Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 42 “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 18. OKTOBRA (OCTUBRE) 1956 Anglija se približuje Evropi London, dne 8. oktobra 1956. Sueška kolobocija še ni zaključena, vendar je že danes na dlani, da se kriza za Anglijo ne bo končala tako, kot so se v prvih dneh konflikta nadejali tukaj¬ šnji vodilni krogi. Kriza je dejansko od¬ krila veliko slabost angleške povojne politike. Razodela je nezanesljivost do¬ ločenih partnerjev britanskega Com- monwealtha, zlasti Indije, in dokazala je na kako šibkih nogah stoji druga te¬ meljna premisa angleške diplomacije: zavezništvo z Združenimi ameriškimi dr¬ žavami. Anglija se je — prav tako kot Francija — znašla v najusodnejšem tre¬ nutku svoje povojne zgodovine brez tak¬ šnih prijateljev, ki bi skupaj z njo mog¬ li Egiptu iztrgati Sueški prekop in vre¬ či polkovnika Nasserja. Sueška kriza je eden od neposrednih povodov, ki Bri¬ tanijo silijo k iskanju novih poti. In kaj more biti bolj naravnega, kot da se sku¬ ša nasloniti na Zahodno Evropo? Ob tem političnem ozadju je treba mo¬ triti senzacionalni predlog britanskega finančnega ministra Harolda Macmilla- na naj se Britanija skupaj s kolonijami in dominijoni pridruži Skupnemu evrop¬ skemu trgu, ki ga sedaj snuje šest dr¬ žav messinske skupine. Novo področje svobodnih trgovinskih izmenjav naj bi tako zajemalo dežele s skupnim števi¬ lom okoli 260 milijonov prebivalcev. Tr¬ govanje na tem področju naj bi bilo pro¬ sto slehernih carin in kvotnih omejitev z izjemo poljedelskih pridelkov, ki bi še nadalje ostali zaščiteni v posameznih državah. Trgovina naj bi se pričela o- svobajati takoj, toda končna stopnja procesa naj bi bila zaključena šele čez kakih 10 ali 15 let. Zaenkrat je Macmillanova izjava glede morebitnega pridruženja k Skupnemu trgu samo predlog. O stvari se bo treba posvetova¬ ti tako s prizadetimi gospodarskimi krogi v Britaniji sami, kot tudi s pred¬ stavniki dominijonov. Toda topel spre¬ jem, ki ga je bila zamisel deležna pri tukajšnjem javnem mnenju meri na to, da bo Macmillan s svojim predlogom uspel, čeprav bi uresničitev tega pred¬ loga pomenila opustitev tradicionalne britanske politike zasidrane v otawskem sporazumu iz leta 1932, oziroma vsaj njeno zvodenitev. Sodelovanje Britanije, in če mogoče vsega Commonwealtha, bi utegnilo ime¬ ti odločilen vpliv na uspeh ideje o evrop¬ skem svobodnem trgu. Hkrati pa bi tudi Britanija in njene kolonije uživale veli¬ ke ugodnosti z izvedbo načrta, čeprav bi pri tem nujno trpeli določeni interesi. Lancashirska bombažna industrija in tu¬ di avtomobilska podjetja bi s težavo konkurirala nemškim in italijanskim produktom na angleških tleh, ako bi pa¬ dle sedaj izredno visoke carine. Toda druge industrijske veje, na primer vol¬ nena industrija in metalurgija, bi žele velike koristi, ako bi se jim v Evropi odprl svoboden trg. Eden od tehtnih go¬ spodarskih razlogov, zakaj je finančni minister sprožil svoj predlog, je namreč ravno v tem, da se je zahodna Evropa neverjetno dvignila v gospodarskem po¬ gledu. 60% celotnega dviga svetovne tr¬ govine od leta 1948 odpade na zahodno Evropo. Nesluteni razmah zahodnoev¬ ropske gospodarske aktivnosti in tudi življenskega standarda — ki je očiten vsakemu potniku po Nemčiji ali Itali¬ ji —, je prišel za Anglijo povsem nepri¬ čakovano. Ena glavnih napak britanske¬ ga gospodarstva v povojnih letih je bi¬ la, da je podcenjevalo moč evropskega tržišča in je dovolilo, da so Nemčiji o- svojili tudi takšne trge, kjer so Angle¬ ži uživali določeno prednost, na primer na švedskem ali pa v Švici. Obenem se je Britanija preveč zanašala na trgovi¬ no v šterlinskem področju, ki uživa sicer carinske preference, je pa izpostavljena neprestanim krizam, ki so posledica ma¬ lone kronične denarne nestabilnosti ne¬ katerih dominijonov, posebno Avstrali¬ je. Drugi važni gospodarski razlog za¬ kaj je Anglija sedaj bolj prijazno raz¬ položena gospodarski povezavi z Evro¬ po pa leži na finančnem polju. Spričo stalnih težav pri plačilni bilanci Brita¬ nija namreč ne more prištediti dovolj sredstev, da bi lahko zadostila vsem potrebam po novih investicijah v koloni- Solidarnost mednarodne katoliške javnosti s kardinalom Stepincem Zagrebški nadškof kardinal dr. Stepi- nac zavzema med cerkvenimi dostojan¬ stveniki, ki trpe po komunističnih zapo¬ rih, najodličnejše mesto. Komunisti so ga pod obtožbo, češ, da je sodeloval z o- kupatorjem spravili na zatožno klop in obsodili na večletno zaporno kazen. Mi¬ slili so, da bodo na ta način ubili vpliv in ugled visokega cerkvenega dostojan¬ stvenika, ki je od prvih početkov nasto¬ pal z vso odločnostjo proti komunistič¬ nemu barbarstvu ter opozarjal vernike na nevarnost, ki jo ta brezbožni nauk predstavlja za krščansko civilizacijo in kulturo. Proces je kardinalu Stepincu samo še povečal ugled in avtoriteto, tako, da je postal najbolj priljubljena osebnost med hrvatskim narodom. V njem trpeči na¬ rod vidi vzgled za neustrašenost in od¬ ločnost v nastopu in odporu proti komu¬ nističnemu nasilju ter zvestobi krščan¬ skim izročilom svojih očetov. Zaporna kazen nadškofa Stepinca ni strla. Telesno je sicer hiral vedno bolj, duhovno je pa ostajal nezlomljiv in je svoje vernike vodil tudi iz zaporne celi¬ ce. Sveta stolica na trpečega nadpastir- ja ni pozabila. Papež Pij XII., mu je svoje priznanje za vse trpljenje in po¬ nižanje na viden način izkazal z imeno¬ vanjem za kardinala. Tedaj pa se je tudi vzbudila vest svo¬ bodnega sveta in je vedno odločneje za¬ čela povzdigati proteste proti preganja¬ nju kat. cerkve, njenih vernikov, duhov¬ nikov ter cerkvenih dostojanstvenikov s strani komunističnih režimov v posamez¬ nih državah. Tudi titov komunistični režim je moral tedaj popustiti pod pri¬ tiskom svetovnega javnega mnenja. Kardinala Stepinca so komunisti izpu¬ stili iz zaporov. Dejali so, da so ga iz¬ pustili na svobodo, v resnici so ga pa poslali v internacijo v njegov rojstni kraj Krašiči, kjer je močno zastražen še danes. Komunisti so od kardinalada Stepinca hoteli doseči, da bi sam odšel iz države in se podal v Rim. Na ta način bi lažje izvajali svoje načrte med ljudstvom. Kardinal Stepinac je te ponudbe zavra¬ čal z izjavami, da bo v tem pogledu po¬ slušal samo zapoved sv. očeta. In je o- stal še naprej med svojim ljudstvom. Z njim trpi še danes. S tem trpljenjem in z vsakodnevnimi žrtvami in ponižanji pa tudi pripravlja lepšo bodočnost tako kat. cerkvi, kakor tudi svojemu narodu, z njim pa tudi vsem ostalim narodom, ki danes še ječe pod komunistično sužnost- jo v Jugoslaviji. Polnih deset let že traja mučeništvo kardinala dr. Stepinca. In te desetletni¬ ce se je spomnila mednarodna katoli¬ ška javnost sredi glavnega argentinske¬ ga mesta — v Buenos Airesu — ter je odločno izpovedala svojo solidarnost z njim v prav tako odločni obsodbi brez¬ božnega komunističnega sistema. Spominsko prireditev je pripravilo Duhovno ravnateljstvo hrvatske katoli¬ ške skupnosti v Argentini pod vodstvom direktorja hrvatskih kat. dušnih pastir¬ jev č. g. p. Stjepana Rade-ta in ob so¬ delovanju duhovnih ravnateljstev vseh ostalih kat. emigrantskih skupnosti v Argentini in argentinske kat. javnosti. Tako je vsa prireditev imela mednarod¬ ni značaj in je tudi izzvenela v solidar¬ nost mednarodne kat. javnosti s kardi¬ nalom Stepincem in v obsodbi komuni¬ stičnega satanizma. Večerna maša Spominska prireditev se je začela s sv. mašo. Bila je ob 6. uri popoldne v jezuitski cerkvi El Salvador v ulici Ca- llao 542. Ko je pristopil k oltarju apo¬ stolski nuncij v Argentini Msgr. g. dr. Mario Zanin, je bila prostrana cerkev polna vernikov. Poleg Hrvatov je bilo v cerkvi veliko Slovencev. Med njimi so bili predstavniki verskih ustanov in or¬ ganizacij, predstavniki slovenske orga¬ nizirane skupnosti ter zastopniki vseh demokratičnih slovenskih listov in revij v Buenos Airesu. K sv. maši so pa pri¬ šli v velikem številu tudi argentinski verniki ter člani raznih kat. emigrant¬ skih skupnosti v Argentini. Mednarodni značaj vse prireditve so izpovedovale tudi narodne zastave posa¬ meznih narodnostni skupin pred glav¬ nim oltarjem. Poleg argentinske, hrvat¬ ske, poljske, ukrajinske in japonske na¬ rodne zastave je bila tudi slovenska. Držal jo je slovenski fant v narodni no¬ ši, ob njegovih straneh sta pa bili slo¬ venski dekleti prav tako v narodnih no¬ šah. Na 'častnem mestu je bil pri sv. maši tudi častitljivi, sivolasi naslovni škof Msgr. de Andrea. Med sv. daritvi¬ jo je pel na koru latinsko mašo mešani zbor Hrvatskega pevskega društva Ja¬ dran pod vodstvom pevovodje Ivana Degrela. Po končani maši in obhajilu je apo¬ stolski nuncij imel na zbrane vernike kratek nagovor. Hrvatske vernike je ob spominu na trpečega kardinala Stepin¬ ca in na molčečo Cerkev pod komunistič¬ nimi režimi, opozarjal zlasti na tri dolž¬ nosti, ki jih imajo. Te tri dolžnosti so pa obenem tudi tri ljubezni, ki jih mo¬ rajo gojiti in na katere ne smejo nikdar pozabiti: Prva je ljubezem do rodne zemlje. Naj ji ostanejo zvesti kjerkoli bodo. Prav tako drugi ljubezni do ne¬ beške domovine, tretja dolžnost, zdru¬ žena z ljubeznijo, pa se naj oklepa do¬ movine, ki so si jo izbrali, t. j. ljublje¬ ne Argentine. Njej in njenim sinovom so dolžni izkazovati vso svojo ljubezen. Vsem zbranim vernikom je zatem po¬ delil apostolski blagoslov. jah in dominijonih. Združena zahodna Evropa bi pa takšna sredstva lahko do¬ bavila in ker bi se za prenos kapitala o- konistila z obstoječo mrežo odličnih bri¬ tanskih finančnih ustanov, bi to Brita¬ niji tem bolj