KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p. p. (t.
LETNIK XXII / ŠTEVILKA 7	CELOVEC, DNE 12. FEBRUARJA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Konferenca »petih" v Kairu
Državniki Egipta (Naser), Jordanije (kralj Husein), Sirije (predsednik Atasi), Sudana (predsednik Al-Numeiri) in Iraka (namestnik predsednika Amaš) so v ponedeljek zaključili v Kairu tako imenovani »mali vrh«.
Državniki teh petih arabskih dežel so posvetili posebno pozornost stopnjevanju izraelskih vojaških operacij. V skupnem uradnem sporočilu, ki so ga izdali ob zaključku konference, je rečeno, da hočejo arabske države, katerim je Izrael zasedel njihova ozemlja v junijski vojni 1967, nadaljevati boj do. kotične zmage. Ponovno so obtožili Združene države Amerike, da s tem, da pomagajo Izraelcem in njihovi napadalnosti, podaljšujejo napetost na Srednjem vzhodu. Arabske države so trdno prepričane, da se njihovi narodi lahko postavijo po robu napadalcu.
Kot .poročajo iiz Moskve, je tja prispel voditelj palestinskih upornikov Arafat, potem ko je bil tudi navzoč na konferenci petih arabskih državnikov v Kairu. Predstavnik palestinskih gverilcev je izjavil, da je trelba pripisati obisku Arafata v Moskvi velik -pomen. Cilj njegovega obiska je okrepiti odnose Palestincev do Sovjetske zveze. Politični opazovalci so prepričani, da je Arafat zaprosil Kremelj za večjo 'vojaško pomoč v boju proti Izraelu. Povabilo Moskve Arafatu, pravijo opazovalci, naj
Položaj
Iz Lagosa, glavnega -mesta Nigerije, so sporočili, da je bila ustanovljena vojaška preiskovalna komisija, ki bo proučila ravnanje oficirjev v službi nekdanje bia-frske odpadniške vlade. Uradno sporočilo pa pravi, da komisijo sestavljajo visoki nigerijski oficirji in da je bila ustanovljena z dekretom državnega poglavarja generala Gowona. Komisija se bo omejila na preiskavo i-n ne bo vodila nobenih procesov proti prejšnjim biafrskim vojaškim voditeljem. Opazovalci v Lagosu poudarjajo, da kljub temu m izključeno, da bodo izsled" ke komisije -pozneje lahko izkoristili za sodno preganjanje oseb, ki so sodelovali pri poskusu odcepitve.
Iz Nigerije izganjajo misijonarje
Nigerijska vlada je začela uresničevati svojo grožnjo, da bo izgnala iz države vse misijonarje in druge osebe, ki so pomagale upornikom bivše odpadniške -pokrajine Biafre. Iz Fort Harcourta je prispela v Lagos prva skupina katoliških misijonarjev, v glavnem Ircev, ki so morali zapustiti Nigerijo. Te ukrepe je zvezna vlada v Lagosu napovedala že med državljansko vojno. V Nigeriji bodo lahko ostali samo tisti, ki pomagajo sestradanemu ljudstvu.
Z vseh strani sveta se v Nigerijo medtem še vedlno steka po-mo-č. Kanada je že poslala poljsko bolnišnico z dvesto ležišči, operacijsko opremo i-n večjo količino zdravil.
V Lagosu je komentator nigerijskega
bi zavrl zmerom večji rdečekitajski vpliv na arabske gverilce.
Letalski napadi se stopnjujejo
Egiptskio-iizraelska letalska vojna postaja zmerom strašnejša: v -ponedeljek sta oba nasprotnika izvedla več letalskih napadov drug proti drugemu. To izraelskih poročilih sta bili sestreljeni po eno izraelsko m eno egipčansko letalo vrste »Mig 21«. Vojaški predstavnik v Tel Avivu je izjavil, da so spričo egiptovskega letalskega napada ob Sueškem prekopu izgubili življenje štirje izraelski vojaki.
Egipčanski predsednik Naser je v televizijskem govoru, ki ga je imel v noči od nedelje na ponedeljek priznal, da je premoč izraelskega letalstva očitna. Naser je dejal, da sc ta premoč izraža v pomanjkanju pilotov na arabski strani. Celo dobava francoskih letal vrste »Mirage« Libiji, ne bo mogla spremeniti tega dejstva. Libija nima za naročenih 100 »Mirage« nobenih izučenih pilotov, dočim jih ima Izrael za vsako letalo kar dva na voljo.
