Gospodov ljubljenec.
Psalmski motiv. — Zložil Fr. Žgur.
Gospod! kdor zakon Tvoj vrši, mir blažen v srcu sliši — V samoti varno on stoji, kot bi bil v Tvoji hiši!
Ti čuvaš z močno ga roko kot dete mati speče: Srce njegovo in oko odseva jasne sreče . . .
Nikdar njegovega domu zlost svetna ne doseže -Krilatec sreče in miru zastražil mu je veže . . .
Zagrnejo v perot miru ga zvezde gostosevke — a radost, ko je jutro tu, pojo mu tičke pevke . . .
Naj bo na tujem, naj doma, nad njim Ti čuvaš zvesto. — Svetišče mu obdaš srca kot zidi sveto mesto!
\\f   cooooreocoxčoooococp J
Ponoči.
Zložil flnt. Medved.
In ni miru in ni pokoja,
in dan ne mine brez bridkosti.
Kot potnik sem, ki v temni hosti
zablodil je in išče pot.
Utrudi ga naporna hoja,
na skalo sede in zaspi. . .
Zaspi in se vzbudi
iz strašnih sanj. Nad lačnim žrelom
prepada je obvisel
na niti — — Smrtna misel
lase mu naježi,
pokonci plane z rosnim čelom.
In ni miru v mamljivem spanci.
Trepeče dan v poslednji moči,
mrleče zvezde dolgi noči
pripravljajo skrivnostno pot.
Spomini, pobledeli znanci
iz megle vstajajo, strme
v osamljeno srce,
zavdano z grenkosladkim strupom.
Kot zvezde izpod neba
skrivnostno pot pogreba
pripravljajo, brle
mrtvaške sveče strtim upom.
L
1
Kresnica.
Zložil Anton Medved.
Sanja bedni siromak: Kje so tista srečna tla, skrivajoča drag zaklad! In tako moj duh bi rad tajnosti odgrnil mrak, vsem stvarem prodrl do dna.
Ali kaj sem! Solnce mar? Rh kresnica sem samo, ki izžarja medel svit. Z medlim svitom je oblit zemlje del za drobno stvar, in ta del je svet za njo.
L