroške narejen, na stara leta dobro v zložnost slu-žil. Do tega namerava pa na vsak način priti, ker ma je postava, katera mu je kot županu in okrajnega cestnega odbora predsedniku za splošno občinsko korist na razpolaganje. Tsko bi pa „Geometra brumata" v vsako hišo celega okraja po eno jajčice — za 50 kr.— znesla in ako bi zaplod izostal, morali bi mu dotičniki v osebno namero tlako delati tudi po več ur oddaljenih krajih. Ta bila bi pa res lepa ! (Konec prih.) Iz Notranjskega 24. jan. — Kmetijstvo je posebno pri nas na kranjskem Krasu blizo pri zadnjem zdihljeji ; delalno živino in kar koli bilo je mogoče, so davkarije pobrale, zdaj pa tekmujeta o tem, kar je se ostalo, dav-karski rdečokapec in pa Bosna. Kar je mogoče še klju8et in „šajterg" resiti, s tem bežijo kmetje z veliko nado v Bosno, kar je pa še goved , se menjavajo za kljuseta ali pa prodajajo. Vrh vsega tega so nas jele še najboljáe delaine močí zapušóati, kajti vsaka ladija v tržaški luki, ki gré v Dalmacijo, je napolnjena z notranjskimi delalci za Bi>sno in Ercegovioo. Naj bo zadosti tega v dokaz, kako lažojivo so bile besede finan-čnega ministra Depretisa, ko je predlanskim obečal: „es wird schon besser werden". Bo bolje, ko pridemo v krtovo deželo ! Iz Ljubljane. — Se ni^ potihnil glas nevolje , da po ministrovem ukazu gosp. Solar zapusti Ljubljano, uže je pocil drug gla9, da pl. Veste neck utegne priti za deželnega glavarja v Ljubljano. Ce tudi je ta govorica zeló neverjetna, dosti je, da se kaj tacega govori. Nastala je pa iz tega, da sta uni teden bila c. kr. deželni predsednik in deželni glavar na Dunaj poklicana, kjer sta imela audienco pri cesarju. Iz tega pokliča izcimila se je kombinacija, da, ker deželni glavar vitez dr. Kalien egger ima neki priti za c. k. finančnega prokura-torja na Dunaj, da se na njegovo mesto vsede glasoviti pl. Vesteneck. Kakor rečeno , se nam zdi vse to le prazna govorica. Ko bi pa bila vendar le resnica , ne moglo bi umirajoče Auerspergovo ministerstvo nam Slovencem većega veselja izkazati, kakor to, da okrajnega glavarja gosp. Vestenecka dá avanzirati za deželnega glavarja in tako sedanji parlamentarni absolu-tizem pripelje prav „ad absurdum". — C. kr. dežeini predsednik vitez Kalina, ki je na Dunaji čast imei obeiovati pri cesarju , je došel v pondeljek zopet v Ljubljano. — Deželni glavar vitez Kaltenegger pa pride še le proti koncu tedna nazaj. — (Umelecka beseda v Pragi) je počastila dr. Jan. Bleiweisa z diplomo castnega člana in mu te dni z diplomo vřed poslala krasno sliko „Hercegovina leta 1877", ki jo je izdelai slavni, lausko leto v Parizu umrli Jaroslav Čermák. — Za novo šolo na Golem je presvitli cesar iz lastne blagajnica daroval 300 gold. — Preč. gospod Kar un ja ob priliki 25letnice svojega župan štva v Trnovém bil odlikovan s zlatim zaslužnim križem s krono, mestni odbor pa mu je podělil meščanstvo. — Prof. Heinrich na tukajšnji gimnaziji je tudi dobil zlati križ, Ker pa málokdo vé, zakaj, ne neha ,/Tagblatt" njegove zasluge iiustrovati. — (Mature na gimnazijah) so se drobiti zacele in kmalu menda pridemo do nekdanjih institucijah, ki so vsakako bolje bile memo sedaojih poprusenih. Lani so namreč iz matur popolno odpravili veronauk, zdaj pa vele va minister, da iz fizike in zgodovine ima od-pasti izpraševanje