ste«. Z39. Velja po poŠti: ti celo leto naprej K 26"— it pol leta „ „ 13'— n Mri leta „ „ 6-50 H en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: H celo leto naprej K 20"— sa pol leta „ „ 10°— it ietrt leta „ „ 5"— %i en mesec „ t) H"7® Zi poSllj. na dom 20 ti ma mesec. Posamezne Ste«. 10 h. « LluHllanl, u sredo, M18. oktobra 1905. flrpHnfttVO i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez urggniSL JdvoriSi,e nad tiskarno). - Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. o slovenski narod Leto mm. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 » za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3t 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenju primeren popust izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _L_ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Poljohi in Rusi. L v o v , mes. oktobra 1905. Medlo vseslovenstvo dobiva vedno bolj j realnejšo obliko; slovanski narodi se drug j drugemu bližajo, a upoštevajo zgodovinski razvoj, kulturne posebnosti in upravne razlike ki vladajo med njimi. Posebno važno je zbližanje Poljakov in Rusov, ki seje doslej zdelo skoro nemogoče, a bo v kratkem postalo dejstvo. Nemci so nasprotstva med tema slovanskima narodoma izkoriščali v to, da so kiuto zatirali poznanjske Poljake; če se pa med Poljaki in Rusi doseže sporazum-ljenje, bo germanskemu nasilju stavljena velika ovira. Nečem tajiti, da bo treba premagati še mnogo težkoč, posebno kar se tiče veroizpovedanja, predno bi ponehala an-tagonija med Rusi in Poljaki; toda kakor hitro pade v širokem carstvu birokratska vlada in zmagajo demokratska načela zemstev, napočijo za Poljake boljši dnovi. Prvi veliki korak k temu cilju je resolucija, ki so jo sklenila v Moskvi zbrana ruska zemstva. Iz stenografskega zapisnika kongresa zemstev j posnemam o tem vprašanju sledeče podrobnosti. Odsek zemstva je predlagal na kongresu sledečo resolucijo: Kongres priznava, da tvori Poljska v narodnem in kulturnem oziru od drugih delov ruskega car-stva strogo ločeno ozemlje in da se zategadelj mora takoj po uvedbi splošne gosudar-stvennaje dume na demokratski podlagi dati poljskemu carstvu avtonomija. Meje med carstvom in ruskimi guberni-jami se morajo vnovič določiti, Poljska mora imeti samostojni deželni zbor itd. Nato je govoril stari grof H e y d e n iz Pskova. Dejal je, da stavlja vprašanje o avtonomiji Poljske tako obširno nalogo, da bi bilo boljše, če bi se kongres zasedaj še ne bavil s tem problemom. Profesor L u š i c k i iz Kieva je izrazil isto željo. Zanimivo izjavo je podal Kašgarov iz Kaluge. Dejal je dobesedno: „Kar se tiče Poljske, treba pomisliti, da Poljaki ne morejo pozabiti svoje stare zgodovine. Na prvo mesto se ne sme staviti vprašanje federacije ampak že zdavna dozorelo poljsko vprašanje. Mi imamo dolžnost, da vrnemo Poljski š e t i -sta ozemlja, ki jih je prejepo-sedovala..." Tu moram pripomniti, da so med člani zemstvev bile tri struje, cen-tralistiška, federativna in avtoncmstiška. Glede poljskega vprašanja ni nikdo izmed članov zastopal centralizma, to je načela, naj se Poljska upravno združi z rusko državo. Razun enega so se vsi izjavili za to, da naj se Poljski da samouprava, le eden, G u š k o v iz Moskve je bil za to, da naj se Poljakom ne dovoli avtonomija, pač naj se pa na Poljskem uvedejo reforme v demokratskem smislu Vendar so v s i člani zemstva razun Gučkova sprejeli med viharnim odobravanjem gori omenjeno resolucijo. Profesorja Kusmin - Karavajev iz Peterburga in Nemirovskiiz Moskve sta tudi predlagala, naj se odstavi vprašanje poijske samouprave z dnevnega reda aii naj se pa ta snov obravnava bolj temeljito. Naj- bolj znamenit je bil govor, ki ga je nato govoril R o d i č e v iz Tvera. Dejal je dobesedno sledeče: .Poljaki niso prišli na kongres zato, da prosijo, ampak kot enakopravni člani zahtevajo, naj jim se priznajo njihova zgodovinska prava ... Poleg pravnega vprašanja je treba upoštevati tudi vprašanje o evropskem miru. Ne smemo prezreti, da ima avtonomija in osvobojenje Poljske velikanski pomen za položaj Rusije v Evropi in za razmerje z bojevitim nemškim cesarstvom, ki teži za neomejenim imperijalizmom. Avtonomija Polj-skeje branik proti temu im peri j a 1 i z m u , najhujšemu sovražniku Rusije. Separatizma in odtujenja Poljakov nasproti Rusom se nam ni treba bati. Leta 1846. so bili avstrijski Poljaki v istem položaju, toda, ko so jim dali njihove pravice, so postali dobri Avstrijci. Mi moramo ustvariti položaj, da bo ruski Poljak dober ruski patrijot in da bo na to ponosen ... Avtonomija Poljske je prvi korak k združitvi vseh Slovanov in miru v Evropi. Če nočete propada carstva, dajte Poljski samoupravo! Nikdo drugi ni k temu približanju Poljakov in Rusov bolj pripomogel, kot nemška hakatistiška politika, ki kruto zatira Poljake in jih tako goni v naročje Rusiji. Ntmci so se vedno zanašali na to, da rusko carstvo ne bo ščitilo svojih poljskih podanikov in tako tudi odtegnilo vso moralno pomoč poznanjskim Poljakom. Toda v Rusiji se podira tista po duhu popolnoma ntmška birokraška aristokraška vlada, ki je v Poljski zatirala vsako svobodoljubno gibanje, in pripravljena so že tla za ustavno življenje, ki bo osvežilo tudi staro poljsko misel. Izjava zemstev s:cer ni izjava peterburške dvorne kamarile, toda je odmev vsega javnega mnenja v Rusiji. In to javno mnenje si bo vedelo preko vseh ovir polagoma priboriti zmago. Nemci dobro uvažujejo moskovsko resolucijo. Ugledna „Vossische Z e i t u n g" je prinesla o tem shedu in o poljskem vprašanju, ki se je v njem obravnavalo, obširno poročilo, glasila centruma pa poživljajo nemško vlado, naj pridobi Poljake zase s trezno politiko, upoštevanjem njihovih narodnih in kulturnih pravic, in naj ne da nov', demokraški Rusiji priliko omajati pangermaristvo s pomočjo realnega vseslovanskega gibanja, Za Nemčijo bo to spoznanje najbrže prišlo prepozno. Uestrz Balkana. (Izvirna poročila „Slovencu".) Turki ubijajo Srbe. Priština. Ramanoabanovič, iz vasi Radovnica, je ubil iz zasede blizu Gračanice Spira Dženica, iz Grača-nice. Raman ni zaprt. — Neki Sulja iz Ma-revca je pred dnevi ubil T r a j k a D i -m i c a iz Boljevca. P e c. ^enal-beg, iz vasi Seoce je s svojim slugo, Ciganom, ubil Petra Rado j e v i č a , iz vasi Belo Pelje in mu od-vedel vso drobnico s planine. Akoravno so priče, da je Petra ubil Zenal-beg, vendar ubojica ni zaprt. Peter je zapustil ženo in 6 malih otrok, ki so ostali vsi brez hrani-telja in branitelja. Grki in Kucovlahi. B i t o 1 j. Od zadnjega grško rumun-skega spopada, ki mu je bilo vzrok kuco vlaško vprašanje v Macedoniji, so Kucovlahi začeli zapuščati grško patrijarhij« in prestopati pod duhovsko oblast bolgarske eksarhije. Tako je kucovlaška vas Plase zapustila patriarhijo in prešla v eksarhijo. Pred nekaj dnevi je močna grška četa obkolila selo Plase in zahtevala, pod grožnjo, da zažge vas, pomori pa prebivalstvo, od prvakov, da gredo h grškemu vladiki v Kostur in ga prosijo, naj jih zopet sprejme v patrijarhijo. Tako . so storili in se odrekli eksarhiji, ki jih je skoro stala glavo. Bolgari napadli KucOvlahe. Ohrida.' Bolgarski vojvoda Krsta, ki deluje v resenski kazi, je začel s silo siliti Kucuvlahe (Cincare), ki se izdajajo za Rumunf, da prestopajo iz patrijarhije pod cerkveno oblast bolgarske eksarhije. Kucovlahi v Makedoniji se po večini bavijo s sadjerejo in mlekarstvom. Celo leto prežive na planini, kjer pasejo ovce na takozvanih „bačijamahu. Na planini Petrini, nad vasjo