odgovarjalo. Zanimivo je, da pred podobnim problemom stoji tudi Francija, ki bi tudi želela izkoristiti bo¬ dočo gospodarsko skupnost zahodne Ev¬ rope za olajšanje svojih finančnih bre¬ men v prekomorskih ozemljih. Zanimivo je kako se vrti kolo zgodo¬ vine. Svoječasno so se evropske države borile za kolonije, da bi tam lahko in¬ vestirale svoj kapital. V tej borbi sta končno zmagali Britanija in Francija. Danes pa bi naj jima poraženi nasprot¬ niki, predvsem Nemčija, pomagali raz¬ vijati kolonije s kapitalnim vlaganjem. Težko je zaenkrat reči kakšna bo u- soda ideje o evropski gospodarski skup¬ nosti. O tem bodo ta mesec razpravlja¬ li na raznih forumih. Ni izključeno, da se bodo zopet pojavili kaki zaviralni či- nitelji, kot so se pojavili na primer pri ideji o evropski obrambni skupnosti. To¬ da smer, v kateri se stvari gibljejo, je jasna. Vse gre k cilju združene Evrope. Saj narodi starega kontinenta spozna¬ vajo, da jim v dobi nuklearne energije in avtomatizacije preti propast, ako se spričo obeh kolosov, Amerike in Rusije, ne zedinijo in ustvarijo blok tretje sve¬ tovne velesile. Vprašanje evropskega zedinjenja je nekaj, kar se naravno tiče neposredno tudi nas Slovencev, saj se gibanje, ki je sedaj omejeno na dežele zahodne Ev¬ rope, ne namerava ustaviti ob Železni zavesi. To so ponovno izjavili vodilni ljudje tega gibanja. Harold Macmillan sam je leta 1948 ustanovil poseben od¬ bor svobodnih predstavnikov dežela pod komunističnimi režimi, z namenom, da se pridružijo delu za Združeno Evro¬ po. Dr. Alojzij Kuhar je kot slovenski predstavnik aktivno sodeloval pri usta¬ novitvi tega odbora. Macmillan je sedaj častni predsednik odbora, oziroma Ko¬ misije za Srednjo iz Vzhodno Evropo Evropskega Gibanja, kot se sedaj urad¬ no imenuje. Odboru predseduje belgij¬ ski senator de la Vallee — Poussin in v njem so zastopani tudi begunski poli¬ tični predstavniki iz Jugoslavije: dr. Miha Krek, dr. Juraj Krnjevič in prof. dr. Slobodan Jovanovič. Med najbolj a- gilnimi člani tega odbora je znani an¬ gleški javni delavec Beddington-Beh- rens, katerega ime je na čelu skupine 50 uglednih Britancev, ki so, kot poroča današnji Times, podpisali spomenico v prid predlogu, da se Britanija pridruži Skupnemu evropskemu trgu. Boris Grčar Desvirtua el Presfdente informaeiones tendenciosas Con motivo de noticias infundadas por Radio Colonia del Uruguay, el pre- sidente provisional de la Nacion, gene¬ ral Aramburu, reunio el domingo pasa- do, en la quinta de Olivos, a representan- tes de tres empresas periodisticas. A la reunion asistio un redactor del diario “La Prensa” de esta Capital, y un representante de la agencia noticio- sa “United Press” i otro de la Cade- na Radial norteamericana “Columbia Broadcasting System”, estando tambien presente el Secretario de Prensa de la Presidencia, doctor Adolfo Lanus y el ministre de Marina, contralmirante Teo¬ doro Hartung. Se refirio el Primer Magistrado a una transmision de la aludida estacion radiotelefonica uruguaya, acerca de la situacion politica argentina, Segun esa version — que el presidente califico de absolutamente falsa — el Gobierno ar- gentino habria perdido el control de la direccion del pais, que seria ejercida, entre bastidores, por determinados mili- tares y marinos. ^ Senalo el general Aramburu la fala- cia de esta informacion, que atribuyo a una campana tendiente a crear intran- quilidad y perjudicar al pais en su pres- tigio internacional, con las siguientes repercusiones en nuestra economia, ma- nifestando, por ultimo, el jefe del Esta- do, que confiaba en que el propio gobier¬ no uruguayo adoptaria medidas tendien- tes a evitar la reiteracion da tan lamen- tables incidentes. Predsednik zavrača zlonamerne informacije Z ozirom na neosnovane novice, ki jih je razširila uruguayska radijska posta¬ ja Radio Colonia del Uruguay, je pred¬ sednik republike general Aramburu po¬ vabil k sebi na predsedniško pristavo v Olivosu predstavnike treh časnikarskih podjetij. Sestanka se je udeležil urednik buenosaireškega dnevnika “La Prensa”, predstavnik časnikarske agencije “Uni¬ ted Press” ter predstavnik severoame- riškega radijskega omrežja “Columbia Broadcasting System”. Navzoč je bil tudi tajnik za tisk v predsedništvu vlade dr. Adolf Lanus ter minister za morna¬ rico kontraadmiral Teodor Hartung. Predsednik general Aramburu je na¬ vzočim omenil oddajo omenjene uru- guayske radiotelefonske družbe o poli¬ tičnem položaju v Argentini. Po prika¬ zu omenjene radijske postaje je argen¬ tinska vlada izgubila kontrolo, nad vod¬ stvom države, ki da ga izvajajo v za¬ kulisju gotove vojaške in mornariške osebnosti. General Aramburu je naglasil, da je ta informacija docela lažna, in izmiš¬ ljena. Pripisuje jo gonji, ki ima namen ustvarjati zmedo in škoditi mednarodne¬ mu ugledu države in s tem povzročiti po¬ sledice v domačem gospodarstvu. Konč¬ no je predsednik republike izjavil, da je prepričan, da bo sama uruguayska vla¬ da podvzela potrebne ukrepe, da se v bodoče ne bodo ponavljali takšni obža¬ lovanja vredni incidenti. Mednarodna spominska akademija Po končani sv. maši so se vsi podali v prostrano dvorano jezuitskega kolegija. Verniki raznih narodnosti so napolnili tako dvorano, kakor tudi obe galeriji. Dvorana je bila okrašena z zastavami kat. držav. Na odru je visela velika sli¬ ka kardinala dr. Alojzija Stepinca. Ko je vstopil v dvorano apostolski nuncij Msgr. dr. Mario Zanin, so ga vsi navdušeno pozdravili. Na oder je stopil direktor hrvatskih katoliških dušnih pa¬ stirjev v Argentini č. g. p. Stjepan Ra¬ de. Pozdravil je v prvi Vrsti papeževega zastopnika Msgra dr. Zanina, zatem zastopnika argentinskega episkopata Msgra Albina Menso, nacionalnega di¬ rektorja argent. kat. dobrodelnosti za imigracijo, za njim pa vsa ostala duhov¬ na ravnateljstva vseh kat. emigrantskih skupnosti v Argentini ter vse sodelujo¬ če na tej akademiji in vse ostalo občin¬ stvo. č. g. p. Rade je zatem tudi na- (Nadaljevanje na 2. strani) IZ TED .V A V Varnostnem Svetu ZN, kjer so na več javnih in eni tajni seji razpravljali veliki štirje in Egipt o sueškem proble¬ mu, je Šepilov izrekel 78. sovjetski veto (od 1. 1945 dalje) nad anglo-francoskimi zahtevami o internacionalizaciji preko¬ pa. Za zapadne zahteve je glasovalo de¬ vet delegatov, proti ZSSR in Jugoslavi¬ ja. Pač pa so v VS prišli do sporazuma v šestih točkah glede nadaljnih poga¬ janj med Egiptom na eni in Anglijo ter Francijo na drugi strani za dosego mir¬ ne rešitve tega problema. Titov vicekonzul v San Francisco v USA Stanislav Južnič se je z.apletel z a- meriško policijo v neprijetno zadevo, ko je le — ta aretirala njegovo ženo Sonjo Južnič ker je v neki trgovini ukradla blaga za 26.76 dolarjev. Položiti je mo¬ ral zanjo kavcijo 250 dolarjev, da so jo izpustili na svobodo. Zun. ministrstvo v Washingtonu je objavilo, da Južničeva žena ni diplomatsko nedotakljiva ter bo morala odgovarjati pred sodiščem za krajo. Izgleda, da je pridobivanje last¬ nine na nepošten način postalo navada komunističnih predstavnikov v svobod¬ nem svetu, ker je do podobnega sluča¬ ja prišlo pred tedni v Angliji, ko je sov¬ jetska metalka diska Nina Ponomareva, ki je prišla iz ZSSR v London na šport¬ ne tekme, ukradla iz neke londonske ve¬ letrgovine pet klobukov, vrednih 1 funt. Pred sodiščem je morala plačati kazen v dvojni vrednosti ukradenih klobukov. Napetost na Bližnjem Vzhodu, ki je pred dnevi zaradi pogajanj v VS glede Sueza rahlo popustila, se je znova pove¬ čala, ko sta Irak in Jordanija prišli do sporazuma o premiku iraških čet v Jor¬ dan, da se bosta skupno branili judov¬ skih napadov, ki so bili v zadnjih tednih vedno pogostejši na jordansko ozemlje. Egipt je istočasno objavil, da je še ved¬ no v vojnem stanju z Izraelom. Poleg tega je tudi Anglija sporočila Izraelu, V TEDEN da podpira iraško-jordansko pogodbo o vojaškem sodelovanju, Jordan pa je spo¬ ročil Varnostnemu svetu, da bo zahte¬ val razpravo o položaju v tem delu sve¬ ta zaradi judovskih vojaških izpadov. Angleške operacije na Cipru, v kate¬ rih so napovedovali ujetje Grivasa, so se končale z aretacijo dveh vodilnih u- pornikov, na katerih glavi je bila razpi¬ sana nagrada po 5000 funtov. Grški so¬ cialist Yanios pa je objavil, da bo poda¬ ril hišo v Atenah tistemu Ciprčanu, ki bo ubil brit. guvernerja otoka Hardinga. V Beogradu se nadaljujejo konference komunističnih delegacij iz sovjetskih sa¬ telitskih držav kot priprava na konfe¬ renco vseh satelitskih držav, ki bo skli¬ cana v bližnji bodočnosti v Pragi. Tito pa bo s svoje strani poslal jugoslovans¬ ko delegacijo v Indijo na “Azijsko so¬ cialistično konferenco”, ki se bo priče¬ la 1. novembra v Bombayu. V britanskem Hongkongu so kitajski nacionalistični begunci, ki jih je ok. 15.000, uprizorili krvave demonstracije proti angleškim oblastem, ker jim niso dovolile praznovanja narodnega prazni¬ ka Čangkajškove Kitajske. V nemirih je bilo ubitih več demonstrantov. Komu¬ nistični Čuenlaj je obtožil Anglijo, da je pripravila in izvedla demonstracije pro¬ ti komunistični Kitajski in zagrozil, da rdeča Kitajska ne bo mogla več dolgo trpeti britanske kolonije na svojem o- zemlju. Eisenhower je v torek objavil, da bo USA še vedno pošiljala gospodarsko pomoč Titovi Jugoslaviji, “ker še ni ja¬ sno razvidno, da bi se Jugoslavija po¬ vsem vrnila v sovjetski tabor”. Na pod¬ lagi tega Eisenhowerjevega sklepa bo Titova Jugoslavija dobila 200.000 ton žita in drugih življenskjh potrebščin in tudi 200 reakcijskih letal, ki jih vojno ministrstvo pred meseci ni hotelo posla¬ ti v