pri tacih dijakih , ki so v 7. in 8. razredu dobili spričalo z ^lobeuswerth", „vorziiglich" ali „ausgezeichnet". {Odbor Matice slovenske) ima sej o Razpošiljatev Matičinih knjig se te dni začne. dne svečano tukaj krompir, pa je slab, in pa méd, katerega mi ve- liko povžijemo; pšenica in ječmen sta zelo smetná. Trg (CitalniČna veselica) preteklo nedeljo je bila jako imamo vsak petek, na katerega mnogo ljudi pride, ki živahna. Prihodojo nedeljo tovo zopet jako odlična. pa bode, kakor vsa leta > go- pa ne beratijo zeió, ampak se ie bolj ženijo na trgu ljubljanski čitalnici Straža To gre pa takole: ženin in nevěsta prideta s svojimi (Vabilo k svečani besedi in velikem plesu) v starisi na trg; tù pove nevestin oče ženinu, koliko bo Tova- imela dote; če mu je ženska vseč, reče, da jo bo vzel, če ne, pa ne. Tako se ženijo kristjani, Turki pa vse )j . februarija. Program : na Vyšehradu", možki zbor. Parafraze iz opere ,,Trovatore", èovski fred Jaell glasoviru gospica Emilija Zetinovich. Arija z zborom iz opere ,,Balio in maschera" Al igrá Verdi na drugače. y poje J. Meden s zborom in spremljevanjem glasovira. List J9 4. Faustwalzer", igra na glasoviru gospica Emi- Novičar iz domaćih iujih dežel. lija Zetinovich. 5. Bazin i> Križari", veliki možki Dunaj a. Večdnevnega besedovanja o berlin zbor. Ples. Pri plesu svira gledališki orkester. Veliki kotillon arangira gosp. Juvančič. ob uri zvečer. Začetek Večera-ravnatelja sta gospoda J u- ski pogodbi v zbornici poslancev je bilo v poodeljek konec. Sprejeta je bila z 154 glasovi proti 112. Herb-stov predlog je z veliko večino zavržen, eamo 78 glasov vančič in Stegnar. (Glasovir po amerikanskem sistemu izdelan v fabriki Prokševi v Reichenbergu poso-diti blagovolila je gospica Emilija Zetinovich. Vstopnina za društvenike 50 soldov, za goste po dru- J8 le, da bilo za-nj, 193 proti njemu. Pa kaj to? Ne videl, da ima celó malo tropico tovarišev za seboj živel je še to zasramovanje, da ga je poslanec Auspitz, y da ]e on stvenikih vpeljane gold. s tombolo. (Katoliška družba) napravi 16. svečana veselico njegov prejšnji privrženec, očitno v zboru dolžil kriv vseh nad log, ki so nadAvstrijo prišle zadnja leta koje ustavoverska stranka gospodovala. Med govorniki ki 30 šib a y y preiskavo pripeljanih je dotični komisiji te sedanjo sistemo, ustavoversko gospodarstvo in Auerspergovo vlado, seje odlikoval posebno monsig. koči mesec bilo 14 domaćih plemenskih žebcev med teh jih je 6 dobilo licenco za spuščanje: okraja radoljiškega, 3 pa iz okraja kranjskega. > 1Z- iz G reu t er y ki ima po y s ebe n dar govora t da zna s za- Ker se za v Lineu izprazneno ustanovo za kranjske slepe ni nikdo oglasil, razglaša c. kr. de-želna vlada zdaj drugi pot ta razpis, po katerem naj za sprejem v ta zavod prosijo 8 do 10 let stari in ubogi otroci iz Kranjskega in prošnje s prikladami starisi ali varuhi na deželi izročijo dotičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, v Ljubljani pa mestnemu magistratu. Nič manj kot 11 paro v je zadnjo nedeljo bilo oklicanih v frančiškanski cerkvi, in to večidel hlapcev smehovanjem britko resnico nasprotnikom drobiti. Finančni minister baron Depretis je zbornici předložil državni računski sklep za leto 1878., iz katerega se razvidi, da so v gotovini stroški znesli 415 milijonov 