Istok je na „bačijamah" mnego Kucovlahov, katere je napadel vojvoda Krsta s svo o četo. Kucovlahi, ki so bili o napadu že poprej obveščeni, so napad sprejeli z ognjem riz pušk ter ranili 2 četnika. Bolgari so se naglo razpršili, ker se niso nadejali oboroženega odpora. Grška četa iz Bolgarske. — Raz-por med Bolgarsko in Grško. Sofija. Tu je počil glas, da se je v Piovdivu, kjer je mnogo Grkov, osnovala grška četa, ki je iz Bolgarske odšla v Makedonijo, da tam ubija Bolgare. Ministrstvo je oimah odredilo preiskavo. Potrjeno je samo, da je 8 mladih Grkov, bolgarskih po dani kov, odšlo s potnim listom, ki jim ga je dal grški konzul v Piovdivu, v Solun. Aii so res cdšli v Makedonijo, da tam zbero četo, rti Rusiji. — Naša mornarica in naša armada sta prenesli velike težave v vojski izvan države. Pridobili sta si slavne uspehe. Naše modro in z malim zadovoljno ljudstvo je prenašalo z veseljem velika bremena za vojne izdatke in je pomagale, da se zviša naš ugled in se vzdrži dostojnost države. Za uspeh se imamo zahvaliti tradi-cionelnemu dobremu duhu udanosti naših civilnih in vojaških oblastij in požrtovalnemu domoljubju vsega našega ljudstva. Po dvajsetmesečni dobi vojske je oja-čena moč naše države in so se pospešile koristi države in ker nismo nikdar omahovali v našem sklepu, da vzdržimo mir, bi bilo proti naši volji nadaljevanje vojske in nepotrebno izpostavljanje ljudstva grozotam vojske. Mikado nato navaja Rooseveltovo posredovanje in pravi nadalje: Ruski pooblaščenci so pritrdili predlogom naših pooblaščencev, ki se dokazali miroljubnost. Mikado pravi, da je pregledal in potrdil mirovne sklepe, ker so v popolnem soglasju z njegovo voljo. Želi deliti slavo z ljudstvom in dolgotrajen mir z vsemi narodi. Rusija je postala zopet prijateljica Japonske in mi želimo odkrito, da bi dobre sosedne razmere postale iskrene in prisrčne. Mikado naglaša končno potrebo, da se izboljša notranja in zunanja uprava, da se obdrži tudi v miru vojaška sposobnost in konča z opominom, naj se opuste manifestacije. Japonska vlada je naznanila predvčerajšnjim uradno sklep miru. Stavka peterburških črko-stavcev. Včeraj so izšli v Peterburgu le trije listi. »Svjet" je izjavil, da ni nikjer dobiti p moči. Od činovništva ni ničesar pričakovati in umaknil se bo edino le sili. Dijaki in dijakinje hodijo po mestu in povzročajo, da zapirajo časnikarska upravništva, ker preprečujejo sprejemanje inseratov. Na splošno stavko se pripravljajo tudi železničarji. Črkostavci so odklonili vse ponudbe prin-cipalov, da bi ne stavkali tri dni. V peter-burškem tovarniškem oddelku se je vršil včeraj velik javen ljudski shod, na katerem je bilo na tisoče dijakov in dehvesv. Do opoldneva je bilo mirno. Policiji je ukazano naj opusti vsako vmešavanje ki bi lahko povzročilo nemire. Vo jaško posa ko so pomnožili. Pisarniški načelnik Trepova je rekel nekemu časnikarju, da ni nobene države in nobene vlade, ki bi bila tako demokraška, kakor je ruska. „L»-kalanzeiger" poroča, da stavkajo tudi v tiskarni, kjer izdelujejo državne papirje. Delavcem so prepovedali shod, na katerem bi razpravljali o penzijski blagajni. Predvčerajšnjim so vdrli del-.vci v prostor, kjer so stroji. Razbili so več električnih strojev. Včeraj je zasedla zavod pehota, ki je zabra-nila delavcem vhod. Dogodki na Ruskem. Svobodna univerza v Rusiji. V Rusiji so se pričeli zavzemati za ustanovitev narodneuniver-z e. Tu bi se predavala ljudem potrebna znanja in lahko bi bilo marsikomu dobiti diplomo, ki bi mu odprla vrata v svet. Generalno gubernatorstvo se gotovo ustanovi za baltiške pokrajine. Novo rusko ministrstvo ustanove najbrže že ta mesec Ministrski predsednik in minister za notranje zadeve postane grof Witte, policijski minister postane general Trepov, trgovinski minister pa najbrže Timirjozev. Kdo postane finančni minister, ni še znano, a najvažnejše je, da višji prokurator Pobjedonoscev ne dobi v novem ministrstvu ne sedeža in ne glasu. Odeški vseučiliški rektor je brzojavil naučnemu ministrstvu, da niso mogoča piedavanja, ker dijaki nočejo obiskavati predavanj drugače, kakor da se dovoli dijakom vseučilišče porabljati za politične shode. Najnovejše iz Srbije. (Izvirno poročilo „Slovencu".) Belgrad, 16. okt. Slovanskim gostom se izkazuje veliko gostoljublje. Dr. Hajnc, Trstenjak, dr, C e r n y , dr. T o d o r o v in Steva P o p o v i č so imeli čast, da jih sprejme kralj v avdijenci. Pri kralju je bil danes ob pol 6. uri popoldne Anton Trstenjak. Očaran je bil zaradi ljubeznjivega sprejema. Po adresi kralju bo takoj prišel pred skupščino zakon o delih. Socialisti pri tej priliki pripravljajo demonstracije v Belgradu. Dijaki so pa jako nezadovoljni zaradi nove uredbe univerze in tudi pripravljajo demonstracije proti akademičnim oblastem in ministru prosvete. Vsled nove uredbe so jim prikrajšane pravice, ki so jih poprej uživali in to je povzročilo veliko nezadovoljnost pri omladini. Nacionalna in liberalno demokratična stranka sta se včeraj zedinili pod novim imenom narodna stranka. Njen vodja je R i b a r a c, voditelj nacionalcev. Ta skupina bo danes v skupščini štela 18 poslancev. V skupščini bodeta v razpravi adresi večine in manjšine. Adreso manjšine izdeluje nacionalec Bora Popovič, profesor, ki je eden izmed prvakov mlade sedaj narodne stranke. On je izobražen in inteligenten politik in se iskreno zavzema za jugoslovansko idejo in kot tak je bil tudi pri Prešernovi slavnosti v Ljubljani. V novi narodni stranki je večje število takih prvakov. Želimo jim obilo uspeha za bodočnost, ki jim obeta biti velika. Posebno veliko privržencev te stranke je med aka-demično mladino, in klub teh akademikov je največji in najbolje organiziran. Ugledna srbska revija „ S r p s k i književni glasnik" v 117. zvezku prinaša v odličnem prevodu simpatičnega pesnika Vlade Stanimiroviča sle deče Prešernove pesmi: „0 Vrba!", „Cez tebe več ne bo sovražna sreča!" „ K a m ? ". Sprejemi pr! novem i deželnem predsedniku. Kakor smo poročali, poklonil se je včeraj novemu gosp. dež. predsedniku župan g. Hribar z občinskimi svetniki. G. župan je v svojem nagovoru izrazil pričakovanje, da bo novi g. dež. predsednik delovanje obč. sveta sodil z ono objektiv nestjo in nepristranostjo, katera mu je po slovesu, ki je prišel v Ljubljano, lastna. — Občinski svet ni vselej na odločilnih mestih v deželi nahajal dobrohotne sodbe o sebi. Občin, svet si bo vedno prizadeval ohraniti med seboj in vlado soglasje. — G župan je rekel, da se obč. svetniki vestno trudijo za napredek in povzdigo Ljubljane ter je pro sil novega g. dež. predsednika tudi podpore v zadevi slovenskega vseučilišča. V svojem odgovoru je g. deželni pred sednik rekel, da je rad prišel v Ljubljano, ki se je po zaslugah, katerih večji del si je pridobil občin, svet, tako razvila da vzbuja pozornost daleč naokrog Želel je, da bi se najboljše razmerje vzdržalo med mestno občino in dež vlado. Dajal je, da je prinesel blagohotnost seboj, ki ga bo pri njegovem poslovanju vodila. Od župana pričakuje, da ga bo podpiral, on pa bo vedno rad podpiral obč svet. Podpirajmo se vzajemne! Danes ob 10. uri je sprejel g. deželni predsednik presv. g. knezoškofa dr. A. B. Jegliča z zastopniki ljubljanske duhovščine. Prišel se mu je predstavit stolni kapitelj, mestni župniki, zastopniki redov i. t d. Presvetli g. knezoškof je nagovoril novega g. deželnega predsednika: Preblagorodni gospod deželni predsed nik! Duhovščina ljubljanska prihiti v svojem imenu in v imenu vse duhovščine