Jugoslavijo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. X. 1956 Počitnice ob Nahuel Huapiju Titova Jugoslavija pred ameriškim kongresom ARGENTINA Pred nekaj meseci je “Svobodna Slo¬ venija” v svojem uvodniku poudarila pomen počitnic in spremembe zraka za prebivalstvo velemest. Ne mislim ponav¬ ljati razlogov, ki jib dotični trezni in pametni članek navaja. Omeniti hočem le, da je vprašanje cenenih počitnic pr¬ venstveno vprašanje za izseljence, ki morajo po sedmih, osmih letih gospo¬ darskih skrbi dobro preudariti, kako naj pametno naložijo vsak pesos, pri tem pa ne smejo pozabiti, da se zdravje ne kupi ne z majhnim, ne z velikim de¬ narjem. Napisati hočem nekaj misli o počit¬ nicah v Bariločah. Gorsko podnebje pa¬ tagonskega mesteca je brez dvoma iz¬ redno primerna sprememba za tiste, ki si žele proč iz buenosaireške vročine vsaj za “pasje dneve". A dasi je danes dežela jezer med Slovenci precej pozna¬ na, je še vendar dosti takih naših roja¬ kov, ki se boje stroškov in dolge vož¬ nje. Že lansko leto sem poudaril, da barilo- ški penzijoni in hoteli niso prav nič dražji od podobnih ustanov v Mar del Plata ali v Cordobi. Nasprotno — še ne¬ kaj cenejši so. Ker pa Bariloče ne ob¬ stojajo samo iz hotelov različnih kate¬ gorij, temveč nudijo predvsem obilico naravnih lepot, bo tisti, ki se zanima za naravo vsekakor tu doli ceneje preživel dopust, kot pa v večjih letoviščih. Trud in delo Slovenskega planinskega društva bosta verjetno že letos omogoči¬ la buenosaireškim planincem jako cene¬ no bivanje v mestu samem. Sicer manj¬ ka denarja na vseh straneh, vendar na¬ ša hišica, ki jo ponosno nazivamo “Pla¬ ninski stan”, dobro napreduje in se pre¬ obraža v skromno zavetišče. Ko bo do¬ grajena, bo nudila zavetje 14 osebam. Razdeljena je v tri prostore, ki so dolo¬ čeni za dve spalnici in eno kuhinjo. Spalnice bodo opremljene z dvojnimi le¬ senimi pogradi in vsaj prvo leto bo vsak obiskovalec moral prinesti odeje s sebej. V kuhinji bo stal majhen štedilnik, na katerem si bodo gostje sami priprav¬ ljali hrano. Po potrebi se bo lahko tabo¬ rilo tudi zunaj stavbe. Za vse, kar sem do zdaj omenil, je v bistvu že poskrbljeno. Dela so opravlje¬ na, ali pa so v teku. Pereče je še vpra¬ šanje vodnih in sanitetnih napeljav. Po¬ trebovali bi vsaj še kakih 4.000 —5.000 pesov, s katerimi SPD trenutno ne raz¬ polaga. Upamo pa le, da se bo do za¬ četka sezone tudi ta zadeva zadovoljivo uredila. V nasprotnem slučaju se bo pač poskrbelo za zasilne rešitve. Vodnjak, ki je že izkopan, daje vodo za gradnjo in bo vedno dobavljal vodo za pranje in umivanje. Tekoča voda pa je kakih 100 metrov daleč. Planinski stan je predvsem namenjen slovenskim planincem, tistim, ki išče¬ jo narave in se zadovolje s skromnimi razmerami. Ko se pripeljejo po dveh dneh in nočeh do Nahuel Huapija, lahko v zavetišču prenose, pustijo tam svojo prtljago in se naslednji dan odpravijo na Lopez, Catedral ali Tronador. Pa še drugo nalogo naj bi to zaveti¬ šče imelo. Mladina, ki jo zbirajo razne slovenske mladinske organizacije, bo lahko organizirala manjše skupinske iz¬ lete sem doli. Predvsem seveda izven velike sezone, ko bo koča verjetno za¬ sedena po članstvu SPD. Poleg koče v Bariločah stavi SPD takim mladinskim skupinam na razpolago zavetišče ”Pod Skalco”, kjer je mogoče taboriti lepo število dni kot nekoč doma v žingarici, v Martuljku in podobnih planinskih ko¬ lonijah. Kar se tiče stroškov bo potem leto¬ vanje za študente, skavte in športnike sploh le vprašanje vožnje. Jesti mora človek tudi v Buenos Airesu, odškodni¬ na za uporabo zavetišč pa bo v vsakem slučaju malenkostna. Zato svetujemo posameznikom kot tudi organizacijam, da že zdaj začnejo misliti na te možno¬ sti in da stopijo v stik s Slovenskim pla¬ ninskim društvom. Prednost bodo seve¬ da uživali tisti, ki bodo svoj prihod na¬ prej sporočili in prostor rezervirali pre¬ ko buenosaireške sekcije SPD, na ka¬ tero se je treba obrniti, da primerno razporedi morebitne interesente. Prepričan sem ,da bodo izleti v slo¬ venski družbi in v gorski naravi na mla¬ dino ugodno uplivali, in da se bo naš na¬ raščaj ves prerojen vračal na delo ali v šole hrupnega velemesta. V. Arko. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo V ameriškim kongresu je bila nedav¬ no razprava o nadaljnjem podeljevanju ameriške pomoči raznim državam. Go¬ spodarsko pomoč Jugoslaviji, določeno v višini 30 dolarjev, so znižali na polovico. Narodni kongres je najprej razpravljal o načrtu za podeljevanje gospodarske po¬ moči na splošno, zatem pa o raznih spreminjevalnih predlogih glede pode¬ litve pomoči Jugoslaviji. Debata je bila živahna, zlasti tedaj, ko so člani kongresa govorili o Titovi Jugoslaviji in o višini pomoči, ki jo je ta komunistična država dobila od USA. Ker so bila izvajanja posameznih po¬ slancev zelo zanimiva, objavljamo po Pregledu glavne njihove ugotovitve iz stenografskih zapisnikov sej ameriške¬ ga narodnega kongresa. Razprava je po¬ tekala takole: Poslanec Gross (lova): “Naj mi vendar enkrat nekdo razlo¬ ži, kaj smo dosegli v Jugoslaviji z mili¬ joni dolarjev, ki smo jih iztisnili iz na¬ ših davkoplačevalcev. Spomnimo se sa¬ mo, kako je lansko leto naš državni taj¬ nik s klobukom v roki obiskal diktator¬ ja Broza, Tita, ki je prišel ponj s svo¬ jim brzim čolnom in ga nato počastil s posebno naglo vožnjo. Komaj so se valo¬ vi za čolnom polegli, že je bilo objavljen no, da smo dali diktatorju zopet 20 ali 30 milijonov za novo, lepo avtostrado. Za ameriške davkoplačevalce je bila to najdražja vožnja s čolnom, ki jo je kdaj¬ koli imel kak javni organ na njihov ra¬ čun. Toda pravo plačilo smo dobili šele pred nekaj dnevi, ko se je Tito v vsem sijaju bahal po Moskvi in oznanil, da ga nobena stvar ne bo več ločila od nje¬ govih tovarišev v Kremlju. Kdo izmed nas bi bil še rad Titov branilec?” Poslanec Richards (South Carolina) je predsednik zunanjepolitičnega od¬ bora in kot tak mora zagovarjati pred¬ log odbora. On je rekel: “Govoreč o spremembah, ki smo jih v odboru skle¬ nili in ki upoštevajo najnovejši razvoj v Evropi, vas moram opozoriti, da smo gospodarsko pomoč Jugoslaviji znižali za 50 %, to je od 30 milijonov dolarjev na 15 milijonov. Odbor se zaveda, da Titovo skakanje v zadnjem letu ne vzbu¬ ja posebno zaupanje vanj. Medtem pa trdijo naši vojaški strategi, da je v naj¬ boljšo korist ZDA, ako še naprej poma¬ gamo Titu. Zato odbor ni črtal vse po¬ moči, ampak je znižal samo gospodarsko pomoč. V zakonskem predlogu je tudi gotov znesek vojaške pomoči. Toda viši¬ na tega zneska je tajna...” Tudi na ponovno zahtevo poslancev Canfielda, Smitha in Grossa predsed- sednik odbora ni hotel odkriti številke vojaške pomoči. Na zahtevo poslanke Kelly je predsednik odbora Richards priznal, da en del že prej odobrene po¬ moči še ni bil potrošen in da je v pred¬ logu skrit znesek vojaške pomoči, ki je tajen. Nato je vprašal poslanec Tumulty (New Jersey) predsednika odbora tole: “Ako sem vas prav razumel, ste ho¬ teli povedati, da je po mnenju vlade Ju¬ goslavija še vedno nevtralna. Kako da¬ leč pa lahko gre kdo s svojim komuni¬ zmom, da je še vedno nevtralen?” Med njima se je razvil nato tale be¬ sedni dvobpj: Richards: “Sodim, da ni nobena stran¬ karska stvar, ako gre kak politični vo¬ ditelj na obisk v Moskvo. Tudi sovjet¬ ski voditelji so prišli v Beograd, se o- pravičili in prosili odpuščanje. On ni šel prvi k njim”. Tumulty: “Ali je v tem kakšna razli¬ ka? On je tako in tako proti nam”. Richards: “Verujem, da bo v sporu med nami in Rusi Jugoslavija nevtral¬ na. To je moje osebno mnenje. In če bo, ni preveč, kar plačamo”. Tumulty: “Če že hočete nekoga ku¬ piti, mora ostati kupljen, tako sodim jaz.” Richards: “Sodim, da ni mogoče kupi¬ ti nevtralnosti kogarkoli.” Tumulty: “Potem je neumnost poiz¬ kušati. In baš to je važno.” Richards: “Vprašanje je, ali je to do¬ bro za ZDA. Vojaški strokovnjaki pra¬ vijo, da je”. Poleg predsednika odbora Richardsa je zagovarjal omejeno pomoč Jugoslavi¬ ji tudi poslanec Vorys iz Ohio. “Naj vam razložim svojo teorijo o Ju¬ goslaviji. Mislim, da je stvar v tem. Ako priznamo, da je Tito neodvisen ko¬ munist, postavljamo s tem primer, ki mu morajo kmalu slediti Poljska, Čeho- slovaška, Madžarska in Bolgarija, ker ni mogoče, da bi imeli za daljšo dobo na eni strani satelitske in na drugi neod¬ visne komunistične države. Vprašanje je, ali bo ostal Tito kljub gostijam in popivanju v Moskvi glavar neodvisne dr¬ žave, kakor trdi, ali pa bo postal glavar satelitske države, če bomo imeli enkrat med satelitskimi državami neodvisne ko¬ munistične države, bomo začeli lomiti monolitični sovjetski sistem. O tem se izplača razmišljati, predno se odločimo ustaviti pomoč Jugoslaviji”. Poslanec Boggs iz Lousiane je nato vprašal Vorysa, ali misli, da vlada še vedno priporoča pomoč Jugoslaviji. Ko je dobil posred¬ no pritrdilen odgovor, je izjavil: “So¬ dim, da je popolnoma v redu, da ameri¬ ški narod ve, kakšno je stališče vlade. Jaz sem proti vsaki pomoči komunistom. Zato bom podprl prelog, da se Titu ne da pomoči”. Poslanec Feighan (Ohio) Poslanec Feighan je imel daljši go¬ vor. Navajamo ga v izvlečkih: “Zakon¬ ski predlogi, ki so pred nami, svebujejo večje število odredb, ki pooblaščajo vla¬ do, da nadaljuje s pomočjo komunistič¬ nemu diktatorju Titu. Po neuradnih in¬ formacijah je v predlogu skritih kakih $ 50.000.000 za tirana Tita. Po infor¬ macijah, ki ste jih slišali, gre Titu samo $ 15.000.000. Jaz pa vem, da je nadalj- nih $ 35.000.000 skritih v predlogih in prikritih pred člani kongresa in ameri¬ ške javnosti s trditvijo, da je treba