Letnik 1910.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVII. — Izdan in razposlan dne 14. maja 1910.
Vsebina: (Št. 95 in 96.) 95. Razglas o ustanovitvi podružnice pomožnega carinskega urada Vallarsa v Pianu della Fugazza (Streva) za dobo poletnih mescev leta 1910. — 96. Razglas o dopustilu z električno silo obratovane male železnice s pravilnim tirom od St. Pöltna v Harland.
95.
Razglas finančnega ministrstva z dne 29. aprila 1910. 1.
o ustanovitvi podružnice pomožnega carinskega urada Vallarsa v Pianu della Fugazza (Streva) za dobo poletnih mescev leta 1910.
V Pianu della Fugazza (Streva) na Tirolskem se ustanovi za čas od 1. dne junija do konca septembra 1910. 1. carinska podružnica, ki ima oblasti pomožnega carinskega urada II. razreda in posluje hkratu kakor napovedna postaja pomožnega carinskega urada Vallarsa.
Ocarinjevalne in odpravljalne oblasti te podružnice naj se omejujejo na zabeležno ravnanje s pašno živino, potem na vhodno odpravljanje reči, ki jih imajo seboj popotniki, ki pa niso določene za trgovanje, rabnih predmetov in orodij, ki jih jemljejo seboj planšarji, 1er tistega blaga, ki je določeno za lastno rabo prebivalcev Camposilvana in na potu v svoje namenišče ne pride mimo pomožnega carinskega urada v Vallarsi.
(Mlinski s r.
(Slovenisch.)
96.
Razglas ministrstva za železnice z dne 1. maja 1910.1.
o dopustilu z električno silo obratovane male železnice s pravilnim tirom od St. Pöltna v Harland.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakonov o železnicah nižjega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 29. decembra 1908.1. (drž. zak. št. 264) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s e. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, odvetniku drju. Hermanu Ofnerju v St. Poltmi podelilo dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnice s pravilnim tirom od tovornega kolodvora St. Polten c. kr. državnih železnic po Danijel Granovi cesti, po Viehofenerstraß', čez Neugebäudeplatz in linško državno cesto v Harland, s kiilno progo, služečo samo osebnemu prometu, od Danijel Granove ceste po kremski deželni cesti k trgu pred državnim kolodvorom v St. Poltmi ter s krilno progo od St. Pöltenske klavnice čez Viehofenerstraße k tvomici svetlega blaga (GlanzstofTabrik) pri St. Pöltnu.
It
§ 1.
Za dopuščene železnice uživa koncesijonar finančne ugodnosti, omenjene v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.).
Doba v členu V., lit. d) gorenjega zakona omenjenih oprostil od davka se ustanavlja na 1 o let, računaje od današnjega dne.
§ 2.
Koncesijonar je dolžen dokončati gradnjo skraja oznamenjenih železnic najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelane železnice izročiti javnemu prometu ter po njih vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zahtevanje državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, sc sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščene železnice, se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli koncesijonarju tudi gledé tistih dovlačnic, ki se morda napravijo in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Kolikor bi se v napravo dopuščenih železnic rabile javne ceste, mora koncesijonar dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 6.
Koncesijonarju se je oh gradnji in obratu dopuščenih železnic držati vsebine te dopustilnice in tehniških dopustilnih pogojev, ki jih je postavilo
ministrstvo za železnice, ter semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblast va.
§ C-
Koncesijonarju se daje pravica s posebnim do-volilom državne uprave in s pogoji, ki jih ustanovi, narediti delniško družbo, ki naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarja.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Pač pa se koncesijonarju daje pravica izdati do zneska, ki ga določi državna uprava, prednostne delnice, ki imajo gledé svojega obrestovanja in raz-dolžbe prednost pred osnovnimi delnicami.
Dividenda, ki gre prednostnim delnicam, preden dobé osnovne delnice pravico do dividende, se ne sme odmerjati višje nego s štirimi in pol odstotka; pri tem pa ne sme bili doplačila iz donosov poznejših let.'
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnic, vštevši nabavo vozil in dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo fnorda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjune nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in se stroški pi av izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžneni črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci osnovnih in pred- ! niškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali nostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila pa med temi samimi, se smejo prevažati po usluž-državne uprave.	bencih železničnega zavoda.
§ 7.
KoncesijoDar je dolžen, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblaslvi.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščenih železnic, tedaj mora koncesijonar brez upora slušati dotične naredbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki mu nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
S 9
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnice vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi polrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§ 10.
Koncesijonar je dolžen, pošto 1er uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem ertežu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevali primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega želez-
§ n.
Koncesijonar je dolžen skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev y onemoglosti in starosti in za oskrbo njih družin in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarja, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonar zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
§ 12.
Koncesijonar je dolžen na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računaje od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo mo*, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu g 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 14.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja glede dopuščenih železnic.
§ 15.
. 't .	*	■ ' '
Koncesijonar nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščenih železnic prepustiti tretjim osebam.
§ lf>-
Državna uprava ima pravico prepričali se, da 1 je gradnja železnic ter obratna uredba po vseh delili namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ I?.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wrba s. r.