ljubljanske škofije, da se Vam, preblagorodni gospod predsednik, s spodobnim spoštovanjem pokloni. Naše spoštovanje do Vaše visoke osebe je odkritosrčno, ker izvira iz globokega prepričanja, da je tudi svetna oblast od Boga dana ljudstvu v njegov časni in večni prid. Z dolžnim spoštovanjem je pa že sedaj združeno tudi prav veliko zaupanje do Vas, ker se nam je z visokega mesta zatrdilo, da ste mož odkrit, naravnosten in objektiven. Prosimo Vas, da v tem duhu objektivnosti izvolite presojevati in ecenje vati naše vsestransko in naporno delovanje v cerkvi in zunaj cerkve za cerkevno, družabno in gospodarsko organizacijo našega ljudstva, ki je v ogromni večini slovensko, med katerim je pa tudi nekoliko Nemcev, katero vsestransko delovanje je nujno potrebno, da naše ljudstvo obranimo zoper ljute navale modernih protikrščanskih, kakor naravnost brezbožnih struj. Upamo, da se na tem temelju razvije ona vzajemnost med državno in cerkveno oblastjo, kakor jo cerkev vedno želi in je prepotrebna, da se more vsestranska blaginja obema oblastima izročenega ljudstva v resnici pospeševati. V tej nadi Vas, preblagorodni gospod, pre-srčno pozdravljamo in smo Njegovemu apostolskemu Veličanstvu za to imenovanje iz srca hvaležni. G deželni predsednik odgovori: Preča-stiti gospodje! Zahvalim Vas najsrčnejše za čast, ki ste mi jo izkazali s svojim obiskom. Posebno me je počastil presv. g. knezoškof ki me je obiskal že sam in mi je sedaj prišel predstavit preč. duhovščino. Zagotavljani Vas, prečastiti gospodje, da bom vedno skrbel, vzdrževati dobre in najsrčnejše odno-šaje med deželno vlado in preč duhovščino. Prosim Boga, da izpolni to mojo nado! Nato je g. knezoškof predstavil posamezne duhovnike, s katerimi se je g. dež. predsednik prijazno razgovarjal. Slednjič so se gg. predstavili dvornemu svetniku grofu Chorinskemu, ki marsikaterega gospoda pozni že od prej in sploh kaže, da so mu ljubljanske razmere še v dobrem spominu. Dnevne novice. Najslabše informirani so vedno bravci „Slov. Naroda". Deloma izvira to odtod, ker je uredništvo samo tudi čisto nevedno. A glede klasičnega shoda idrijske „Jednakopravnosti", kjer so dobili iz liberalnega društva nezaupnico liberalni poslanci, in kjer so zberovavci skoro soglasno — razen dveh — izrekli nezaupnico društvu samemu, ker ima tak list kakor »Narod", za svoje glasilo, glede tega silno zanimivega shoda pa se ne more reči, da bi uredništvo „Slov. Naroda" ne bilo vedele zanj, ker je bilo »Narodovim" dopisnikom naročeno, da naj pošljejo listu poročilo. A „SIov. Narod" je ta shod junaško zamolčal. Taka je tista »zavednost", s katero se ponašajo liberalci. Ne zavedni, ampak zavedeni ste, vi ljubeznivi bravci „Slov. Naroda". Samo s tem vas pitajo, kar služi kliki, ki vam diktira svoje nazore, zamolče pa vse, kar bi vam odprlo oči. Zato ste pa vi mračnjaki in nazalnjaki, ne pa oni, ki jih pita „Narod" s temi priimki. Petstoletnica. Danes poteče 500 let, kar je bil porojen mož, čega- delovanje je vplivalo na razvoj vesoljne zgodovine in je zato slavnoznan med omikanim svetom. Ta je bil Enej Silvij Piccolomini, pozneje papež Pij II. Za nas Slovence je še posebnega pomena, ker je med našim narodom živel in delal. Bil je nekaj časa župnik v Starem trgu na Štajerskem, škof tržaški, ustanovil je ljubljansko škofijo, bil pozneje svetovalec cesarja Friderika III. Slovel je kot izvrsten jezikoslovec, izboren govornik in pesnik. Po smrti Kalista III. je postal 1. 1458. papež Vsa njegova skrb se je obračala na to, da bi uničil turško premoč v Evropi. Žal, da ni bil podpiran od evropskih vladarjev. Umrl je v Jakinu, ko je osebno vodil vojsko proti Turkom. Natančni življenjenjepis je priobčil „Dom in Svet". Disciplinarna preiskava proti učiteljskim delegatom. »Slovenski Učitelj" piše: Zoper delegate, ki so povodom deželne učiteljske konference podpisali izjavo, da se ne bodo udeleževali posvetovanj, je zdaj deželni šolski svet odredil disciplinarno preiskavo. Vemo iz skušnje, zaradi kakšnih malenkosti se ta moderna tortura včasih komu na vrat obesi, in vemo tud', kako prikladno je to sredstvo, da se neljube osebe potlačijo. A vendar upamo, da šolske oblasti ne bode kaznovale delegatov za to, kar je zagrešilo vse učiteljstvo. Kar so delegatje podpisali, govorili in storili, se je zgodile v sporazumljenju z vsem ostalim učitelj-stsrom, ki se čuti solidarne s svojimi zastopniki. Kaznujte torej vse ali pa nikogar! Supilo v Budimpešti. „Magyar Orsag" priobčuje naslednjo vest: „ P r e d * s e d n i k (!) reške konference hrvaški p o -s 1 a n e e (!) d o k t o r (!) Franc Supilo je prišel 17 t. m z Reke v Budimpešto ter je imel tekom dopoldneva diljši pogovor s Košutom." — Ni nam treba praviti, da Supilo nima nobenega zgorajšnjih naslovov. Ali Supilo Mažare vleče, da niti ne vedo, kdo je predsednik reške konference in da ne vedo s kom imajo obravnavati ? Na protest tržaških Slovencev proti nameravani ustanovitvi italijanske fakultete v Trstu na občinske stroške odgovarja „Piccoloa kaj klavrno. Začetkoma se dela, kakor da italijansko vseučilišče v 'rstu ne bi pomenjalo velike stvarnosti za jako drugo narodnost in primerja Trst s 3rago, kjer nemško vseučilišče še nikogar Dj ponemčilo. Seve je »Piccolo" pozabil to, (la je v Pragi tudi češko vseučilišče, ki pa-ralizira vpliv nemškega. Sicer imenuje „Pic-colo" tržaške Slovence milostno „goste", po pravici ne dobijo svojih šol v mestu, ter bi to pomenjalo zločinstvo proti laški narodni posesti. Nadalje meni „Piccolo", tržaški mestni svet občinski denar lahko obrne tamor hoče, saj takorekoč redi okoličane Slovence in zanje vedne troši denar Pri tem „Piccolou zopet ni pomislil, da tržaški mestni svet okoličanom le deloma jv r a č a njihov denar in njihove davke, ako jim kdaj privošči kak vodnjak ali pa kakšno cesto: sicer pa gre denar tržaškega mesta prej za yse mogoče brezkoristne naprave, kot za okolico; vsak tujec se v tržaški okolici zgraža, ko vidi, kako je zanemarjena. Takih cest, kakor je na primer tista, ki vodi skozi Skedenj po hribu navzdol do sv. Sabe, ni niti na Turškem. O tem pa, kakšne zdravstvene razmere vladajo po tržaških predmestjih, po takozvanih „andronah" in dvoriščih, pa rajši molčimo. Za laško fakulteto določeni denar bi se brezdvomno bolj ren-tiral, če bi ga tržaški mestni svet porabil za to, da polovico tržaškega mesta dostojno osnaži in uravna. — Odgovor »Narodu". Iz Srednje vasi v B o b i n j u : Že več let me nNarod" in »Gorenjec" skoro stalno vlačita po svojih predalih Nisem odgovarjal nate napade, ker sem mnenja, da me taki listi ne morejo žaliti. Da pa ne bo kdo mislil, da je zaradi mojega molčanja vendar resnično poročilo v listih, hočem danes nekatere laži »Slov. Naroda" popraviti. Ce je „Narod" pošten list in dopisnik resnicoljuben človek in ne podel lažnik, ki hoče in vede neresnico poroča, bota oba rada popravila svojo zmoto. l.v »Narod" poroča, da sem napravil na Mali Šmaren po deseti maši procesijo iz farne cerkve v konsum in ob polu 2 zopet nazaj. Zastava na čelu, zanjo so korakali možje, fantje in device, zadnji oddelek so tvorile konsumarske „kel-narice". — Resnica je, da ni bilo po maši nobene procesije iz cerkve. Po službi božji sem šel v župnišče, drugi vsak na svoj dom Ob 1. uri sem imel shod za mladeniče Marijine družbe v društveni sobi. — Menda je dolžnost duhovnikova skrbeti za mladino, jo podučevati in vzgajati, priporočati ji treznost, varčnost in čistost. To sem storil vedno doslej in tako bom delal tudi za naprej, naj me še tako napadajo. Res smo napravili procesijo z Marijino družbo mladeničev v cerkev z zastavo Na poti so mladeniči molili rožni venec in zvonovi so zvonili. Nato sem ponosen, ker smo vsem pokazali, da se Bohinjci ne sramujejo pokazati svoje vere — Bili so sami mladenči, žensk in mož ni bilo zraven. 