to stvar držati v tajnosti . Tajnost v tem primeru ni na mestu. Ameriški narod mora vedeti, koliko nje¬ govega denarja se bo potrošilo in v kateri državi. Hruščev in Bulganin ve¬ sta točno, koliko denarja bo izmolzel le¬ tos Tito iz ameriških davkoplačevalcev, ubogemu ameriškemu davkoplačevalcu pa ni dovoljeno vedeti, kako velik del našega javnega denarja bo Tito letos dobil.” SOLIDARNOST MEDNAROD. KAT. JA (Nadaljevanje s 1. strani) povedoval posamezne nastopajoče pov- ske zbore ter pojasnjeval njihove točke. Mednarodno spominsko akademijo je začel hrvatski pevski zbor Jadran. Nje¬ gov mešani zbor pod vodstvom pevo¬ vodje Ivana Degrela je najprej Zapel Ave Maria od Stjepana Horvata, zatem pa Pri svetom Kralju, pesem, ki jo je na besedilo Avgusta Matoša uglasbil Ru¬ dolf Matz. Za obe pesmi je zbor žel na¬ vdušeno odobravanje. Po teh uvodnih spevih je stopil na o- der Msgr. dr. Albin Mensa Imel je globoko zasnovan načelen go¬ vor. V njem je med drugim razvijal na¬ slednje misli: Katoliška Cerkev je božja ustanova. Vanjo so se v vseh stoletjih zaganjali nasprotniki in sovražniki. Hoteli so jo uničiti,' streti. Pa niso uspeli. Tudi sedaj smo priče silnemu preganjanju kat. Cerkve in njenih vernikov ter cerkvenih dostojanstvenikov v Jugoslaviji, Albani¬ ji, na Madžarskem, Češkem in Slova¬ škem, Poljskem, v Ukrajini, v baltiških državah in na Kitajskem. Po vseh teh državah doživlja kat. Cerkev svoj kri¬ žev pot. Katoliška Cerkev je nedeljiva celota. Je eno samo mistično telo Kri¬ stusovo. Zato je ni mogoče uničiti, če¬ prav jo v kakem delu sveta silno pre¬ ganjajo in ji onemogočujejo izvrševanje poslanstva med verniki. Sleherni napad nanjo, pa naj se zgodi kjerkoli na sve¬ tu, predstavlja napad na celotno kat. Cerkev. Trpljenje, ki ga doživlja kat. Cerkev v kaki državi, je istočasno trp¬ ljenje celotne kat. cerkve. Kajti vsi smo si bratje in sestre v Kristusu in deli e- nega in istega mističnega Kristusovega telesa. Za vdor komunizma v naše vrste je odgovoren tudi zapadni svet. S svojim načinom življenja so verniki v tem delu sveta izvotlili katolicizem, in v to praz¬ nino je vdrl komunizem. To ni prav nič nov pojav v zgodovini človeštva. Saj je od 19 kultur že 16 kultur propadlo od znotraj, se pravi, zaradi notranjega raz¬ kroja. Tudi krščanstvo bi že bilo pro¬ padlo, če bi ne bilo božja ustanova. Ta¬ ko pa se krščanstvo rešuje prav s krvjo svojih najboljših. Kot v prvih stoletjih, tudi v 20. stoletju katolicizem vztraja zaradi mučencev, ki mu jih ustvarjajo nasilni nasprotniki. Med pričevalci božje resnice konfini- rani kardinal dr. Stepinac zavzema čast- 7NOST1 S KARDINALOM STEP1NCEM no mesto. Iz svoje konfinacije govori svojim rojakom, razkropljenim po vsem svetu: “Ostanite zvesti svoji krščanski tradiciji; ne pozabite, da ste šli v svet zaradi istih idealov, zaradi katerih ko¬ munizem še naprej preganja vernike, stalno imejte pred očmi osnovno resnico krščanstva, da Bog ne umrje, da je Bog isti včeraj, danes, jutri in vsekdar.” Izvajanja Msgra dr. Mense so navzo¬ či spremljali z veliko pozornostjo ter so jih ponovno prekinjali z odobravanjem in vzklikanjem. Italijanski katoliški pevci, organizira¬ ni v Italijanskem katoliškem centru v Ramos Mejia so imeli tretjo točko. Z ita¬ lijanskim doživetjem so najprej zapeli Va pensiero od Giuseppe Verdija, nato pa Ave vena veniae od Antonia Russa, pevovodje tega / mešanega pevskega zbo¬ ra, ki so ga vsi nagradili s toplim odo¬ bravanjem za odpete pesmi. Slovenski pevski zbor Gallus je imel na sporedu tri točke: Ti, si Peter skala od dr. Frančiška Kimovca ter Agnus Dei in Haec dies od Jakoba P. Gallusa. Me¬ šani zbor je odpel vse tri pesmi pod vod¬ stvom svojega dirigenta g. dr. Julija Savellija in je žel splošno odobravanje navzočega občinstva. Ukrajinski moški pevski zbor pod di¬ rigentom Bazilijem Vasylykom je nav¬ dušil zbrano občinstvo najprej z Leon- tovičevo Počajska božja Mati, nato pa z Molitvijo od Artemovskeya Hulaka. Na splošno željo občinstva so Ukrajinci do¬ dali še eno pesem. Kot četrti je nastopil nemški pevski zbor “Sveta Cecilija”, ki ga v Argentini sestavlja nemško govoreča kat. skup¬ nost. Pod vodstvom dirigenta Josefa Schicka je mešani zbor zapel z vso nemško točnostjo Te Deum Laudamus od Mihaela Haydna. Zaključno točko je imel zopet hrvat¬ ski pevski zbor Jadran. Njegov moški zbor je zapel lepo Vilharjevo pesem Po- veličuj-Veličaj. Tako so se ob 10 letnici mučeništva. dr. Stepinca zbrali v Buenos Airesu z hrvatskimi verniki tudi katoličani dru¬ gih narodnostnih skupin v Argentini ter so z argentinskimi kat. verniki jav¬ no izpovedali svojo solidarnost s kardi¬ nalom dr. Stepincem v obsodbi brezbož¬ nega komunizma, in potrebo nadaljeva¬ nja borbe proti njemu do končne osvo¬ boditve od komunizma zasužnjenih na¬ rodov. Potem ko je naštel rezultate obiska Hruščeva in Bulganina v Beogradu, Ti¬ tovega obiska v Moskvi in izjave, ki so jih sprejeli in objavili, je Feigham na¬ daljeval: “Nakaj dobrega bo pa le prišlo iz Ti¬ tove obnovljene prisege zvestobe svetov¬ nemu komunizmu. Upam, da / je svet spoznal pravo naravo in namere dikta¬ torja Tita in da ne bo nihče več prišel na dan z neumnostjo o tretji sili titoiz¬ ma. Sodim, da je zdaj vsakomur jasno, da je nemogoče biti istočasno komunist in nacionalni patriot in da so vsi komu¬ nisti zvesti le majhni skupini tiranov v Kremlju, če smo se izmodrili in ne bo¬ mo nikoli več padli v kako slično rusko potegavščino, kakor jo predstavlja Tito, potem bo imel Titov povratek v njego¬ vo ljubljeno Moskvo vsaj eno dobro po¬ sledico. Upam in mislim, da je konec slepila, da je Tito posebne vrste komunist. To slepilo je zajelo že tako preveč naših organov. To slepilo je povzročilo nepo¬ pisno škodo stvari človeške svobode. To slepilo je dovolilo ruskemu agentu Titu, da je poslal svoje opričnike po vsem svo¬ bodnem svetu sejat ničvredno seme ko¬ munistične propagande in vohunstva. To slepilo je napotilo naše državno tajni¬ štvo, da je pregovorilo naše zveste za¬ veznike Grke in Turke, da so se podali v nenaravno zvezo s komunističnim tro¬ janskim konjem. To slepilo je rodilo dru¬ go napačno sodbo, da moreta komuni¬ zem in človeška svoboda istočasno obsto¬ jati in da bo skozi proces političnega razvoja pognala na svetu nova civiliza¬ cija. Slepilo, da je Tito prijatelj člo¬ veške svobode in sovražnik ruskih tira¬ nov, je prav tako napačno kakor nauk o političnem razvoju, ki predpostavlja, da se bosta na kak naraven način dali pomešati dobrota in zlobnost in da bo. bodoča civilizacija, ki jo oznanjajo, isto¬ časno dobra in slaba. Upamo,, da so se iz Titovega primera zapeljani zagovor¬ niki tega nemogočega nauka naučili, da je nemogoče združiti ogenj in vodo”. Poslanec Dodd (Connecticut: “Ko je bil lansko leto pred nami za¬ konski predlog o pomoči tujim državam, sem podpiral odborov predlog o nadaljni pomoči Jugoslaviji. To sem storil iz pre¬ računanega tveganja (calculated risk), kakor so nam svetovali naši vojaški strokovnjaki, že takrat sem poudaril, da sem poln dvomov o vlogi, ki naj jo igra Jugoslavija v svobodnem svetu. Predsednik republike general Aram- buru, ki prejšnji teden ni prihajal v predsedstvo vlade zaradi gripe, je po ozdravitvi sklenil, da bo 26 .t. m. obi¬ skal Tucuman, od tu se bo pa podal na obisk še v Santiago del Estero. Vlada je izdala dekret-zakon za za¬ ščito demokracije. Po določilih tega za¬ kona se bo v ta namen ustanovil odbor, ki bo štel 5 članov. V svojem delu bo neposredno podrejen predsedstvu vlade. Naloga tega odbora — Junta de defen- sa de la democracia — bo nadzirati in kontrolirati delovanje organizacij, ki na prikrit ali viden način pripadajo giban¬ jem, ki so nasprotna svobodi, demokra¬ ciji in republikanski obliki vladavine.. Vsaka organizacija, ki jo bo odbor za zaščito demokracije proglasil za komu¬ nistično, prikrito — komunistično, za organizacijo s komunistično infiltracijo ali pa za tolitaristično organizacijo, bo morala v bodoče poleg imena svoje or¬ ganizacije stalno nositi še oznako “ko¬ munistična organizacija”, “prikritoko- munistična organizacija”, “organizacija s komunistično infiltracijo” ali pa “to¬ talitaristična organizacija” Za komuni¬ stično organizacijo bo proglašena vsaka organizacija, ki na kakršenkoli viden način podpira komunistično stranko, za “prikrito - komunistično” organizacija, ki podpira delo komunistične stranke pod krinko raznega kulturnega, človeko¬ ljubnega, socialnega, znanstvenega dela in podobno. Za organizacijo s komuni¬ stično infiltracijo pa tista organizacija, ki jo kontrolirajo in vodijo komunisti. Totalitaristična organizacija bo vsaka organizacija skrajne desnice ali levice. Člani odbora za zašito demokracije bodo imeli na razpolago potrebne organe za vodstvo preiskav in nadziranje dela vseh organizacij, ki jih bodo zajela dolo¬ čila tega zakona. Dekret - zakon o za¬ ščiti demokracije nosi štev. 18.787. V veljavi bo ostal do dne, ko bo sedanja revolucionarna vlada izročila oblast no¬ voizvoljenemu predsedniku republike. Cipriano Reyes, prvak argent. labo- ristične stranke, je v Uruguay dal izja¬ vo, v kateri pravi, da je treba v Argen¬ tini najprej izvesti popolno pomirjenje duhov s splošno amestijo, šele nato pa iti na volitve. Mesto San Isidro je prejšnjo nedeljo slavilo 250 letnico ustanovitve. Pri slav¬ nostni maši je ob tej priložnosti pel Slov- pevski zbor Gallus. V radikalni stranki je zaradi forsira- nja dr. Frondizija, predsednika nac. od¬ bora te stranke, za predsedniškega kan¬ didata za volitve, ki bodo prihodnje le¬ to, prišlo do novih trenj. Nezadovoljstvo