Izrael bo v kratkem mobiliziral okoli 60 odstotkov prebivalstva. To vest so objavili v arabskih krogih zasedene zahodne Jordanije. V zvezi s tem so izraelske oblasti opozorile -posestnike arabskih tovornjakov, cistern in avtobusov, da morajo imeti ta vo-zila -pripravljena za vsak primer.
v Biafri
radia ostro napadel nekatere države, ki so med vojno pomagale odpadniški pokrajini in se .sedaj skušajo .spet približati Nigeriji. Dodal je, da je Nigeriji najbolj, -pomagala Sovjetska zveza in jo zato smatrajo za svojo najboljšo prijateljico.
Ostavka italijanske vlade
Na seji italijanske vlade so v soboto sklenili, da vlada poda ostavko. Uvodoma je poročal zunanji minister Moro o zasedanju v Bruslju, kjer so obravnavali kmetijsko vprašanje. Nato pa je predsednik vlade Ru-mor obvestil ministrski svet, da je sprejel na znanje sklepa političnih sil, ki podpirajo vlado in da meni, da je primerno, da poda ostavko predsedniku republike. Le-ta je ostavko sprejel, istočasno pa j-e prosil ministrskega predsednika Ru-morja, da ostane na svojem mestu za opravljanje rednih uradnih dolžnosti vlade.
V ponedeljek je predsednik republike Saragat pričel s posvetovanjem za sestavo nove vlade. Saragat je, potem ko se je sestal, z več vplivnimi italijanskimi politiki dejal, da želi, da bi se vladna kri-za hitro končala, saj parlament želi naporno delati, kot je delal v zadnjih dveh letih. Nova italijanska vlada naj bi bila vlada levega centra, katero bi sestavili krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci.
Volitve
Petindvajset let druge avstrijske republike je za nami. Kot državljani in kot narodna manjšina imamo dolžnost in pravico pregledati razmere, v katerih smo živeli in živimo.
Od 1945 do 1966 sta vladali državo obe veliki stranki OVP in SPo. Priznati je treba, da sta iz povojnih razvalin in ruševin z veliko ameriško pomočjo v državnem merilu dosegli velike uspehe na gospodarskem in kulturnem področju in da je Avstrija v političnem pogledu dosegla ugled v Evropi. Ne smemo pa prezreti, da je tudi avstrijski narod z delom rok in delom glav storil svojo dolžnost.
Do podpisa državne pogodbe leta 1955 je politični zakon med OVP in SPo kar dobro funkcioniral, pač pa je tudi zasedba po štirih velesilah doprinesla svoj del.
Po letu 1955 pa se je »pričel« zakonski prepir med vladnima strankama in avstrijskimi volivci so na volitvah marca 1966 poverili eni stranki tako zaupanje, da je mogla vso vladno dolžnost prevzeti sama.
Če pregledamo in presojamo ta zadnja štiri leta, moramo ugotoviti, da je Avstrija
DEŽELNO STRANKINO VODSTVO UGOTAVLJA Koroška ljudska stranka se zaveda, da morajo biti rešena odprta vprašanja in odprti problemi slovenske narodnostne skupnosti v smislu tozadevnih določil avstrijske državne pogodbe v duhu medsebojnega zaupanja in razumevanja ter v sodelovanju s koroškimi Slovenci.
pretres na Češkoslovaškem 1968 kar dobro prestala, da je v gospodarskem pogledu brez pretresljajev premostila povišanje vrednosti nemške marke in zmanjšanje vrednosti francoskega franka.
Medtem ko Italijo pretresajo neprestani štrajki in je Francijo pretresel leta 1968 -trajk študentov in delavcev do mozga in spravil celo mogočnega de Gaulla s prestola državnega predsednika, smo v Avstriji imeli mir. Celo Anglija se je motala iz ene gospodarske krize v drugo in tudi gospodarsko močni Nemčiji so delali študenti na univerzah veliko preglavic.
Gospodarski mir sicer ni mogel zausta-viti povišanja cen, pač pa so s cenami rasli tudi dohodki in sc življenjske razmere v zadnjih štirih letih niso poslabšale, marveč Poboljšale.
V zunanji politiki se je pričel uravnati tudi spor z Italijo zaradi Južnega Tirola sporazumno s prizadeto avstrijsko manjšino in obeh prizadetih držav Avstrije in Italije.