2. »Narod" poroča, kakor da bi mladeniči med proce sijo pili. »Ce se je kak član Marijine družbe obotavljal piti, češ, da ni konsumni ud, potrkal mu je Oblak na rame : »Le popij ga še en litrček". . . Še nikdar nisem nobenega silil k pijači, kar sem živ; še nikoli nobenemu rekel, naj ga spije liter. Prizadeval sem si pa veliko, da bi ljudi pripravil do treznega življenja. 3. V kmetijskem društvu za časa obstoja še ni bilo pretepov in ponočnega popivanja. 4. Po »Narodu" sem kriv, da ima križevi pot nemški napis: „Station". Torej razširjam germaniza-cijo. — Križev pot je bil narejen, predno sem bil rojen. 5. »Narod" poroča, kako bom zaljubljeno stiskal mošnjo prenapolnjeno z denarjem, ko bom šel iz Bohinja. — Res ste mi očitali že leta goljufijo, tatvino hranilnih knjižic, lakomnost itd., da ne govorim o druzih napadih. Resnično sem delal devet let v tukajšnjih društvih prav veliko, da, pogosto še zase nisem imel časa, pa nisem z vsem zadružnim delom, ne z delom pri Marijinih družbah zaslužil vinarja ; nisem enemu človeku za vinar nalašč škode napravil. Ko sem pa delal v društvih za druge, ne zase, nisem zamudil ene ure v šoli, niti ene svoje dolžnosti zanemaril. 6. Koliko ljudje želijo, da bi šel strani, pridite se sami prepričat zdaj, ko odhajam. 7. .Narod" je poročal, da se nikjer ne prodajajo Ciril in Metodove vžigalice v naši dolini. Km. društvo jih je imelo vsa leta. Anton Oblak. — 11 konkurz je prišel posestnik in krošniar Stefin Derganc v Semiču. — Prepovedane fotografije. Govori se, da je vojno ministrstvo prepovedalo narravljati fotografije raznih točk bohinjske železnice. Ravno tak« so baje prepovedali fotografije železniškega mostu pri Solkanu, na katerih bi bili fotografi rani tudi vojaški stražnici, nahajajoči se na ebeh straneh omenjenega mostu. — Pretep pri ženitovanju. , Kakor se nam poroča, so se včeraj povodom ženitovanja stepli gorjanski in žirov-niški fantje. Eden je zabodel občespoštova-nega fanta, ki je letos prišel od vojakov, tako globoko, da mu je prerezal pljuča. Nesrečnež leži na smrtni postelji. Neki drugi je šestkrat ustrelil na žirovniškega fanta, a ga ni zadel. — Novice iz Amerike. V Mon-tani v Ameriki se je dotaknil v rovu električnega toka Jakob Boje in bil na mestu mrtev. Star je 51 let in je bil doma iz Ribnice. — V South E/ans je raztrgal dinamit Alojza Žužka. — V Irwini je povozil vlak Andreja Bendižovca iz vasi Gabrovče v Poljanski dolini. — V Sunny Side je ubila skala v rudokopu Josipa Zajca. Doma je bil iz Velike loke pri Višnji gori. — V Trinidadu v Ameriki se je hotel usmrtiti rojak Janez R e s n i k , a navzoči so mu to ubranili. — Volivna reforma v Beljaku. V Beljaku nameravajo v volivni red za mesto priklopiti četrti splošni razred. — Skrbite za pristno kapljo. Iz gostilničarskih krogov se nam piše: Ne-ovrgljivo dejstvo je, da se kolera vedno bolj približuje mejam naše države. Zato so protipriprave od strani mesta in vlade vse hvalevredne. Toda nekaj je na česar se je pri nas čisto pozabilo, kar pa igra v sanitetnem oziru pomenljivo vlogo in to je prezgodnje točenje sladkega mošta Znano je, da v tem pogledu v južnih krajih naše države velja drugo pravilo nego pri nas; tako n. pr. se na Goriškem, v Trstu in okolici, v Pulju in Reki novi sladki mošt ne sme točiti v gostilnah ali prodajati na drobno pred 15. oktobrom. Pri nas na Kranjskem in v Ljubljani pa v tem oziru ni nobenih določil, dasi je skrajna potreba iz zdravstvenih in tudi iz nekih drugih ozirov, da se to vpelje — zakaj, povemo v naslednjem: Navada je, da mnogo naših vinopivcev, zlasti onih, k i so bolj na ta sladko nagnjeni, skrajno težko pričakuje časa, da se nastavi novi mošt. Gostilničar je v veliki zadregi, in v tej gorečnosti, da čimpreje ugodi zahtevi gostov, naroči istega od kakega usiljivega agenta ali pa od takozvanih vinskih špekulantov, katerih pogoj je le spraviti blago na trg — mnogo zaslužiti — pristnost in vse s tem sklenjeno, jim je postranska stvar! Letošnje leto n. pr. pričela se je trgatev v naših južnih krajih to je na Goriškem, Tržaški okolici in Istri nekaj kasneje nego navadno, v nekaterih krajih okrog osem dni kasneje nego druga leta. Kolikor nam znano, so pričeli Vipavci najpreje brati. V Goriških Brdih kjer raste znana rebulja, pričela se je trgatev okrog 2. oktobra in traja sedaj v kolikor neugodno vreme dopusti, isto velja za Istro. Tržažaška okolica ^kakor Prosek, Kontovel in Sv. Križ kjer se prideljuje slavno-znani prosekar, pričelo se je s trgatvijo zadnje dva dni septembra in bere ravno sedaj. Iz tega tega tedaj sledi, da sladke rebulje in pristnega prosekarja pred prvimi dnevi mesca oktobra ni bilo dobiti, in se tedaj tudi preje ni moglo ne eno ne drugo ne v Ljubljani in ne drugje v deželi točiti. Vprašanje pa nastane, odkod izvira ona sladka rebulja (?) in oni p r i s t n i (?) p r o s e k a r , ki se že odpričetka septembra od raznih agentov ponuja ter od srede septembra razpošilja in v mnogih gostilnah v mestu in na deželi toči? Znana nam je neka italijanska tvrdka iz Trsta, ki razpošilja rebuljo in prosekarja v naše kraje, dasi iste tvrdke niti v Goriških Brdih in celo v okolici Proseka nihče ne pozna. Vemo celo, da ta tvrdka vozi „svoje pridelke" iz Trsta v Nabrežinoter iste od tam, da je švindel še večji in diskretnost gotoveja, odpošilja 1 Trdi se celo, da ta tvrdka mnogo več prosekarja proda, nego se ga v resnici pridela. S to tvrdko pa je v zvezi tudi par trgovcev v obližju Liub jane in več krčmarjev v mestu in na deželi, ki to pristno bi a g o od te tvrdke direktno sprejemajo. Ni naš poklic s«diti o tem, kakega izvira je navedeni sladki mošt — to je dolžnost oblasti — pač pa lahko konštatiramo, da v istih krajih, po katerih se imenuje, ni pri-rastel, ako se ni morda pridelal v slabo-znanih tržaških kleteh. Neovrgljivo dejstvo pa je, da se z vpeljavo takih sumljivih produktov godi velika krivica našim domačim vinogiadnikom, v prvi vrsti Ipavcem in ostalim našim bratom v Goriških Brdih ter v okolici Proseka! Ako velja tedaj v krajih, koder raste vino in kjer večina krčmarjev kupuje vino naravnost od producentov pravilo da se pred 15. (ktobrom ne sme točiti sladki mošt, velja to pravilo še mnogo bolj za naše kraje, kajti pri nas je gostilničar skoro dan za dnevom nadlegovan od raznih podrepnih agentov in takorekoč prisiljen od svojih gostov, da kupi prezgodnji, zato pa tudi dvomljivi sladki mošt. £ato poklicani pozor na ono, kar pride prezgodaj na trg! Naj bi to ne vel,alo samo za nezrelo sadje, temveč tudi za ono, kar niti naravnim potom prirastlo ni, ker s tem naredite veliko uslugo gostom in gostilničarjem, našim slovenskim vinogradnikom pa pomorete zopet stopinjo naprej, da pride njih pristni v znoju pridobljeni pridelek v isto veljavo, kakor jo zasluži ! — ,,Slovenske Matice" CXL. odborova seja bode v ponedeljek, dne 23 vinotoka t. 1. ob 5. popoldne v društveni pisarni. — Desetletnica novega gledališča v Zagrebu. Slikar Tišov je naslikal ob ti slavnosti, ki se je vršila te dni, krasno sliko, na kateri so narisani spredaj najboljši igralci, zadaj pa dramati-čarji in druge za gledališče zaslužne osebe. Misli se, da bo vlada to sliko kupila in okrasila z njo foyer gledališča. — Za