478.460 gold. 73 milijonov 130334 gold. 54'/« kr., krajc., dohodki 388 po takem je pri- manjkalo 27 milijonov 348.126 gold, in s pnštetimi 13 milijoni in 222.859 gold. 70 krajc., ki so bili potrošeni za železnice, znaša skupna primaj nkava za lánsko leto v našem kosu cesarstva 40 milijonov 570.985 gold. 881 2 kr. Tako se izpolnujejo besede financ- in kršenic. Uboge soseske! pa vas le zopet čakajo nova bremena po tacih ženitvah , katere množijo bera-štvo, ki pa ga liberalci imenujejo „volkswirthschaftlichen nega ministra, ki je pred leti trdil, da ,,bode uže bolje a o lje res, da se Iz Turcije. Bogu usmili ! Turčija noče Rusiji dati dovolj po Aufschwung (p « novih obeinskih volitvah u. m.) so bili vo- roštva, da jej poplaća vojskino odškodnino. Zato dogovor o miru med Turčijo in Rusijo še zmirom ni končan. Tudi s v D župana Ignacij Rep posestnik rnogorci še Turčija ni v redu. Odšla je sicer iz Carigrada komisija v Albanijo, ki ima zmeniti se s poštar v Gaji, za svetovalce pa Bernard Kus, posestnik v Branskem, Janez Maj Črnogorskimi poslanci ; albanski ustajniki se nočejo France Fl y ei s, 'posestnik y Hinah ~ v. ----------I------. ------~ posestnik v Dvoru in umakniti iz trdnjav in se ne brigajo za povelja turške v Nemšk lok vlade. Zato se sploh misli, da Turčija nima prave resne za župana Josip Goste l iz Prerigelna, za svetovalca volje izpolniti določbe berolinske pogodbe, marveč hoče pa Jurij Ja klič, poštar v Nemški Loki in Janez vso reč z*vleči čez zimo, ker še zmiraj upa, da se Mantel iz Prerigel > v Vidm Matija Zalogu za župana Janez utegne kaj primeriti 9 kar jej prav prišlo. Cari- K 9 posestnik iz Zaloga, namesti odstopivsega gradu je še zmiraj silna dragina, turški papirnati denar j « j - i *v i i • y t rr Na mesto penzij oniranega bar. G u sic h za okrajnega glavarja v Logatec gosp. Mahkot stoji tako nizko v kursu, da ni skoro nič vreden. Kar se tiče Avstrije 9 se « • Turčija ne bo ustavijala, Če bo nomlj zani se , v Crnomelj pa gosp. We igle in iz Dunaja. Posestnik grajščinice „Volčji Potok" markij Goz je 27. hotela 8pomladi še naprej iti in zasesti Novi pazar. Al banci so začeli zopet trgovati z Bosno, toraj se Avstrij cem ne kažejo sovražnib. dne dopoldne v svoji sobi ustřelil popřej ta žalostni čin naznanil svojemu prijatelj ko je Finančně razmere so menda krive tega samomora gosp Čebele so 25. dné t. m popold tako Listnca vrednistva. Gosp. M. B. v L: Za ponujano nemško tvarino se zahvaljujemo; imamo tacih in enakih re-selo ceptov na kupe, ki pa so le ali enostranski ali pa celó malo plesale okoli čebeljnaka, kakor spomladi, kadar rojij Gorkota 10 stopinj vredni. 3® bilo črno sv. Iz Glamoč jih je privabila na zrak, da jih Pavlu vsakako redka prikazenl v B med drugim tole: Vřeme tudi ne dežuj kilo frišne svinine Zdaj 80 tuk 8 n i se nam piše od 7. dne t. lepo, snega ni nič veČ, pa čeli prešiče v Bosno voziti 26 grošev (1 gold. 30 kr.) tedaj je ne moremo vsak dan pokusiti. Najbolj y y kup j Hektoliter v 8 a. 43. jemena 5 fl. 63. 60 kr. Zitna cena v Ljubljani 25. januarija 1879. nov. denarji: pšenice domaee 6 fl. 50 banaáka 4 fl. 60 aoraice 6 fl. 80 y 9 4 fl. 34. prosa 7 fl. 5. ajde 4 fl. 50. ovsa 3 fl Krompir 3 fl. 21 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef BlaznikOYiÙ naslednikov y Ljubljani.