Trgovina z Italijo in Nemčijo je delala Avstriji težave zaradi predpisov, ki veljajo ra vse ozemlje Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Tudi na tem področju se je račelo jasniti. Sicer pa tudi Jugoslavija išče tesnejših zvez z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Težave pa imajo tudi znotraj Ev-r°pske gospodarske skupnosti, ki smo jih zrnpgii celo že v okviru Avstrije same. Tu se je posrečilo rešiti vprašanje presežkov mleka in surovega masla ter preusmeriti produkcijo krušnih žitaric na pridelavo koruze.
Nam Slovencem dnevi niso bili sončni. J* *°- »toči« 1958, ki je uničila dvojezično s°lo, po raznih zapostavljanjih na polju ■subvencij in kulturnih podpor in hudi diskriminaciji, kateri je bil izpostavljen »levi rn desni del« manjšine posebno v zadnjem času v zvezi z Vetrinjem, moramo vendar Poudariti tudi svetle točke.
Slovenska gimnazija v Celovcu, ki je bila ustanovljena kot poskusna šola leta 1957 od tedanjega prosvetnega ministra dr. Heinricha Drimmla, se je povoljno razvijala, kljub vsej utesnitvi v prostoru, kljub vsej skromnosti dijaških domov. Ta gimnazija bo po 13 letih dobila vendar lastno poslopje s pričetkom gradnje 1970.
Zvezni kancler dr. Josef Klaus sc je kot vodilni politik izrekel proti ugotavljanju manjšine kot sredstvo reševanja manjšin-
skih vprašanj, medtem ko je bilo posebno v zadnjem času s strani koroškega deželnega glavarja mnogo govora o priznavalnem načelu.
V zveznem proračunu so upoštevane tudi želje slovenske manjšine po finančni podpori kulturnih in gospodarskih teženj koroških Slovencev.
Če trezno presodimo razmere v državi in v dobri veri in zaupanju na dane besede, se bomo na volitvah odločili za OVP.
Tito se bo sestal z Rogersom
Kot poroča tiskovna agencija »Reuter« iz Lusake v Zambiji (Afrika), se je jugoslovanski predsednik maršal Tito, ki je trenutno na uradnem obisku po afriških deželah, v Adis Abebi (Etiopiji) sestal z ameriškim zunanjim ministrom Rogersom (tudi ta je na uradnem potovanju v Afriki). Tito je v ponedeljek prispel iz Lusake v Etiopijo. Sam Tito je povedal, da je do sestanka prišlo na pobudo Združenih držav Amerike ter da so na njem razpravljali o napetem položaju na Srednjem vzhodu, o problemih Afrike in tudi o odnosih med Združenimi državami Amerike in Jugoslavijo.
ZDA in Sovjetska zveza o atomskih eksplozijah
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da so Združene države Amerike in Sovjetska zveza sklenile ponovno začeti razgovore o atomskih eksplozijah v miroljubne namere. Razgovori so sc pričeli v sredo, 11. februarja.
Kot je znano, je bilo podobno srečanje aprila lanskega leta v avstrijskem glavnem mestu Dunaju (naš list je o tem poročal). Sovjetsko delegacijo vodi Igor Morohov, podpredsednik za atomsko energijo Sovjetske zveze, Ameriko pa Theos J. Thompson, član komisije za jedrsko energijo Združenih ameriških držav.
Prav tako je znano, da se bodo na Dunaju pričela 16. aprila pogajanja med obema deželama za omejevanje strateškega jedrskega orožja. Prva faza teh pogajanj je bila lani decembra v finskem glavnem mestu Helsinki (tudi o tem je naš list podrobno poročal).
Dogodki na Kitajskem
V Hongkongu so objavili tamkajšnji listi dve senzacionalni vesti o Kitajski. Tako poročajo, da so pričeli v Šanghaju izseljevati prebivalstvo v okviru priprav za vojno. V tej zvezi navaja neki časopis vrsto pisem prizadetih meščanov Šanghaja, v katerih sc pritožujejo, ker se morajo izseliti, pa čeprav so se rodili in so odrasli v Šanghaju.
Druga vest pa se nanaša na nenadno in resno bolezen ministrskega predsednika Čuenlaja. Vendar so kasneje to vest po obvestilih iz Tokia zamikali, češ da je Čuen-laj pred kratkim sprejel nekega tujega ministra im se z njim dalj časa razgovarjal, kar so objavili kitajski časopisi.