žužembersko deka-nijo b«de shod »sodalitatis" v Dobrničah dne 6 novembra ob 10 uri. — Stroški za pošte na deželi se *odo zvišali na 10 milijonov. — Saški kralj je prišel lovit divje koze v okolici trb šli. — Trdovratni samomorilec. V Gorici je skočil z okna svojega stanovanja 18 let stari gimnazijalec V. V i š e r, doma iz dunajske okolice. Težko ranjenega so prenesli v njegovo stanovanje, kjer pa si je z nožem zadal petnajst ran in si končno prerezal vrat BI je takoj mrtev. Njegovi starši so sedaj v Opatiji. — Za železničarje. Pod pokro viteljstvom generalnega ravnatelja stoječe društvo „Božično drevesce uslužbencev južne železnice na Dunaju" bode, kakor vsako leto, tudi letos večje število sirot in otrok potrebnih uslužbencev in delavcev z zimsko obleko i. dr. obdarilo. Prosilci, to so varuhi, vdove in očetje, naj najkasneje do 5. novembra t. 1. tozadevne prošnje vpo-šljejo po pošti gospodu A. Wiirtenber-gerju, prometnemu kontrolorju južne železnice v Trstu, pri obratnem nadzorstvu. V prošnjah je navesti: število, spol, starost in imena vseh otrok; plača, penzija ali renta prosilca, kakor tudi onega otroka, za katerega se prosi obleka, posebej imenovati. Obdarovali se bodo le otroci od 5 do 14 let stari. Prošnjam glede onih otrok, za katere skrbijo stariši, se bode le tedaj ugodilo, če ima prosilec razun otroka, za katerega prosi, še štiri žive in nepreskrbljene otroke. Pri otrocih nad 14 letom navesti je njegovo opravilo, poklic. V prvi vrsti pa se bode oziralo na prošnje vdov. — Trgatev v Istri. V srednji Istri se je trgatev te dni dovršila. Splošno se je našlo dobro polovico lanskega pridelka. Glede kakovosti je zelo različno. Kjer so trte pravočasno škropili z modro galico, bo vino prav dobro, kjer se je to opustilo, pa slabo. To zadnje bo tudi poceni. Novemu vinu cena še ni določena. Mošt se plačuje sedaj od 13 do 16 kr. po litru. V okolici pazinski je na prodaj tudi še precej starega vina. — Razširjenje šole v Dobre-poljah. Poročajo nam iz Dobrepolj: Od tedaj, ko se je pri nas odstranila tista »stara coklja", ki je ovirala ves razvoj šole, se je tu marsikaj izpremenilo. Krajni šolski svet je predlagal razširjenje šole v šest-razrednico, kateri predlog je deželni šolski svet odobril in poslal šesto učno moč. Poldnev.ii poduk v treh nižjih razredih se je odpravil in vpeljal se je vsakdanji celodnevni poduk, ki se začenja že ob osmih in traja do poldneva. Popoldnevi so za otroke vsakdanje šole skoraj vsi prosti. Ugodne posledice te uredbe so primeroma zelo dober obisk šole, vsi razredi imajo sedaj polno število ur in s prostimi popoldnevi je ustreženo starišem, ki otroke rabijo za delo. Čez par let bo šola gotovo na tisti stopinji, kakor gre za tako šolo, ker je glavna ovira, poldnevni poduk v nižjih razredih, odpravljen. Ker ni dovolj šolskih prostorov in ker so posamezni razredi že prenapolnjeni, so občine brez vsakega ugovora sklenile, šolsko poslopje razširiti. Zje-dinili so se za najcenejši način: poslopje se bo vzdignilo za eno nadstropje, da se dobč prostori za razrede, pisarno, shrambo itd. Z delom se bo pričel« spomladi, ako ne bo kakšnih posebnih ovir. — Blagajnik na begu. Ravnateljstvo severne železnice razpisuje 1000 K nagrade onemu, ki prime iz Moravske Bele cerkve pobeglega železniškega blagajnika Sahaneka, ki je defravdiral 23.000 K in pobegnil. — Ravnateljstvo di tudi 10 odstotkov od one vsote, ki se še bode dobila pri njem. — Katoliško tiskovno društvo za Bavarsko. To društvo je imelo te dni shod v Monakovera. Zdaj šteje 1 50 krajevnih društev s 7000 člani, 1000 več kakor prejšnje leto. Od društvenih ljud>kih knjižnic jih obstoji zde) 45 s celotno mno- žino 35.000 knjig. Od prošlega leta sem jih je bilo ustanovljenih 28 s 16600 zvezki. — Knjižnicam, ki že več časa obstojajo, se je dodalo 5000 novih zvezkov. Zdaj mislijo ustanoviti bralne dvorane po modernih razmerah. Narodni izobraževalni večeri se prirejajo v diecezi E;cbstiitt tudi na deželi zelo pogosto. Dohodkov je bilo 10.600 mark, izdalo pa se je 8.888 mark. — Bukov predor v Baški dolini, o katerem je »Slovenec" že večkrat poročal, leži nekak« na sredini med postajama Hudajužna-Grahovo. Imenovani predor je dolg 910 m. Ima silno hud prit sk, da ga ne vzdrži tudi najmočnejše zidovje. Izprva 50 mislili inženirji, da ga bodo vendar-le ustavili s svojo bistroumnostjo in delavsko spretnostjo, toda, kakor kažejo znamenja se to ne bode zgodilo še tako hitro. Zadnji komisijski ogled, ki se je vršil ne davno, je izjavil, da gotovo ne bode izvršen pred jednim letom, z, ozirom nato so pričeli misliti na obstransko progo, ki bi bila dolga kakih 1400 m. S to progo bodo vsekakor še nekoliko počakali, ako bode mogoče predor utrditi vsaj za silo; zakar pa ni veliko upanja. V nekaterih krajih se stisne zidovje skupaj v 48 urah po več centimetrov, posebno, ako je deževje. Na površini hriba so se pokazale precejšnje razpokline Kdaj bode železnica otvorjena, ne vedo niti inženirji sami, ker se jim stavijo vedno nove zapreke. — Z rovtarskih hribov. C g. Jan. M i k 1 a v č i č je prestavljen iz Rovt na Vrh svetih Treh kraljev za župn. upra vitelja, — Umrl je na Vrhniki posestnik g. Andrei Verbič, star 40 let. — Umrl je v dež. bolnici Anton B r i c e 1, ki je bil 22 avg. v vevški tovarni nevarno poškodovan. — 30.000 kron znaša glavni dobitek srečk vdovskega in siroti n-s k eg a z a k 1 a d a društ v a upra-vinskega osobja dunajskih časnikov.Eintrach t". Opozarjamo cenjene bravce, da se vrši žrebanje n e -preklicno 19 oktobra 190 5. Srečke po 1 K se dobe v vseh menjalnicah, loterijah in tobakarnah. StnlersKe noulce. š Naš rojak prof. Anton Be-zenšek je povišan v službi in prestavljen početkom tega šol. leta na I. državni gimnazij v Sofiji. Deloval je celih 20 let kot profesor na gimnaziju »Aleksandra I." v Plovdivu ter si pridobil zaslug kot pisatelj šolskih knjig na bolgarskem jeziku, kakor tudi predsednik »Plovdivskega pevskega društva", kater« je ustanovil in kateremu je bil predsednik že 10 let. Kakor še pomnimo, je praznoval g prof. Bezenšek lani ob temu času 25 letnico svojega delovanja kot osnovatelj bolgarske stenografije na jako slovesen način. Letošnje povišanje v službi je smatrati kot priznanje kneževske vlade za njegovo mnogoletno ne-utrujeno delovanje v korist bratskega nam naroda bolgarskega. Čestitamo! š Umrla je na Pragerskem po-sestnica gospa M i c i Potočnik, stara 25 let. š II prsa je z nožem zabodel v Arzlinu pri Vojniku delavec Janez V e n g u s t posestnika Jožefa Kovača. Sprla sta se v gostilni. Dvomijo, da bi Kovač okreval. š Napad. V noči od srede na četrtek minolega tedna je napadel znani zlikovec Rasberger iz Brega, občine Loke doma, poštenega domačina Smita, ter ga z nožem nevarno ranil v spodnji život. Smit Jur se je vračal iz sejma domu. Sinova, ki sta očeta spremljala, sta napadalca takoj prijela, očeta pa ubogi družini domu zanesla. Rana je nevarna. Dvomi se. da bi revež ozdravel. Ljubljanske novice. lj Kje je volivna reforma? Iz delavskih krogov se nam piše: Tudi v včerajšnji seji občin, sveta g župan Hribar ni niti z besedico omenjal svoje besede, da bo volivna reforma na dnevnem redu v prvi seji po počitnicah. Radovedni smo, kako se bo v prihodnji seji g. župan opral očitanj g. Kristana, da ni držal besede. Pričakujemo torej izjave v prihodnji obč. seji. Menda se vendar ne bo hotelo, da delavstvo samo pride po odgovor. Dr. Zar-nik je zaklical na delavskem shodu, da je volivna reforma že v tiskarni, hudobneži pa