z delom glavnega odbora stranke je iz¬ razil tudi predsednik kongresnega zbo¬ rovanja te stranke, ki bo v Tucumanu, dr. Quiroz. Glavni odbor obtožuje, da si prilašča funkcije, ki so pridržane samo kongresu stranke. Politični opazovalci sodijo, da ni izključeno, da bo z dr. Qui- roz-om nastala v radikalni stranki nova skupina proti sed. vodstvu stranke. Vlada je odobrila kredit 2.200 milijo¬ nov pesov za zgraditev nove termoelek- trične centrale v Buenos Airesu, ki bo imela zmogljivost 600.000 kilovatnih ur. Kršcansko-demokratska stranka je ob¬ javila resolucijo, s katero pozdravlja odločitev prosvetnega ministra, da je v šolskih prostorih izven uradnih ur do¬ voljeno poučevanje verouka. Proti temu odloku prosvetnega ministra so razne u- stanove, ki se zavzemajo za laični pouk in so proti poučevanju verouka v šolah, zagnale divjo gonjo. Več dni so v sre¬ dišču mesta prirejali tudi demonstraci¬ je. Komisija, ki likvidira prejšnjo peroni- stično stranko, je ugotovila, da znaša premoženje te bivše politične skupine, 41 milijonov pesov. V Rio Cuarto je imela letno zborova¬ nje stranka Union federal. Njeno član¬ stvo sestavljajo v glavnem katoličani z desničarsko tendenco. Krščansko-demokratsko gibanje je stavilo Krščansko demokratski stranki predlog za razgovore za enotno politično nastopanje vseh katoličanov v Argenti¬ ni. Vodstvo krščansko demokratske stranke ie to ponudbo zavrnilo z ute¬ meljitvijo, da stranka želi v smislu skle¬ pa letnega zborovanja pri prihodnjih volitvah nastopiti samostojno. Argentin¬ ski katoličani bodo tako še vnaprej razbiti v najmanj štiri politične stran¬ ke. V zadnjem času se je Tito pobotal s sovjetskimi oblastniki v Moskvi. Dvome, ki sem jih izrazil lansko leto, so potrdi¬ li dogodki zadnjih dni. Samo na temelju naše lastne koristi in preračunanega (Nadaljevanje na 4. strani) Buenos Aires, 18, X. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Izvšni svet LRS je odločil, da se sredstva republiškega sklada za stano¬ vanjsko izgradnjo v višini 560 milijonov dinarjev dodelijo rudnikoma Velenje in Zagorje ter Ljubljani in Kopru. Na seji Okrajnega ljudskega odbora v Mariboru so pri razpravi o stanju šol¬ stva v tem okraju ugotovili veliko po¬ manjkanje učiteljstva, zlasti v biv. slo¬ venjgraškem okraju. Občutno pomanj¬ kanje učnih moči je tudi na vajenskih in strokovnih šolah. Odobrili so tudi najetje posojila za dograditev vzpenja¬ če na Pohorje ter ugotovili, da je ju¬ nijsko neurje povzročilo v tem okraju na javnih cestah škodo 400 milijonov dinar¬ jev. ™' v l : O davčni disciplini se je na široko razpisovalo komunistično časopisje v Ljubljani, potem, ko je ugotovilo, da so ob zaključku prvega polletja tekočega davčnego leta davčni zaostanki izredno visoki. Tako je n. pr. v marib. okraju samo na kmečki dohodnini 78 milijonov zaostankov, obrtniki dolgujejo na dav¬ kih 17 milijonov, ostali svobodni poklici pa 13 milijonov. Listi jadikujejo, da je pa še bolj žalostna slika o plačevanju taks na kmečka proizvajalna sredstva, ker da je bilo od predpisanih 87 milijo¬ nov din. v prvem polletju vplačanih sa¬ mo 37%. Da bi poostrili izterjevanje davkov, so komunisti pozvali na sesta¬ nek predsednike vseh občin v okraju ter so jim zagrozili, da okraj nobeni obči¬ ni, ki ne bi imela vseh davkov izterja¬ nih ne bo v bodoče dajal kreditov. Do¬ povedovali so jim tudi, da bodo občine “mnogo laže poslovale, če bodo za¬ ostrile davčno disciplino”. Zvezni izvršni svet je poslal zborni¬ cam in zainteresiranim organizacijam v proučevanje načrt zakona o zbornicah in gospodarskih združenjih. Načrt ureja predvsem združevanje v zbornicah in gospodarskih združenjih, združevanje na poslovni podlagi nameravajo pa urediti s posebnim zakonom. V načrtu je zve¬ zni izvršni svet sprejel načelo, naj se za posamezna gospodarska področja u- stanove posebne zbornice in sicer za in¬ dustrijo industrijske, trgovino trgovin¬ ske in poljedeljstvo poljedeljske. Se pravi, da se komunisti po enajstih letih eksperimeniranja vračajo na tisto sta¬ nje, ki je bilo v tem pogledu že pred vojno. Umrli so. V Ljubljani: Karol Ja¬ pelj, mizarski mojster v p. dr. Josip Krapež, odvetnik, Marija Pangerčar, roj. Pavlenič, Franc ištrajher, žel. upok., Ivan Pičulin, žel. upok., Ivan Glavač, žel. upok., Ivan Okretič, upok., Jože Potokar, Franc Kutin, žel. upok., Ma¬ rija Bernik, Anton Eršte, študent me¬ dicine, Josipina Sternad, roj. Bedina, Ivana Roblek, Mila Perme, upok., Ivan Zdravljič, član Misijonske družbe in Rafko Čobal v Šmartnem pri Velenju, dr. Boštjan Erat, zdravnik v Ravnah, Marija Slak v Bitnjah, Marija Juvan, mag. farmacije v Zagorju, Franko Žetko v Kopru, Deva Prus, roj. Kopinič v Met¬ liki, Maks Cukala, trgovec in pos. na Taboru v Savinjski dolini, Marjeta Lor¬ bek, roj. Kuhar v Celju, Metod Peter¬ nelj, učitelj v p. v Cerknem, Katarina Podobnik v Idriji, Leopoldina Goldman v Zagorju ob Savi, Vinko Bitenc, knji¬ ževnik in pistelj v Zagrebu, Jakob San¬ de, pos. in upok. v Malečniku, Matija Škoflek v Celju, Jana Ogrin, dijakinja na Stari Vrhniki, Ivan Koprivec, pol¬ kovnik v p. v Kopru, Ivan Peteršič, upok. v Ptuju, dr. Hinko Schreiner, od¬ vetnik v Mariboru in Tončka Šturm na Viču. Na skupščini Stalne konference mest Jugoslavije so ustanovili “Institut za pročevanje družbeno-ekonomskih pro¬ blemov graditve naselij, stanovanjske in komunalne delavnosti”. Sedež novega instituta je v Beogradu. Njegova glav¬ na naloga je proučevati z znanstvenimi metodami “ekonomsko in družbeno pro¬ blematiko graditve naselij predvsem mestnega značaja, nadalje stanovanjsko in komunalno delavnost ter predlagati ukrepe za rešitev teh problemov”. Na III. festivalu jug. filma v Pulju je festivalska žirija podelila razne na¬ grade. Tako je med drugim dobil na¬ grado 150.000 din Marijan Kozina, za najboljšo scensko glasbo v slovenskem filmu Dolina miru. Nagrado za režijo dokumentarnega filma Poberi denar je dobil Mirko Grobler. Prvo nagrado za snemalca dokumentarnega filma črne vode pa France Vodopivec. Kamnik ima po zadnjih podatkih 6000 prebivalcev. Državna založba Slovenije je v svoji knjižni zbirki “Kultura in zgodovina” za Ceramovimi “Pokopanimi kulturami” izdala Burckhardtovo “Renesančno kul¬ turo v Italiji”. Na medicinsko fakulteto univerze v Ljubljani se je po odredbi Izvršnega sveta LRS smelo v šolskem letu 1956- 57 vpisati največ 130 slušateljev in si¬ cer na oddelek za splošno medicino 80, na oddelek za stomatologijo pa 50 kan¬ didatov. Slovenci v Argentini POZDRAV SVOBODNE SLOVENIJI Mednarodnega kongresa krščanske de¬ mokratske mladine v Castiglioncello pri Livornu v Italiji, so se udeležili tudi zastopniki slovenske mladine, organizi¬ rane v Slovenski ljudski stranki. Pred nekaj dnevi so poslali pozdrave uredni¬ štvu Svobodne Slovenije. Razglednico s pozdravi so podpisali: Nace Čretnik, dr. 'Stanislav Mikolič, Srečko Pregelj, Ma¬ rijan Struna, Lavrenčič in Zdenko Osa- na. Pripominjajo, da bodo v kratkem poslali Svobodni Sloveniji obširnejše po¬ ročilo o tem kongresu. BUENOS AIRES Slovenska dekliška organizacija je imela preteklo nedeljo 14. oktobra svoj redni letni občni zbor. Po pozdrav¬ nih besedah, ki jih je predsednica na¬ slovila na duhovnega voditelja SDO, preč. g. direktorja A. Oreharja in šte¬ vilne navzoče članice, je prijetno zado¬ nela pesem kot uvodna točka. Sledilo je branje zapisnika zadnjega občnega zbora. Takoj zatem so odbor¬ nice in referentke v svojih poročilih po¬ dale sliko celotnega dela in življenja or¬ ganizacije v preteklem letu. Občni zbor — tako je v svojem poro¬ čilu naglasila predsednica — je in mora biti za organizacijo lep, velik in pomem¬ ben dogodek. Saj je to dan bilance- obračuna, ko nam jasno stopijo pred o- či vsi uspehi truda in dela, ki smo ga opravili. Danes lahko ugotovimo, da čas, ki smo ga žrtvovali organizaciji ni bil izgubljen. Saj smo z delom nele okori¬ stile sebe, temveč tudi odplačale kultur¬ ni dolg, ki ga od nas zahteva naša na¬ rodna zavest. Marsikaj je bilo morda tu¬ di zanemarjenega in neizvršenega te¬ kom leta, kar se danes ne da več popra¬ viti. Lahko pa naredimo sklep za bodo¬ če: Dekle sem, članica organizacije sem, Slovenka sem. Izpolniti hočem zanaprej v polni meri svojo dolžnost do sebe, do organizacije in do svojega slovenskega naroda. Zastaviti hočem znova svoje mlade moči in sile v delo, ki bo v čast Bogu, v srečo in blagor meni ter v ko¬ rist domovini. Razrešnico, ki jo je nadzorni odbor dal s pohvalo dosedanjemu odboru, so vse navzoče članice soglasno odobrile. Z volitvami je organizacija dobila nov od¬ bor, ki ga sestavljajo: predsednica Joži Leskovic, podpredsednica Ani štefe, taj¬ nica Martina Mizerit, blagajničarka Metka Jesenovec. V širši odbor so bile izvoljene: Za kulturni referentki Sanda Majhen in Marjetka Železnikar, skrb za šport imata Katica Moder in Anči Malavašič, petje boste vodili Anka Sa- velli in Jožica Tomažin; gospodinjsko delo bo imela na skrbi Anica Mehle. V nadzorni odbor sta bili imenovani Mara Bidovec in Francka Strah. Po vzpobudnih besedah duhovnega vo¬ ditelja se je novoizvoljena predsednica zahvalila za izkazano zaupanje. Povabi¬ la je vsa dekleta k pridnemu in resne¬ mu sodelovanju, da bo tudi v bodoče Slovenska dekliška organizacija izpol¬ njevala svojo dolžnost in dosegala cilje, ki si jih je zastavila. Družinska sreča. V družini g. Jožeta Repovž in njegove žene ge Majde, roj. Kavčič se je rodila hčerka Marija • Terezika. Srečnim starem naše čestitke. Družba pri koktajlu T. S. Eliot, med največjimi sedanjimi angleškimi zastopniki lepe besede, za svoje življensko delo