KRATKE VESTI
•	Pri atentatu na potniško letalo izraelske družbe »El Al« na miinchenskem letališču Riem, je izgubil življenje en potnik, enajst je bilo težje ranjenih, med njimi verjetno tudi dva atentatorja. V torek popoldne je zastopnik palestinskega osvobodilnega gibanja v Amamu (Jordaniji) izjavil, da je ta akcija delo njene organizacije
e Velikanski snežni plaz, ki se je sprožil v dolino -s pobočij 3000 metrov visoke gore Domspitze, je v znamenitem smučarskem raju Val d’Isere v francoskih Alpah povzročil strahovito človeško tragedijo: 48 oseb je bilo pokopanih pod snežnimi masami, okoli 40 ljudi pa je bilo lažje in težje poškodovanih.
•	Ameriška policija je aretirala v Seattlu
sovjetskega državljana Tihomirova v trenutku, ko jie prevzemal gradivo, (ki se nanaša na narodno obrambo ZDA. Zakon za to dejialnje predvideva 10 let zapora ali denarno kazen 10.000 dolarjev.
OD TEDNA DO TEDNA
SOVJETSKA ZVEZA ZAGROZILA
IZRAELU Z VOJNO
Francoski list »Aurore« je minuli teden objavil senzacionalno novico, da je Kremelj zagrozil Izraelu, da 'bo vojaško posredoval na Srednjem vzhodu, če ibo ta nadaljeval z vojaškim pritiskom nad Arabci. List je tudi trdil, da to grožnjo vsebujejo poslanice, ki so jih sovjetski veleposlaniki v VVashingtonu, Londnou in Parizu izročili ameriški, britanski odnosno francoski vladi.
Podrobnosti sicer niso znane, vendar sodijo politični opazovalci, da Sovjetska zveza Obtožuje Izrael, -da stopnjuje vojno na Bližnjem vzhodu. Ameriki očitajo, da podpira oči to Izrael. Prav iz teh razlogov bo Sovjetska zveza še nadalje podpirala arabske dežele.
Res je sicer, da je sovjetski veleposlanik v Parizu imel razgovor s francoskim državnim predsednikom in da sta razpravljala o nujnih in važnih vprašanjih. Hkrati se je sovjetski veleposlanik v Londonu sestal z britanskim ministrskim predsednikom.
Po drugi plati je francoski radio poročal, da je Sovjetska zveza opozorila, da bo nastopila z vojsko ob strani Arabcev, če bi prišlo do novega spopada v Srednjem vzhodu in če ne bo Izrael prenehal s svojimi letalskimi napadi.
V tej zvezi je sovjetsko veleposlaništvo v Londonu zanikalo vest, da je Kremelj zagrozil z neposrednim posredovanjem na Srednjem vzhodu. Predstavniki sovjetskega veleposlaništva je izjavil, da j-e sicer položaj na Bližnjem vzhodu zelo resen, da pa sovjetska vlada meni, da je še možna politična rešitev.
Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je prav tako zavrnil vse vesti o dozdevnem sovjetskem vojaškem posredovanju na -strani arabskih dežel.
AMERIŠKI PREDSEDNIK
ODGOVORIL KREMLJU
Zgoraj prinašamo sovjetsko veleposlanico trem zahodnim velesilam, tukaj pa odgovor ameriškega predsednika Nbrona Kremlju, in sicer sovjetskemu ministrskemu predsedniku Ko-siginu. Ameriški vladni kr-o-gi so izjavili, da je odgovor zmeren in realističen.V tem odgovoru predsednik Nixon zavrača sovjetske trditve, da so Združene države Amerike i-n Izrael odgo-
vorne za stopnjevanje vojne v Bližnjem vzhodu.
N-ixonova 'poslanica Kosiginu pojasnuje napore ameriške vlade, da bi prepričala obe stranki v sporu, naj spoštujeta premirje in poudarja, da so bili ti napori poostreni v zvezi z nedavnimi izraelskimi letalskimi napadi na predmestja Kaira. V odgovoru ameriškega državnika Sovjetski zvezi, je tudi namig na ameriški predlog, da bi pričeli razpravljati o sporazumu na embargo nad orožjem za vse države, na spornem področju Srednjega vzhoda.
V tem 'pogledu v VVashingtonu ugotavljajo, da j-e Sovjetska zveza ta predlog doslej zmerom zavračala z utemeljitvijo, da razprava o tem vprašanju nima nobene vrednosti, dokler bodo izraelske čete na arabskem zasedenem ozemlju. Poleg tega Nbrom poudarja osnovne točke ameriških predlogov za mimo rešitev arabsko-izraelskega spora in roti Sovjetsko zvezo, naj pri tem sodelujejo pozitivno.