pravijo, da je sedaj šele v stiskami. lj Javno predavanje. Sinoči je v »Slov. kršč. soc zvezi" predaval dr. Evg. Lampe o Slovencih in Turkih Popisoval je razširjevanje Mohamedove vere, ki je azijske rodove fanatizirala in prignala grabežljive turške tolpe v Evropo. Padel je Carigrad, padla je Bolgarska in Srbija, in nato so se začeli turški navali na Hrvate in Slovence. Predavatelj je nato popisoval posamezne turške napade na Kranjsko deželo od polovice 15. stoletja do bitke pri Sisku. Potem je popisoval osvobojenje Avstrije in Jugoslovanov od turškega nasilstva, ki danes še ni končano, ker ječi še velik del jugoslovanskega naroda pod turškim nasil-stvom. Ko bo to osvobojenje končano, se začne nov kulturen preobrat na Balkanu. In tedaj bede tudi Slovenci ket najnaprednejši del jugoslovanskega naroda na zapadu stopili v ožjo detiko z vzhodom in jugom. Naša sedanja dolžnost pa je, da zdaj krepko branimo svojo domovino, da ne pride v tujo last. Prihodnji terek predava g. dr. Ig. Žitnik. lj Smrt pod vozom. Ped voz se je zaletela včeraj popoldne 6letna Jožefa Teykelova, hčerka višjega tficiala g. Ttykela. Prišla je iz Lichtenthurnovega zavoda in se zatekla pod konje s katerimi je peljal Zakotnikov hlapec Ivan Pcšenjak gramoz, ter padla pod nje tako nesrečno, da je konj stopil nanjo, potem je pa šlo še kolo čez pas. Kmalu potem, ko so jo prepeljali v deželno bolnišnico, je deklica izdihnila svoje mlado življenje lj Zaročil se je v Oasthcfu pri Dunaju g. A r t u r S e d 1 a k , c. kr. davčni pristav z gospico Leopoldino Kainz. lj Gledališki list namerava izdajati g. Albin O r e h e k. Prva številka izide baje že jutri. lj Poizkušen samoumor ? Včeraj zvečer so našit ležati v vtži na Miklošičevi cesti št. 36. nekega mladega človeka, ki je bil ves moker, za vratom je pa imel zadrgnjen pas. Kdo in k.j da je, se še ne ve, sodi se pa, da si je najbrže nameraval vzeti sam življenje. Na zdravnikovo odredbo so moža pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico lj Truplo brez glave. Danes zjutraj so našli v obližju prve čuvajnice ob progi gorenjske železnice med Ljubljano in Vižmarji truplo brez glave. Glava je ležala kakih dvajset korakov od proge. Agnosci-ralo se je, da je ponesrečenec samski hlapec Leopold Dovžan. Vlak mu je od trgal tudi eno roko. Govori se, da je bil nesrečnež nekoliko slaboumen in da si je najbrže vzel življenje s tem, da se je vrgel ped vlak. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv, Krištofu. lj Sin našel očeta obešenega. Danes zjutraj je našel desetletni deželi Ker-din v hlevu v Kolodvorskih ulicah štev. 18 obešenega svojega očeta Jožefa Kor-dina. Na lice mesta došli policijski zdravnik gospod dr. IUner je zamogel konstati-rati le še smrt. Povod samoumoru je baje bila odpoved službe in stanovanja. Samo-uaorilec je zapustil ženo s sedmimi nepreskrbljenimi otroci. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištufu. lj Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca septembra pričeli so v Ljub ljani izvrševati obrt, oziroma se jim je podelila koncesija : Delniška stavbena družba .Union", Miklošičeva cesta 1, ^ostilničarski in krčmarski obrt; S. Oehler & Comp, Mestni trg 25, trgovino z manufakturnim blagom; Josip Rebolj & Jakob Valant, Jenkove ulice 16, ključavničarski obrt; Filip Progar, Linhartove ulice štev. 7, prodajo premoga ; Josip Čertalič, Ilirske ulice št. 20, črevijarski obrt; Marija Anžlovar, Dolenjska cesta 6, trgovino z mešanim blagom ; tvrdka Bernard Markus & Leopold Miiller, Poljanski nasip 14. izdelovanje perila; Ana Novak, Rožne ulice 39, žensko krojaštvo; Nikolaj Ogrič, Zatiške ulice 1, brivski obrt; Neža Tekavec. Mestni trg 10, trgovino s črevlji; Marija Žobra zanesljiua ^a^arica v starosti 30 let, z dobrimi izpričevali želi službe v kakem župnišču. 2125 2-1 Vprašanja na posredovalnico služb Th Novotny, Ljubljana, Dunajska cesta i i- Občinski svet ljubljanski. Županova naznanila. V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je spominjal g. župan rajnega dr. Antona Pfeffererja, ki je bil od leta 1862. do leta 1880. občinski svetnik. Nemški dopis deželnega šolskega sveta. Župan je prečital nemško zahvalo c. kr deželnega šolskega sveta občinskemu svetu, ker je prispevala mestna občina k letošnji razstavi učil. Podpisan je dr. Schaff gotsch. Medklici: Zopet nemško ! Dr. Triller glasno zakliče: Zakaj pa slovensko ne pi šejo ! Gospod župan odgovori, da se njemu samemu čudno zdi, ker je c. kr. deželni šolski svet poslal ljubljanski občini nemško zahvalo. Mleko in meso. Gospod župan nato prečita pismo pred sedstva c. kr. kmetijski družbe, katero naznanja, da ni pooblastila nobenega uradnika za sh d glede podraženja mleka in mu tudi ni bdo ničesar znanega o agitaciji dveh uradnikov. Gospod predsednik je izvedel © tem šele iz časopisov. Župan pravi, da je vsa zadeva zdaj brezpomembna, ker je zasnovana zarota zaradi podraženja mleka padla v vodo. Saj bi bili premožnejši sloji lahko plačevali zvišano ceno, a vzajemnost je zahtevala, da je podpiralo baljše ljubljansko občinstvo nižje sloje, nižje uradnike, male obrtnike in delavce. Pri tem se je pač zgodilo, da izgubijo okoličani več strank. Mesto se je namreč zavezalo v odporu z neko mlekarsko zadruga za daljši čas. Na magistratu se izprazne neki prostor, kjer se bo prodajalo mleko. Mestno tržno obrtno nadzorništvo je uravnalo stvar tako, da je nemogoč vsak poizkus še enkrat podražiti mleko. Ne morem si kaj, da bi zamolčal nekaj stvari. Boj med nekaterimi hujskači, ki so razburili okolico in mestno občino, je dal priliko listu „Notraisjcu", da je pri občil članek o mleku. Pričakoval sem, da ostane vojska med producenti in konsumenti omejena. A kak ravnatelj, tajnik ali pa mlečni agent je čutil potrebo spraviti v „Notranjca" članek, v katerem se očita, da so se jerbasi trgali okoličankam vpričo policije z glav. Zupan pravi, da ne polemizuje v časnikih. Prevzvišeno stojim, da bi me mogle zadeti take pšice, kakršne je spuščal „Notra njec", ki me je nazival z agentom po načinu častivrednega „Stovenca". Odločno odkla njam vsako natolcevanje, da bi mestna poli cija ne bila izvrševala objektivno svoje dolžnosti. Glede „Poslanega" v „Narodu\ v katerem pravi g. Pire, da je celo mesto kapituliralo pred mesarji, pravi g. župan, da je storilo mesto vse, ko se je podražilo meso Mesarji so se zavezali, da znižajo cene mesu, če pade cena živini. Mesarjem se je tudi naročilo, da imajo tablice, na katerih so napisane cene. Občinski svet je pametno storil, da ni nastopil z represalijami proti mesarjem. Izkušnje v Solnogradu so dokazale, da ima občina izgubo v svoji prodajalni za meso, ki je le nekaj helerjev ceneje, kakor pri mesarjih. Ni tudi res, da so padle cene živini na ljubljanskem trgu (Medklic: Pre šičje pač!) 03 visokih cen mesa ima dobiček kmet. Pravzaprav je kmet tisti, ki do loča cene mesu. — Tudi agiarna politika je kriva, da je meso dražje. Pri tem pa trpi mestno prebivalstvo O neki zadevi, ki je pokazala ostudnost vsega hujskanja pri pedraženju mleka, pa ne bom govoril. Prišlo je do poravnave, ki je i tiela ta uspeh, da si bs dotičnik za vedno zapomnil, kdaj je vtaknil svoje umazane prste vmes. Personalni in pravni odsek. V regulacijski odsek je bil izvoljen mesto dr. K u š a r j a občin, svetnik j o s i p Prosenc, v upravni odbor Mestne hranilnice namesto rajnega občinskega svetnika dr. Kreka g. Ivan M e j a č. V kurato-rij I. mestne višje dekliške šole so bili izvoljeni za dobo od 1 oktobra 1905 do 