odlikovan s častjo Nobelovega nagrajenca, je pesnik — tu¬ di dramska dela piše v verzih — moder¬ ne simbolistične smeri, različne od prej- šne, mnogo globlje, težje in popolnejše. Spoznal je in občutil, da je treba pesni¬ štvu in vsej umetnosti vliti tiste moči duha in razumnosti, ki jo dvigne nad vse ostale človeške prizadevnosti in de¬ javnosti in ohrani v blišču večne vred¬ nosti. Zato njegovo delo, Družba pri koktajlu, ni le goli prikaz izreza življe¬ nja ali mikavosti posameznih oseb, am¬ pak globoka duševna razčlemba druž¬ be, o kateri sicer vsi čutimo, da je ne¬ kaj več kot le peščica tez in protitez pa vseeno nimamo dostikrat potrebnega poguma, da bi jo zajeli in prikazali v polnokrvni moči ali tudi v bledični — šibkosti. Eliot analizira življenje posa¬ meznikov: notranje silnice, katerih se dostikrat niti ne zavedamo, pa vendar neprestano urejajo in usmerjajo naše življenje, nas podpirajo v nebogljenosti in majhnosti, kadar se odločujemo za velike stvari, odločilno zavisnost vsega od nekoga, ki naše niti v svojih rokah drži in nas vodi, navzočnost Tistega, brez katerega smo le nič in ne moremo nič in ki nas pošilja na poti, s katerih se ne moremo umakniti... Igra ni grajena po predpisih igrske gradbe: avtor vrže življenje pred nas, ko je že vse zavozlano in je njegova na¬ loga le reševanje, razvozlavanje. Ko se je zgodilo tisto odločilno, od česar po¬ tem zavisi vse: pobeg Edvardove žene Lavinije, je njegova naloga le psiholo¬ ško razčleniti to družbo in nuditi posa¬ meznikom rešitev. V tej nalogi je oster in neizprosen: poišče vzroke bolezni in jim najde primerno ozdravitev. Lavinija zapusti moža Edvarda, ker je bil njen zakon prazen: on nezmožen ljubiti in ona spozna, da je ne more nihče ljubiti. In vmes tista majhna stranpot Lavinije proti Petru ter Celi je naproti Edvardu. Vse to ozdravi in naide edino resnično nujno pot: Laviniji pripada pravo mesto le ob Edvardu, ker po svojem čutu odgovornosti in lastni spoznavi uvidi, da je to edino prav. Celi- ja izbere svojo pot, ker je spet prepri¬ čana v nje pravilnost: samotno in v ne¬ znano tujino, s krono mučeništva. Svojo smer najde tudi Peter, ki je uravnaval svoj tok življenje proti Cecilijinemu: na odpovedi gradi sam nov začetek. Temu zunanjemu svetu stoji nasproti notranji svet, ki ga predstavljajo Mac Gibbs, Railly, Julija in tajnica: ta sku- Zakaj naši rojaki vedno v večjem šte¬ vilu nalagajo svoje prihranke po posre¬ dovanju F. in J. Krištof? Zato, ker jih že triletna izkušnja uči, da so naložbe varne, izplačila točna in obresti visoke. France in Janez Krištof, 25 de Mayo 533, 37, CAPITAL. T. E, 31-6435. Vsak teden ena KANGALILEJSKA OHCET Vse sorte zdravice zdej gori gredo, nobene nej take, da b'glihe ji blo. Od lube Marije device, ki nam je sprosila za vince. V Kangalileji na ohcet so bli, Jezus, Marija, stotavžent l'di, Marija prosila je sina: “Glej, svatom je zmankalu vina". Jezus je usmilen, je reku tako: “Prineste šest vrčev s to frišno vodo, in dajte pokust starešinu, de on bo poštatu to vinu!" Naš Jezus je usmilen, je dobrega srca, karkoli ga prosimo, vse skuzi nam da, pa naj bo od kruha al vina, to on vse pripravljeno ima. Zdej ga pa poemo en glažek al'dva, u imenu Šentjanža in svet'ga Duha, u imenu Marije device, ki nam je sprosila za vince. pina kakor kirurg s svojim osebjem po¬ sega v bolno življenje prejšnjih in jim pomaga vračati zdravje... Gledališki odsek Slov. kulturne akcije nam je to delo, katerega prevod je oskr¬ bel pesnik France Papež, postavila na oder zadnjo soboto in nedeljo, v prijetni dvoranici v Buenos Airesu. Obe predstavi je obiskalo lepo število naše gledališke publike, ki je bila, če že ne toliko z delom, katerega ni bilo baš najlažje razumeti, pa vsaj z izvrstnim igranjem, zelo zadovoljna. Gotovo je bi¬ la ta predstava doslej najboljša v živ¬ ljenju Gledališkega odseka Sl. kult. ak¬ cije. Vloge te čez tri in pol ure trajajoče drame so bile posrečeno razdeljene in vsa skupina igralcev je predstavljala homogeno celoto avtorjeve zamisli. Od¬ več bi bilo tokrat ocenjevati posamezni¬ ke, ker so bili v glavnem vsi' in vsak v svoji vlogi dobri, prepričljivi, naravni. Kakor je igra razumska, tako je ter jala od igralcev večje poglobitve, zlitja s tekstom, ki ne vsebuje zunanjih efek¬ tov, ampak težke in zrele notranje poan¬ te; to svoje delo so opravili z zaneslji¬ vostjo in izvirnostjo. Igrali so: Lavinijo ga. Marija Kutnar Jeločnikova, Edvarda g. Jože Rus, Celijo gdč. Vanda Majcnova, Mac Colgie Bibb- sona g. Maks Borštnik, Patra g. Maks Nose, Reillyja g. Nikolaj Jeločnik, Juli¬ jo gdč. Nataša Zajčeva in tajnico gdč. Metka Havelkova. Režija je bila v veščih rokah g. N. Je- ločnika. Moderno sceno, stilno primerno delu, je oskrbel arh. g. M. Eiletz, dekoracije pa umetniška šola Slov. kult. akcije. —jkc. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (11) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Soubirous govori z mirnim in globo¬ kim glasom. Tako dolgega vzgojnega govora Bernardka od svojega očeta še nikoli ni slišala. Nerazumevajoče ga gleda. Kaj hoče od nje? Njene oči so tr¬ dno in obenem ravnodušno uprte vanj. Roke si pritisne na prsi: “Oh, oče,” reče, “in vendar sem Go¬ spo resnično videla...” Deseto poglavje Bernardka ne sme sanjati Takoj po tem domačem prizoru se je zgodilo nekaj dogodkov, ki so kazali, da se bo usoda družine obrnila na boljše. Teta Sajou je dobrodušna oseba. Malo prej jo je lajajoči Soubirousin glas pre¬ strašil. Saj so sicer prav mirni ljudje ti Soubirousi, če izvzame oba dečka, če se spozabi Luiza Casterot, ki je tako pono¬ sna na svoje poreklo, potlej mora iti že zares. Gospa Sajou ima košato oma¬ ro. Z vzdihom jo odpre in ta vzdih me¬ ri na njeno lastno dobroto. V božjem imenu! Od velikega kosa masla odre¬ že vogal, prav tako kos od slanine. Toda, ker ne tiči samo v dobroti, temveč tudi v premagovanju skoposti trn poželjivo- sti, doda še šest ozkih rezin dobre kmeč¬ ke klobase, za vsakega po eno. S temi darovi v roki potrka na močna cachot- ska vrata. Soubirousova, ki je stala ob ognjišču, je od začudenja spustila leseno žlico v vodeno juho, ki jo je ravno pristavila k ognju. [ “Oh, draga sestrična, sama presveta Devica vas je poslala, ker sem jo danes res prav marljivo klicala...” Ker je dračje prehitro gorelo in je bi¬ la Sajou sama ganjena nad svojo do¬ broto, je poklicala moža na stopnišče, naj prinese naročaj suhih klad. Toda še preden je poslušni soprog, sicer redko¬ beseden, ukaz izpolnil, — svoji stari namreč ni nikoli nasprotoval, — že je prišlo v Cachot novo darilo. Croisina Bouhouhorts je dobila obisk iz vasi Vi- ger, staro kmetico, teto, ki ji je vsako leto ob tem času za pusta prinesla kak¬ šno darilo. Tokrat je bilo dva ducata jajc. Komaj je obiskovalka odšla, že jo ubere Bouhouhortsova s košaro narav¬ nost k Soubirousovim. Spet je, kakor vedno, zaletena in zasopla: “Morate mi napraviti to veliko ve¬ selje, draga soseda, in vzeti ta jajca. Mojemu malčku ste danes rešili življe¬ nje...” Luiza Soubirous se ni nič preveč iz¬ govarjala. Popolnoma je prepričana, da bi Croisinin malček brez njenega stre¬ sanja ne obstal pri življenju. Med tem, ko si briše roke in zahvaljujoč se spre¬ jema košaro, že računa, da bi se iz de¬ setih jaje dalo napraviti lepo palačin¬ ko, obloženo s klobasnimi rezinami. Ob teh mislih se ji solze oči, zakaj v sebi čuti divji tek. Končno bodo le nekaj dobrega dobili v želodec. Kdo, ve, če ne sanjajo otroci teh nespodobnosti o ču¬ doviti gospe samo zavoljo tega, ker že nekaj dni sem niso nikoli siti. Zakon pogostih slučajev pa je hotel, da je poleg trenutnega zboljšanja prišlo še trajno zboljšanje, ki je obetalo spre¬ meniti usodo popolnoma v dobro smer. In to zboljšanje je prišlo utelešeno v o- sebi Luiza Bourietta. Luiz Bouriette je priložnostni delavec kakor Francois Soubirous. Kakor stric Sajou je bil nekoč kamnosek, toda ni prišel tako daleč kakor on. Vzrok svoje nesreče je videl v drobcu, ki mu je ranil roženico desnega očesa. Na to oko ni nič videl. Bouriette je prepričan invalid. Najmanj dvajsetkrat na dan pove: “Slepec sem in kaj more kdo od slepca pričakovati?” Tudi njega zaposluje po¬ štar Cazenave in sicer kot sla ali kot pismonošo. Cazenave je Bourietta po¬ slal -sedaj k Soubirousu. Pripetilo se je namreč tole: Kočijaža Cascarda, ki je vodil poštni voz v Tarbes, je precej močno brcnil konj. Na njegovo mesto je stopil konjar Doutreloux. Zato je se¬ daj služba konjarja in pomožnega ko¬ čijaža pripravljena za Soubirousa. Po Cazenavinih izkušnjah je mlinar tudi dober konjar. Poštar plačuje to službo dnevno z dvema frankoma in s kosilom, če je Soubirousu prav, lahko jutri ob petih že nastopi. Luiza sklene roke. Soubirous pa premišliujoč stoji v nara¬ sli časti in videti je, kakor da prese¬ netljivo ponudbo skrbno pretentava. * “S Cazenavo sva bila zmenjena, da me bo koj vzel, čim bo imel kaj proste¬ ga”, reče nazadnje prepričano. “Navse¬ zadnje sva stara vojaška kamerada. Kot mlinar sem seveda navajen drugega de¬ la. Kdor pa ima toliko otrok kot jaz, ta danes, seveda , ne more izbirati. Jutpi zjutraj bom na pošti...” In obriše si pot, ki ga kljub svoji, vzvišeni zadržanosti ni mogel prepreči¬ ti. Nato pomežikne. Zvito zadovoljstvo mu leži na obrazu. V njem se je zbudil južni Francoz. S fino velikodušnostjo in košatostjo reče:. “Naše sorodnike in prijatelje, ki so nas zasuli z darili, povabim za nocoj na skromno večerjo. Kakor mislim, bo¬ mo jedli dobro omeleto...” Splošen protest. Tudi Luiza bi najra¬ je protestirala. Po neumnem bo uničila vsa jajca, ki bi zadoščala