JUGOSLOVANSKI ODNOSI
Z GRČIJO
Na tiskovni konferenci v Beogradu je zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Vujiča izjavil, da Jugoslavija posveča vsem svojim sosedom pozornost dobrih odnosov, tako tudi s sosedno Grčijo. Na vprašanje prihodnosti odnosov med Grčijo in Jugoslavijo, ki zadevajo obe državi (gospodarstvo, cestni promet, turizem itd.) je Vujiča izjavil, da bo Jugoslavija razvijala te odnose še nadalje ter upa, da bo grška vlada vložila napore v it e j smeri.
STROGE OBSODBE VOJAŠKEGA
SODIŠČA V GRČIJI
Vojaško sodišče v Solunu je obsodilo na dosmrtno ječo štiri študente, ki jih dolže prevratniških dejanj v okviru, »maoistične« organizacije. Na dosmrtno ječo so bili obsojeni: 23-letna Antonio Liakos in Trian-tafillon Mitafidis, ki sta obiskovala filozofsko fakulteto. 26-letni Anastasios Darveris in 32-letni Stergios Katsaros študenta matematične fakultete univerze v So-Iunu.
Poleg tega je sodišče obsodilo še pet drugih mladeničev na zaporne kaizmi od 18 let do dveh let in pol in enega obsojenca povrh še na kazen 30 mesecev izgona. Tako visoke kazni je zahteval javni tožilec, ki so jih sodniki nato tudi izrekli, da bi »odstranili teroristične skupine, ki delajo na škodo države.«
Obtoženci so priznali, da so uporabili silo, zato da vržejo režim in obnove svobodo v Grčiji. Devet obtožencev so dolžili, da so organizirali dinamitni napad na sedež NATO v Solunu in na spomenik -predsedniku ZDA Trumanu v Atenah. Atentate so izvedli pomladi lanskega leta.
WILLY BRANDT BO OBISKAL
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Zaihodnonemški zvezni kancler Willy Brandt se bo 10. in 11. aprila pogovarjal v VVashingtonu v Beli hiši z ameriškim -predsednikom Richardom Nixonom o perečih mednarodnih problemih.
Willy Brandt je tretji zahodnoevropski državnik, ki bo prišel letos v Združene države Amerike. Sledil bo britanskemu ministrskemu predsedniku Haroldu VVilson-u (ki je že obiskal VVashington, kot smo že poročali) in francoskemu predsedniku Ge-orgesu Pompidouju, ki ga pričakujejo v Ameriki ob koncu februarja.
ROMUNIJA ODOBRILA POGODBO
PROTI ATOMSKI OBOROŽITVI
Romunija je ratificirala pogodbo o neširjenju atomske oborožitve. Državni vodja partije Ceaucescu je ob tej priložnosti obžaloval, da pri sklepanju pogodbe niso upoštevali pripomb i-n kritik številnih držav in da pogodba ne preprečuje proizvajanje atomskega orožja in ne nudi nobenega jamstva proti uporabi atomskega orožja v morebitni prihodnji vojni. Vendar pa predstavlja prvi korak k omejitvi atomskega oboroževanja ter jo je Romunija v tem duhu tudi ratificirala.
V	KAIRU MEDNARODNA
PARLAMENTARNA KONFERENCA
V	Kairu je pretekli teden razpravljala mednarodna parlamentarna konferenca o krizi na Srednjem vzhodu. Na konferenci je bilo navzočih več kot 200 poslancev iz 50 evropskih, arabskih, afriških, azijskih in južnoameriških držav.
Ob začetku konference je 'imel predsednik Naser govor, v katerem je orisal krizo na Bližnjem vzhodu in poudaril predvsem odgovornost ZDA za sedanji kritični položaj.
Dalje je Naser poudaril, da sedaj arabski narod plačuje krivice, ki so bile storjene Židom v Evropi, medtem k-o Arabci niso nikoli ničesar storili proti Židom. Ugotovil je, da se Izrael naslanja na svojo napadalno silo, ki predstavlja zgovoren izraz njegovih ekspanzionistični-h stremljenj. Potem ko je omenil, da je Izrael trikrat po končani svetovni vojni napadel Arabce, je
dejal, da je Izraelu s svojim oboroženim nasiljem in s podporo ZDA uspelo zasesti vso Palestino in ozemlja treh arabskih neodvisnih držav. Kljulb vsemu temu, je poudaril Naser, je Egipt sprejel resolucijo varnostnega sveta OZN od 22. novembra 1967, medtem ko jo je Izrael odločno zavrnil.