30. septembra 1908 za predsednika g. ravnatelj in obč svetnik AndrejSenekovič, za zastopnike pa gg. podžupan dr. B 1 e i -w e i s , Jakob Dimnik, Frančišek Novak, Rajko Perušek, Frančišek Pavlin in F r a n č i -šekŽužek. Dovoli se, da sme izbrisati Anton Stei-ner služnost za pridobivanje ilovice na svo jem posestvu v Trnovskem predmestju. Dirkališče in „Sokol". Izpremeni se sklep občinskega sveta z dne 23. majnika tako, da prevzame „Sokor bivši dirkališki prostor v Lattermanovem drevoredu v najem s 1. majnikom 1906. do 30. aprila 1916, ker dirkališka zadruga ni voljna, da prepusti „Sokolu" prej ta prostor. Stavbeni odsek. Ob progi južne železnice pri Dunajski cesti in ob Bleiweisovi cesti se napravi 160 metrov dolga železna ograja na zidanem ; podstavku, visoka 80 cm. Stroški so pro- i računjeni na 1000 K in pridejo v proračun za prihodnje leto. O prizivu dr..Pirca glede priziva pri-znavalne najemščine za kletna okna pri njegovi hiši v Sodnijskih ulicah se sklene določiti, da plača od vsakega okna na leto 1 krono. V svrhe natančnejih podatkov se vrne magistratu priziv dr. Počka proti prepovedi naprave betonovega tlaka pri njegovi hiši št. 31 v Streliških ulicah. Občinski svet dovoli, da izplača magistrat vladi na mestno občino pripadajoči znesek 3736 kron za popravo sv. Jakoba mostu. Obenem se naroča magistratu, da se udeleži magistrat ob takih prilikah kolav-dacije in se osvedoči o izvršenih delih. Šolske zadeve. Prošnja Adolfa Petrina za poravnavo računa za razna mizarska dela na II. mestni deški šoli se odstavi z dnevnega reda, ker je dotično vsoto že poravnal ravnatelj Ga-bršek. C. kr. deželni šol. svet je poslal nemški dopis glede zgradbe novega šolskega poslopja na Poljanski cesti, kjer nameravajo namestiti III. mestno deško ljudske šolo in II. dekliško, ki je zdaj pri sv. Jakobu in ima 18 razredov Glede deške šole želi dež. šol. svet, da bi se zgradila šola v frančiškanski župniji, kjer bi ne bilo nobene deške ljudske šole, ako se premesti sedanja deška ljudska šola na Vrtači na Poljane, kjer se nahaja v bližini na Ledini I. mestna deška ljudska šola, dočim bi ne bilo nobene deške ljudske šele v obširni frončiškan-ski župniji. Občinski svet sklene, da vstraja kljub tem tehtnim pomislekom pri prvotnem sklepu, naj se zgradi skupno šolsko poslopje na Poljanah, ker bi zgradba dveh novih šolskih poslopij neprimerno visoko zvišala zgradbene stroške. V tajni seji so obravnavali o poročilih obrtnega odseka. Slovensko gledališče. Druga operna noviteta tekoče sezone P. Cajkovskega »Pikova dama" je tako glede vsebine kakor tudi glede globoke, za nas skoro premogočne muzikalne opreme pravi kontrast poskočnemu „Carju in tesarju". Bilo nam je, kakor da nam govori Wagner, s katerim ima Čajkovski, kar se tiče zlasti muzikalnega risanja duševnega razpoloženja mnogo sličnosti. Pa Čajkovski je Rus in kot je v svojem najboljšem glasbenem delu, v operi „Pi kova dama" uporabil vse mogoče momente, v katerih se zrcali globokotožna, v raznih disonančnih ekstremih prekipevajoča ruska duša, ki ostane končno enaka pri pripro-stem muziku, kakor salonskem ruskem junaku Opera je veledramatična; fantastični vsebini libreta odgovarja istotaka glasba. Pravi umetnik je Čajkovski v slikanju disonanc človeškega razpoloženja. Že ouver-tura nas o tem prepriča. V nizkih mol-akordih nam pripoveduje tiho resignacijo, v mogočnem hrepenenju prehaja v fortissimo, a naenkrat razdvoji v obupu dušo zopet naj hujša disonanca v krepkih mol akordih Predvsem moramo povdarjati, da opera ni lahka in zahteva od orkestra in od vsega sodelujočega osobja vse sposobnosti. Dalje pa zahteva večkratni prehod iz eue situva cije v drugo tudi v igralskem oziru mnogo mnogo. Troje velikih in dolgih dejanj je raz deljenih v sedem slik, vsaka drugačna od prve v vsakem oziru, le glavni glasbeni motiv ostane vsem enak. Spraviti tako opero na naš oder, ni bila lahka naloga, in da proizvajanje ne more biti tako, kot na odru n pr. dunajske opere, se razume samo-obsebi. Računajoč z našimi razmerami moramo vsemu osobju in orkestru izreči svoje priznanje. Pri reprizi bodo gotovo odpadli vsi ne-dostatki, želeti bi bilo, da se malo skrajšajo tudi predolge pavze. Res je pa, da je bila scenična oprema lepa in dosegla velik efekt zlasti v šesti in sedmi sliki, kar pa zahteva mnogo dela in truda, zato moramo takoj pohvaliti izboren okus g režiserja. Glasben užitek od te opere je brez dvoma velik za onega, ki ima o glasbi sploh kaj pojma, manj za muzikalnega la-jika. Glasbeni mileu te opere je pač tak, da zahteva od poslušalca popolnoma vse pozornosti ; prezreti ne sme ni ene nuance. — Prepričani smo, da bo vsak rad pogledal tudi reprizo, ker šele tedaj bo mogoče spo znati veliko delo velikega ruskega mojstra. V detajlu moramo to pot v prvi vrsti omenjati gosp. Orželskega (Herman); ustvaril je v svoji vlogi značaj, ki mu dela tudi v igralskem oziru vso čast. Zlasti v peti sliki je dokazal, da lahko tudi kot igralec pokaže svoje sposobnosti. Kot pevec je itak znan, zato ne potrebuje posebne hvale Gospa S k a 1 e v a, naša dobra znanka iz pretekle sezone, je ket izborna pevka itak znana, in če jo za včerajšnji večer še posebej pohvalimo, priča to, da je svojo veliko vlogo Lize rešila res z vso pevsko fineso. Bila je vseskoz prav izborna. G. O u f e d n i k je bil zelo dobro razpoložen; igral je kneza Jeleckega s primerno destojanstvenostjo, krasno je pel ter zlasti v tretji sliki izzval burni, a zasluženi aplavz. G. R a n e k nam je znan kot pravi mojster v igri; pel je dobro, a posebej pohvaliti ga moramo kot dobrega režiserja finega okusa, s katerim ume pridobiti lepe scenične efekte in pa vzdrževati lep red v ensemblu. Gdč. S t o 1 z o v a, kot stara grofica, dasi v mali, a zato nič manj naporni vlogi, je bila v petju, kakor v kretnjah in maski vrlo dobra. Z lepim pevskim akcentom sta rešila svoji vlogi gg. B e t e 11 o in Z a c h ; naše priznanje ! Pozabiti ne smemo seveda gdč. R i n -d o v e in jej izreči toplo pohvalo za njeno premišljeno in ljubko petje; pri tej priliki omenjamo zlasti duet v medigri, (gdč. Rin dova in Hočevarjev a); slednja je bila ljubek pastir in dosegla tudi dober uspeh. Ostale epizodne pevske partije so bile — če računimo z razmerami — pač take, da opere sicer niso pokazile, koristile jej pa tudi niso. Ženski zbor v drugi sliki je pa bil pač prezaspan. Moški zbor je bil posebno dober v zadnji sliki. Razni nedostatki se pri reprizi gotovo odpravijo ; čudno ni, če tako velika opera pri premijeri pokaže kake nedostatke. Gledališče je bilo skoro polno, a opera je vred ia, da bi bila hiša popolnoma zasedena. Izpred sodišča. Bogokletstvo ali ne? Na predni učitelji zahtevajo, da se odpravi-vera iz šole. Toda sami si laste pravico, govoriti učencem, in sicer ljudskim šolarjem, v šoli o verskih stvareh seveda s svojega „mo-derno znanstvenega" stališča. Rudolf Ples kovič, bivši učitelj v Šmartnem pri Litiji, je tudi posvetil svoje moči napredni stvari. — Toda, ko je ta somišljenik teoretičnih privržencev ločitve vere in šole izvedel, da se je v krajnem šolskem svetu šmartinskem zahtevala preiskava o tem, je li res Pleskovič v šoli pred otroci izustil besede bogoklet skega značaja, in da se v Šmartnem govori, da nekateri učitelji taje B >ga, je hitro t»žil zaradi žalitve časti člana krajnega šolskega sveta, posestnika Antona Zaman, in pa gosp. dekana Obravnava pa se je vršila za gosp. Pleskoviča dokaj neprijetno. Zaslišale so se odrasle priče in pa šolski otroci. Odrasli, med