družini za tri dni. Soubirousova pa je bila vedno sla¬ botna v boju proti moževim slabostim. Kolitikokrat se je dala zmagati proti svojemu boljšemu prepričanju, če bi Soubirous ne imel te svoje velikodušne netočnosti, bi mu morda ne bilo treba opustiti ne Boly-mlina, ne Escobi-mlina, in bi končno vsaj Bandeaus-mlin ohra¬ nil. Samo zavoljo tega, ker je hotel biti kavalir, je gostil svoje skope odjemal¬ ce z vinom in prigrizkom. Posledica je bila, da so ti kmetje in peki, ki vsak sous- najmanj tridesetkrat obrnejo, za¬ čeli z nezaupanjem gledati razsipnega mlinarja. Z lahkomisležem nimajo radi opravka. Na žalost pa Soubirnusova ni slabotna samo proti napakam svojega moža. Sama ima prav posebno slabost za nekatere teh napak. Ob najmanjših drob¬ cih sreče se Soubirous otresa revšči-t ne kakor pes deževnih kapelj. Vendar, kadar je tako podjeten kot danes, ka¬ dar igra vlogo gostitelja in velikega gospoda, se mora spomniti Soubirouso- vega nekdanjega mlinarja Frangoisa. Na glas se mora zasmejati zavoljo današ¬ njega dneva. (Od koga le ima Bernard¬ ka svoje pravljice?) Luiza ponovi pova¬ bilo, brez obotavljanja, z lepimi, izbra¬ nimi besedami, ki kažejo na njeno do¬ bro vzgojo: “Tega mi ne boste napravili, da bi za¬ vrnili mojo omelato. Samo malo pokuš¬ nje bo. Tudi mi hočemo imeti malo pu¬ sta. ..” Beseda “pokušnja” sproži pogovor. Kdor pokuša, ta ne teši svojega gladu. Anderj Sajou predloži ženi, da bi svo¬ jo večerjo združila s Soubiorousovo. Kamnosek je prav vesel, da bi mogel zopet en večer preživeti v družbi in če¬ prav le v Cachotu. Otroke ima že odra¬ sle in dolgo je, kar so šli od doma. Ta¬ koj postavi na mizo velik vrč vina. Tu¬ di velika omeleta že diši. Soubirouso¬ va jo suče po ponvi in zraven moli k Devici, ker jih je rešila lakote v slede¬ čih tednih. Bouriettte, sel sreče, se ho¬ če posloviti. Soubirous ga z obema ro¬ kama vleče nazaj. Odrasli posedejo za mizo, kakor pač morejo. Prestradani otroci pa se gnetejo na ozki klopi, ki sto¬ ji med ognjiščem in oknom. Bernardka sede poleg Justina, Marija poleg Jeana Marije. Mati si dovoli, da da jed naj¬ prej otrokom. Kos omelete, juho in ko¬ šček klobase na kruhu. Teta Sajou pri¬ nese vsakemu kozarec temnega, dobre¬ ga vina. Resnično pustovanje! Med večerjo niso preveč zgovorni. Provinca Bigorre in pirenejske doline čo revna dežela. Zato je sedaj treba je- cti molče in z živim občutkom, ki ga da¬ je dobra jed. Gorjanci in mali meščani se boje, da bi izgubili prijeten občutek božjega daru, če bi pri jedi z jezikom opravljali še kakšno drugo delo. Ves pogovor je omejen samo na bogato hva¬ lo, ki jo večerja resnično zasluži. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. X. 195G NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Število poljedelskih traktorjev je v Argentini naraščalo takole: 30.6.1937 — 21.524, 19.4.1947 — 29.150, 31.12.1952 — 45.759, 30.6.1956 — 57.800. Pri celotni površini 40 mil. ha zemlje za poljedel¬ sko obdelavo in rejo živine pomeni 57.800 traktorjev približno 1 traktor na 700 ha, kar je za pravilno mehanizacijo poljedelske proizvodnje še občutno pre¬ malo. USA vojaške sile bodo v Španiji zgra¬ dile petrolejski vod iz pristaniškega o- porišča Rota pri Cadicu do Zaragoze, kjer je glavni stan amer. oporišč v Špa¬ niji. Nepeljava bo dolga 300 km. velja¬ la pa bo 1640 mil. peset. Precejšnjo pozornost je v Detroitu vzbudila razstava Negro Panorama of Progress, katero je izvedel črnski se¬ nator Charles C. Diggs. Njegov namen je predvsem bil, vzbuditi pri svojih ro¬ jakih čim več smisla za gospodarsko o- samosvojitev. Na razstavi sami je dobra tretjina razstavljalcev iz vrst črne ra¬ se, medtem ko med belimi smejo raz¬ stavljati samo tiste firme, ki so lahko dokazale, da so vedno bile za popolno e- nakopravnost črnih in belih. Med temi tvrdkami so n. pr. Ford, Studebaker, Plymouth, Chrysler, Camation Milk, Michigan Bell Telephone itd. Diggs je s to razstavo tudi hotel povedati, da 30% potrošnje na ameriškem trgu pripa¬ da črncem in da njihov delež pri gospodarskem življenju USA postaja vsak dan pomembnejši, še nikdar do¬ slej niso črnci kupili toliko hiš ali po¬ stavili toliko lastnih podjetij, kakor prav v zadnjih letih, pravi Diggs. V letu 1955 so vzhodnoevropske de¬ žele kom. bloka v smislu veleofenzive na gospodarskem področju odobrile okrog 600 mil. dolarjev kredita državam na zahodu. V istem letu so ZSSR in njeni evropski ter azijski sateliti povečali svojo zun. trgovino za 24%. Samo rde ča Kitajska je svojo trgovino s svobod nim svetom povečala za 136 mil. in do segla celoten promet 805 mil. dolarjev, od katerih 26% odpade na trgovanje z deželami evropske gosp. zveze. Celovški velesejem je letos obiskalo okrog 285.000 oseb. Uradna razstavišča so organizirali poleg Avstrije Jugosla¬ vija, Italija, ZSSR. Indeks življenjske potrošnje je izka¬ zoval koncem junija letos naslednje toč¬ ke (v oklepaju točke, odgovarjajoče stanju 30.6.55.): prehrana 838 (778,2) •— obleka 1096,9 (1023,5) — stanova¬ nje 131,2 (131,2) — običajne nujne po¬ trebščine 1124,2 (959,3) — vzdrževa¬ nje hiše 705,3 (566,4). Indeks se ra¬ čuna na osnovi mesečnih stroškov družine nekvalificiranega delavca z dvema otrokama. Osnova 100 točk je iz leta 1943. Primerjava cen bistvenim surovinam na svetovnem trgu je pokazala, da je od časov viška vojne na Koreji leta 1951. opaziti stalno padanje cen skoraj vseh glavnih surovin; le kava in baker izkazujeta precejšnje zvišanje. Malen¬ kostno zvišanje nekaterim produktom, ki je nastopilo v zvezi s sueško krizo, po¬ časi spet pada. 100 milijonski kredit v dolarjih, ki ga je Argentini odobrila Export-Import banka bo Argentina porabila lahko sa¬ mo za to, da v USA nakupi potrebne stroje odn. industrijske produkte, s ka¬ terimi bo mogla izboljšati svoj vozni park, bodisi avtobusni, železniški ali pomorski, pristanišča in ceste. Kredit bo treba vrniti v 18 letih, obresti so 5% letno. Del tega kredita sme Argentina uporabiti tudi za nabavo takšnih indu¬ strijskih naprav, ki bodo s svojimi pro¬ dukti “prinašale dolarje” —- se pravi, produkte bo treba prodati v USA ali pa v takih deželah, ki bodo te produkte plačale v dolarjih. Ameriški pomisleki proti dolarskemu posojilu v Argentini slone predvsem na dejstvu, da ta deže¬ la ni trenutno najbolj sposobna prinaša¬ ti dolarje s svojimi prodajami, kakor je to primer v Braziliji, kateri kava in ba¬ nane stalno donašajo dolarske dohodke. Argentina bi se lahko kmalu opomogla, ako bi smela izvažati meso v USA, pa ga, žal, ne sme zaradi posebne senatne prepovedi, katero so dosegli ameriški farmerji, češ, da arg. meso ni priporoč¬ ljivo zaradi parkljevke in slinavke, ki se pogosto ponavljata. Titova Jugoslavija pred ameriškim kongresom (Nadaljevanje z 2. strani) vojaškega tveganja sem se mogel lani odločiti za podporo predloga, da se po¬ maga Jugoslaviji. Razvoj zadnjih dni in dejstvo, da je Jugoslavija prava komu¬ nistična država z vsemi slabimi stran¬ mi komunizma', zatiranjem svobode, pre¬ ganjanjem vere in rušenjem družinske¬ ga življenja, pa še bolj povečujeta mo¬ je dvome, ali je pametno, da Jugosla¬ vijo še podpiramo. Preračunano tverganje lanskega leta se je letos spremenilo v igro na srečo, ki je nihče več ne more zagovarjati...” 0’Konski (Wisconsin): “Vsi vemo, da si je komunizem nadel novo masko. Poglejmo za to masko! Mož, ki bo to masko predstavljal po ZBORNIK - KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 1 9 5 7 je že v tisku. Tudi letos ga morete naročiti in plačati v prednaročilu po. znižani ceni 54 pesov. Prednaročila in predplačila sprejemajo do 30. novembra t. L: 1. Društvo Slovencev, Ramon L. Falcon 4158, Bs. Aires 2. Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Bs. Aires 3. Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo 4. Gdč. Marija Židan, Lurdes 5. G. Ivan Lužovec, Lanus 6. G. Lojze Erjavec, fotoatelje, Alvarado 350, Ramos Mejia 7. G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro 8. G. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija "Los Alpes", C. Drys- dale 5614, Carapachay 9. G. Albin Petelin, slovenska pristava v Moronu 10. G. Miro Kovač, Florida 11. G. Andrej Krošelj, Pueyrredon 744, Ciudadela 12. G. Simon Rajer, Calle Uruguay 654, 7 piso, ofic. 709, Buenos Aires (Vsak dan od 9. do 11. ure) Tudi ob sobotah. V nedeljo 21. oktobra ob vsakem vremenu SLOVESNA OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV SLOVENSKEGA DOMA V SAN JUSTO z naslednjim sporedom: Ob pol 9. uri v župni cerkvi sv. maša za vse žive in umrle Slo¬ vence iz sanhuške fare. Takoj po sv. maši slovesnost otvoritve in blagoslovitve Sloven¬ skega Doma, ki je na ulici Irigoyen 2756 (dve kvadri in pol od plaza). Blagoslovitev izvrši domači dušni pastir č. g. Janko Mernik. Sodeluje domači pevski zbor pod vodstvom g. Zakrajška. Kumuje- ta ga Anica Indiharjeva in g. Vinko Zupanc. Sledi nastop otrok slovenske šole v San Justo s pesmijo in ra¬ janjem. (Vodi gdč. učit. Angelca Klanjškova). Popoldne ob pol 3 'uri zanimiva tekma v odbojki med moštvom Slovenske Fantovske Zveze in moštvom "Našega Doma" za pokal. Po tekmi VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV na vrtu Doma z izredno bogatim srečolovom, nagradnim strelja¬ njem, ter sodelovanjem Harmony Jazz-a in veselih fantov. Za slu¬ čaj slabega vremena je nadstrešja dovolj. svetu in agitiral zanjo, je Tito. Zdaj se je objel s Kremljem in njega so izbrali, da vodi predstavo. Na obisku v Kremlju je rekel: ‘Nobena stvar nas ne bo Ločila, nič ne bo prišlo zopet med nas, tudi ena milijarda dolarjev strica Sama ne bo nič opravila. Mi