njimi starši šolarjev, so pričali, da so jim šolarji pripovedovali, ko so prišli iz šole, kako jim je g učitelj razkladal v šoli, da ni Boga, če je, je pa majhen kot psičtk ali mačka. Trije kot priče zaslišani šolarji so pred sednijo učitelju v obraz potrdili, da je res v šoli izustil navedene besede. Ples kovič se je skliceval na to, da otroci v šoli, kjer jih je zaslišaval nadučitelj, niso natančnega vedeli, toda na vprašanje zagovornika obtoženih, g. dr. Schweitzerja, je moral priznati, da je bil pri dotičnem zaslišanju v šoli tudi on sam navzoč, (!) kar so tudi otroci potrdili in izjavili, da so se pri zaslišanju v šoli bali, da bi ne bili kaznovani. Pravda se je končala za g Pleskoviča nesrečno, ker sta bila tako Antsn Zaman kakor tudi g. dekan oproščena. Zavet mujedala Delavec Bučar iz Velavelj je sunil v Sostrem kajžarja Janeza Novaka štirikrat v prsa, potem pa se je skril pred orožniki pri kajžarici Frančiški Brajar, kjer je bil naposled prijet. Pri aretaciji se je vtikala kajžarica vmes in zato je dobila 6 tednov ječe Surov svak. Delavec Franc Zore iz Javorja, stanujoč pri bratu v Novi Gori, je v pijanosti s polenom natepel svojo svakinjo. Dobil je za svojo surovost 2 meseca zapora Nadeklestreljal. Rudolf Fatur, posestnikov sin iz Zaloga je hodil za tamoš-njo krčmarjevo hčerko Reziko Boletovo. — Ker ga ta ni marala, je vstrelil nekega večera dvakrat nanjo, a je ni nobenkrat zadel. Obsojen je bil na pol leta težke ječe. Dobro ohlajen. Ponoči 10. julija t 1. so plesali v Ktemenčičevi gostilni na Kovorju. Zidar Franc Oblak se je šel vun hladit in tam ga je osuval z odprtim nožem Janez Dacar. Zadnji je bil obsojen na pol leta ječe. Preveč poguma. Tovarniški delavci Peter Strupi, Janez Mežek in Nace Mlinar so popivali v Tržiču v Zuglevi gostil-nici. Ko se jim je po nastopu policijske ure pijača odrekla, metali so v vrata kamenje in sodčke. Enega delavca je aretiral policaj, ali tovariša sta ga iztrgala. Vsi trije so dobili po dva meseca teške ječe. Več izurjenih kovaških in kolarskih 2oi7 pomočnikov 6_4 kakor tudi učencev nad 14 let starih od dobrih staršev sprejme Ivan Demšar, podkovski kovač in izdelovalec vozov v Ljubljani, Marija Ter. cesta. 0000 00 000® priporoča rar.norritu* vizitnice" do ni*ki '••ni wm~ S O DI i različne vrste se prodajo pri Ivanu Bu j gen i j, sodarju. | Cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in Blei-| weisova cesta št. 42 v Ljubljani. 2115 3-3 Prošnja do gg. župnikov v škofjeloškem in cerkniškem okraju. 2108 2 Dnč 25 avgusta letos je umrl v Švici i pri Dobrovi Anton Sterle, ki je imel po ; lastni izjavi svojo hranilnično knjižico z i oporoko vred shranjeno pri nekem gospodu i župniku v imenovanih dveh okrajih. Dotični I gospod se prosi, naj odda knjižico in oporoko c.kr. okrajni so d ni ji v Ljub-i 1 j a n i, ker sicer nikomur nič ne koristi. V Radečah na Dolenjskem se proda i _ _ 2124 3-2 | HlSa (gostilna) z hlevom in vrtom, en vinograd in ena njiva. Vprašanje prevzame upravn. »Slovenca". | Lepo stanovanje Ej s štirimi sobami in pritiklinami Ej SS" se odda s prvim novembrom v Wolfovih ulicah št. 12. Poizvč se istotani. 206610-5 pivovarna „fluer". v Žrebanje nepreklicno pr jutri. ^ Glavni dobitek kron 30.000 kron Srečke vdovskega n sirotinskega zaklada al K se dobe v vseh menjalnicah, c. kr. tobakarnah in loterijskih kolekturah, kakor tudi pri menjalni akcijski družbi „Merkur", Dunaj I., in njenih filijalkah. 1979 10 Naznanilo. 2o29 5-5 Brata Rus Emonska cesta št. 2 uljudno naznanjata slavnemu občinstvu otvoritev trgovine i žitom, moko, žitnimi pridelki In Jrvml. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 38 F. H I T I Pred škofijo št. 20. ar Zunanja naročila se točno izvršujejo. Abiturijent z dobrim izpričevalom išče službe v kaki pisarni ali uradu. Vstopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro „Abiturijent" sprejema upravništvo »Slovenca". 2120 3—2 2080 6-3 JCajfinejfi se dobi v vinarni jri belem volku" Ljubljana, Wolfove ulice št. 4 (Lenče). Ril IS se proda lz Jflliri proste roke na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-3 Več v upravništvu „Slovenca". V najem se odda s 1. novembrom enonadstropna mala V11H INDRA TEA Dobi se povsod. Najboljši čaj na svetu. 1927.30-9 indra Xea Import Company, Trst. Odlikovan l zlato kolajno In Častno diplomo v Parizu. » —i 603 104-Gl Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blagr po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavile.] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Trgovski učenec iz boljše rodbine se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom 2098 2—2 Rud. Rutner, Vrhnika. 2123 3-2 v Ciril = Metodovi ulici v Ljubljani. Naslov se poizve do 19. t. m. dopoldne na licu mesta (2. vila od Elizabetne ceste) pozneje pa v upravništvu „Slovenca". Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, srebrnih in ilatlh ur z znamko Roskopf. Ilahn, Ornega, Schaflliausen, Glashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in grebrnln po izvirnih tovarniških cenah.j Nikel. remont, ura......K 3'— sist. Roskopf patent ura čri 4 — 4-— 5'— 750 7-60 11-50 črna jekl. rem. ura „ švic. izvir. Roskopf pat. ura . . „ Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ srebr. „ „ „01oria" „ „ „ „ dvojni plašč . „ » oklep, verižica z rinčico M'na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9 50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3"—, švarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro 3ietn» pismeno Jamstvo! Nlkak risi ko 1 Zamena dovoljena, aH denar nazaj! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—36 H Krojaška delavnica n ^ za obleke za gospode po meri in mi 10-7 ^ zavod za uniformiranje £J ti Josipa Sojino, .jubilanti. (f Največja zaloga elegantno izvršenih oblek za gospode ^ in dečke. ^^ Bogato izbrana zaloga izključno angleškega blaga. mmm *********** Jesenske in zimske novosti. V) -3 CT> B 65 ce tr ■ j—.. p I Jesenske m zimske novosti v klobukih, cilindrih, čepicah iz kožuhovine in blaga, dalje moško perilo, kravate i. t. d. 2077 5-3 priporoča v veliki izberi in nizki Geni. Sedaj 15 gld. 1 zimski havelok iz veljblodne dlake ali pelerina, 1 jesenska ali zimska obleka, 1 posebne hlače, 1 posebni modni telovnik. Za 30 gld. 1 fina zimska suknja, 1 „ jesenska ali zimska obleka, 1 fine posebne hlače, 1 fin površnik, 1 „ modni telovnik. Za 40 gld. 1 še finejša zimska suknja ali Doubl športna suknja, 1 še finejša obleka iz angl. modnega blaga, 1 še flnejši angleški površnik, 1 „ „ modni telovnik. Za 59 gld. 1 najfinejša zimska suknja, 1 najfinejši površnik, 1 „ mikado, podložen s ko-žuhovino in kožuhov, ovratnikom, Angino skladišče oblek. 1 najfinejša modna obleka, 1 najfinejši modni telovnik. Za 66 gld. 1 kožuh za potovanje s sedmograško ali divjačinsko podlogo, 1 zimska suknja s podlogo iz sukna ali atlasa, batirana. 1 obleka angleška ali modni kamgarn, 1 posebne hlače najmodern. vzorca, 1 najfinejši modni telovnik. Za 100 gld. 1 najfinejši kožuh za mesto, 1 „ „ „ potovanje, 1 najfinejša zimska suknja, 1 „ obleka, 1 „ posebne hlače, 1 fin modni telovnik iz svile ali svilnatega baržuna, 1 damski kostum. 2097 10—4 Sedaj za dame za 15 gld. 1 jesenski ali zimski jopič, 1 pelerina iz veljblodne dlake s kapuco, 1 kožuhovin. koljer z mufom. Zunanja naročila se izvršč le po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Ako blago ne ugaja, se vzame nazaj in zamenja. O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5.