smo eno zdaj in za zme¬ raj’ Kakšna pa je Titova vloga pod novo komunistično masko? Z denarjem svojih davkoplačevalcev so zgradile Združene države za Kremelj komunistično izložbo v Jugoslaviji, s katero hočejo pokazati vsemu svetu, da je nekdo lahko komu¬ nist in član kremeljske družine, pa kljub temu lahko dobi milijarde dolarjev od strica Sama. Kaj mislite, po kaj je šel Tito v Indi¬ jo, Egipt, Francijo, Anglije. Zaradi Jugoslavije? Ne bodite otročji! On je moral izvršiti neko nalogo. Tito ima zdaj v Jugoslaviji izložbo, zgrajeno z ame¬ riškem denarjem in oboroženo z ameri¬ škimi reakcijskimi letali. Zdaj pa hodi po teh deželah in jim pripoveduje: “Go¬ vorjenje, da boste dobivali ukaze iz Kremlja, ako komunisti prevzamejo ob¬ last in postane neka država komunistič¬ na, je samo čvekanje. Poglejte mene! Jaz sem član komunistične družine in komunističnega sveta, pa delam, kar ho¬ čem. Dobil sem milijardo dolarjev od strica Sama. Zakaj ne greste med ko¬ muniste in delate isto kakor jaz? Vi ste lahko dober komunist in zvest Krem¬ lju, pa boste kljub temu lahko dobili milijarde dolarjev od strica Sama. Tito je najboljši agitator za komuni¬ zem, ker s svojim nastopanjem dokazu¬ je, kakšne možnosti ima država, ki se priključi komunističnemu bloku. Sodim, da je nekaj narobe v naših možganih, a- ko bomo dovolili, da damo Titu okoli 300 milijonov dolarjev, kolikor jih je po moji sodbi na tem, da gredo v Jugosla¬ vijo. V predloženem zakonu je za Tita predvidenih $ 30.000.000. Koliko milijo¬ nov je predvidenih za vojaško pomoč, je menda tajnost. Ali res mislite, da Ti¬ to ni povedal v Kremlju, koliko je pre¬ jel od nas v vojaški pomoči in kakšni trdobutci smo mi! Vprav zdajle pripoveduje Tito v Kremlju, koliko je prejel vojaške po¬ moči od Združenih držav. Ali je v redu, da Kremelj ve, koliko pomoči bo Tito dobil, mi člani kongresa pa tega ne sme¬ mo vedeti? To pomeni, da nam ne zau¬ pajo, Titu pa!” Nato se je razvila med poslanci O’ Konskijem, Siskom in Vorysom razpra¬ va o tem, ali je pametno, da se skriva pred člani kongresa in ameriško javno¬ stjo višina vojaške pomoči Titovemu režimu. Razpravo je zaključil poslanec Sisk z ugotovitvijo, da je proti pred¬ logu med drugim tudi zato, ker ne bo znal obrazložiti svojim volilcem, zakaj je glasoval, da se potrošijo milijoni, ne da bi vedel kje, medtem ko so to komu¬ nisti vedeli. Donovan (New York): “Morda vas bo zanimalo, kaj sem lansko leto zvedel v neki državi Sred¬ nje Evrope, ko sem govoril z glavo ozi¬ roma malo manj kakor z glavo tiste države. Vprašal sem ga naravnost: “Ali pričakujete z ozirom na dejstvo, da je 95 odstotkov Jugoslovanov protikomuni¬ stov, da bo zasijalo sonce svobode v bližnji bodočnosti v Jugoslaviji?” On se je pogladil po bradi in odgovoril: “Dragi gospod, tako dolgo ne, dokler bodo Združene države dajale Titu de¬ nar!” Nato je prebral vodja manjšine Jo¬ seph W. Martin iz Massachusettsa pi¬ smo, ki mu ga je pisal predsednik Ei- senhovzer. Ako hočemo to pismo razu¬ meti, moramo vedeti, da je zunanjepoli¬ tični odbor predstavniškega doma znižal vladni predlog za več kot eno milijardo in da je o tem znižanem predlogu zdaj razpravljala skupščina. Eisenhowerjevo pismo “Sedanje zakonodajno delo bo imelo velike posledice. V sedanjem mednarod¬ nem položaju svobodni svet ne sme po¬ stopati obotavljivo in neodločno. Zdru¬ žene države si kot najmočnejša država svobodnega sveta ne morejo dovoliti ko¬ raka nazaj v svoji stalni borbi za pra¬ vičen in trajen mir.... Vem, da mnogi vestni ljudje sodijo, da drastično znižanje fondov ne bo ime¬ lo nobenih resnih posledic. Toda jaz, naš državni tajnik, upravitelj sklada za mednarodno sodelovanje in šefi naših vojaških štabov smo prepričani, da bo predlagano znižanje škodljivo za inte¬ rese našega naroda in za blaginjo naših prijateljev po svetu...” S pismom v roki je Martin pozival poslance, naj odobrijo vladni predlog, zavržejo predlagane spremembe odbora in v odboru sklenjeno znižanje zopet razveljavijo. Poziv ni imel uspeha. Multer: “Če že dajemo vojaško pomoč, jo daj¬ mo našim prijateljem. Edini razlog, za¬ radi katerega sem do zdaj glasoval za vojaško pomoč Jugoslaviji, je bil, ker sem verjel v preračunano tveganje in ker so me prepričali, da bo Jugoslavija v slučaju vojne na naši strani... Jaz sem še vedno za gospodarsko po¬ moč, ker upam, da bomo pridobili ljudi. Tudi se strinjam s tistimi, ki pravijo, da nočejo kupovati prijateljev, ampak jih pridobivati. Toda vojaško pomoč daj¬ mo samo prijateljem. Ako kdo pokaže, da ni naš prijatelj, mu ne dajmo nič, ni¬ ti 10 centov, niti koščka materiala, ker bo mogel ta material kdaj uporabiti pro¬ ti nam ali našim prijateljem”. Davis (Georgia): “Vključenje komunistične Jugoslavije v ta zakonski predlog je resna žalitev ameriškega naroda. Ne morem razume¬ ti, kako moremo dati v skladu z našo vestjo $ 30.000.000 in še en večji zne¬ sek, katerega višina in smoter nista obrazložena niti v zakonskem predlogu niti v odborovem poročilu državi, ki je tako tesno povezana z našim sovražni¬ kom. Ko sedimo mi v tej dvorani, je Tito v Moskvi. Njegov veseli obraz in obnašanje sta odpravila vsak dvom, v kateri tabor spadata on in njegov na¬ rod. Ob svojem obisku je Tito izjavil, «)a ne bo nihče več razdvojil komunističnih dežel. S to izjavo je učvrstil odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in ju združil v njuni borbi za isti cilj —• uni¬ čenje sistema svobodnega podjetništva in zasužnjenje vsega sveta... Ne moremo razumeti, kako moremo ostati resni in dati vojaško pomoč siste¬ mu, ki dejansko pripravlja naše uničen- je.” (Nadaljevanje v prihodnji številki) ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina ■mprenta, Dnrrocjo 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires DRUŠTVENI OGLASNIK Gospodarski odbor za upravo Prista¬ ve v Moronu sklicuje v imenu “Gospo¬ darske družbe EDIN v ustanavljanju” skupščino delničarjev Pristave, ki bo v Soboto, dne 27. oktobra 1936 ob petih popoldne na Pristavi v Moronu, ulica Monte 1831, z naslednjim dnevnim re¬ dom: 1. Verifikacija upravičencev; 2. Poro¬ čilo odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. — Sprejetje pravilnika. 5. Preosnova -odstva Pristave. 6. Pravice delničarjev >od novo upravo. 7. Pridobitev pravne o- eebnosti - ustanovitev zadruge. 8. Pred- ogi. 9. Slučajnosti. Vsi delničarji so vljudno vabljeni, da se osebno in zanesljivo udeležilo skup¬ ščine. Kdor pa je nujno zadržan, ima pravico, udeležiti se skupščine po svo¬ jem s pismenim pooblastilom izkaza¬ nem pooblaščencu. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Pakete za Božic vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! OBVESTILO Cvetje, ki bi ga ob prazniku Vseh svet¬ nikov in Vernih duš radi položili na gro¬ bove svojih dragih v domovini, ali na grobove tistih najdražjih, za katere ne veste, kje so pokopani, in luči, ki bi jih radi vsem tem rajnim v spomin prižga¬ li, morete nadomestiti z dobrimi deli, predvsem z deli krščanskega usmilje¬ nja, ki so: nasičevati lačne, napajati žejne, sprejemati popotnike, oblačiti na¬ ge, obiskovati bolnike. Vincencijeva konferenca, ki jo je usta¬ novilo vodstvo slovenskega dušnega ^pa¬ stirstva, zbira darove za revne,^zapušče¬ ne in onemogle izseljence. Dolžnost kr¬ ščanske ljubezni zahteva od vseh kato- iških izseljencev, da skrbe za svoje ro¬ jake, ki so v hudi stiski in pomanjkanju v tujini. Sv. Pavel namreč pravi: “Ako pa kdo za svoje, in zlasti za domače, ni¬ ma skrbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika (1. Tim. 5,8.) Ob 15 letnici smrti Jožeta Arnška, ki so ga Nemci ustrelili kot talca v Srbiji dne 11. oktobra 1941, bo maša v farni cerkvi v San Martinu dne 21. oktobra t.. . ob pol devetih dop. Pokojni je bil vnet n požrtvovalni javni delavec; posebno živahno se je udejstvoval v krščansko¬ socialnem gibanju. Ustanovil je Zvezo združenih delavcev v Jugotaninu V Sev¬ nici. Leta 1938 je postal vodja Delav¬ skih zbornic v Celju. Ko so Nemci za¬ sedli Celje, so ga z družino preselili v Srbijo, kjer je tragično umrl. K sv. ma¬ ši vabimo vse njegove znance in prija¬ telje, posebej pa še krščansko-socialne delavce. Redni sestanek SKAD-a za me¬ sec oktober bo v soboto 20. ob 19 uri na na c. Ciudad de la Paz 3571. Predaval bo dr. Brumen. Vsi akademiki, vabljeni. Odbor SKAD-a Peter Rant CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 ©arilmi paketi iz Trsta ” C I T R U S " v težini od 5 do 100 kg brez plačila carine prispejo v roku od 25 dni. Prav tako pošilja kolesa, radio-apa- rate in šivalne stroje. Zahtevajte cenike in informacije Glavni zastopnik OTON FRESL, Buenos Aires Maipu 735/1. T. E. 31 - 5142 MARTINOVANJE Slovenske Besede bo V SOBOTO, 11. NOVEMBRA v običajnih prostorih v Santos Lugares A V nedeljo, 28. oktobra I VSI SLOVENCI vabljeni na proslavo Kristusa Kralja, ki jo prireja v zavodu SAGRADO CORAZON, CALLAO 1272 Slovenska katoliška akcija SPORED: 1. Henri Cheon: "Sultanova hči in dobri vrtnar". Režira g. S. Jerebič. 2. Sv. maša s pridigo. Med sv. daritvijo lahko prejmete tudi sv. obhajilo. Začetek točno ob 4.30 uri popoldne. Vstopnine ni. Za kritje stroškov prosimo za prostovoljne prispevke. DIJAKI!. . . DIJAKINJE!.. . ZAKONCI!. .. in tisti, ki nameravate še v zakon vstopiti!... Ali veste kaj je v šoli in v zakonu najbolj nevarno? "NEOPRAVIČENA URA" V soboto, 3. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo, 4. novembra ob 6 popoldne — 'se boste o tem lahko prepričali in do solz nasmejali, če si zagotovite pravočasno vstopnice. Vljudno Vas vabi Ciudadelski oder.