Naser je zatem dejal, da napadeni Arabci zavračajo »neposredna pogajanja«, ki jih vsiljuje Izrael, »ker do takšnih pogajanj lahko -pride samo tedaj, če narodi priznajo svoj poraz.«
Ob koncu svojega govora je Naser izjavil, da arabski narod nima druge izbire kot boj proti napadu in je naprosil ves svet, naj pokaže »popolno in objektivno razumevanje za arabsko stvar.«
GEORGE BROVVN: »ČETVERNI
POGOVORI O BLIŽNJEM VZHODU
- NESMISEL«
Drugi mož britanske laburistične stranke George Brown meni, da so pogovori štirih velikih sil o Bližnjem vzhodu »nesmisel« in da jih je treba ustaviti.
Brovvn je govoril v parlamentu, potem ko se je vrnil z obiska na Bližnjem vzhodu, kjer se je pogovarjal -z izraelskimi in arabskimi državniki.
Egiptovski predsednik Naser je napovedal mednarodnem srečanju parlamentarcev v Kairu, da Artibci nimajo druge izbire kot oborožen boj, če hočejo dobiti nazaj ozemlja, ki jih je zasedel Izrael v junijski vojni 1967. »Tisto, kar so vzeli s silo, si lahko le s silo vzamemo.«
Izraelski obrambni minister Moše Dajan je izjavil, da je februar odličen za Izrael, ker ho ta mesec ameriški predsednik Nixon končno odločil, kako bo z novimi dobavami orožja Izraelu. ZDA so edina država, ki oskrbuje Izrael z orožjem.
TURČIJA NAJ BI POSREDOVALA
MED IRAKOM IN IRANOM
V Ankari j-e bil iraški notranji minister Mahdi Ammaish, ki je zaprosil turško vlado-, naj posreduje pri iranski vladi, da se prepreči zaostritev sedanje krize med Irakom iin Iranom, ki se lahko spremeni v oborožen spopad med terna dvema državama.
Ammash se je sestal tudi s turškim zunanjim ministrom in -s predsednikom vlade Demirelo-m. Po sestanku je bila takoj sklicana seja turške vlade. V dobro obveščenih krogih v Ankari se je zvedelo, da je turška vlada pripravljena posredovati med Ira-nmo in Irakom za ureditev sporov, ki vedno bolj zastrupljajo odnose med dvema državama ob Perzijskem zalivu.
llllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||II||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||l|l|||||||l||||||l<lllllllllll|l||||||||llll|||||||||||||||||||||||||||||||||||l,,,ll,lll,ll,ll,lll,llllllll,||||,,l,ll,llll,,|,,l,,ll,,,l,,|l|,l|l||||||||||||||||||||||||||||||l||||||ll||||UH|||1||l|||ll,lll|l||llllltllltllimaHIIU|U|lnllllmllIIIIUInllltltlluMH
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
tllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||l||H||ltmillt||||||||||||||||||t|||||||||||ll||l||||l|||H||||||||||||||||||ll|l|l||l|||||ll||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl||Ill|H|lllll|||l||||lllllll,ll,l,,llll,,ll,l,l,llllllllllllllllllll,,lllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,,ll|IIIIIIIIIIIlll,llllllllllIHI
Volivni direndaj
Tiskarski stroji so se zagreli ob ogromnem delu. Dain na dan bruhajo nove lepake, zdaj ‘bolj, zdaj manj posrečene, propagandne knjižice, polne gnusno sladkega hvalisanja in prilizovanja, ter letake, da bi ljudje vendar natančno vedeli, koga ne smejo oz. koga morajo voliti. Vsak ima prav, za svoj žep seveda. Nasprotniku priznati kaj dobrega? To bi bilo sicer možno v 'bolj umirj enih časih, ko se volivcu in strankam ne bliža s tako blazno hitrostjo dan pričakovanj in strahu, upa in obupa. Zdaj pa je strankarskim generalom padlo kakor luskine na oči in ne morejo več spregledati. Vsak je storil največ, v vsedržavnem okviru za Avstrijo, v deželnem za Koroško. Ogrožen je napredek, blaginja m šiling se bosta skrhala in se razdrobila na nešteto koncev, če bo izid proti pričakovanju strank, v nevarnosti je človek (jasno, zaradi človeka pred človekom), ker pač preti taka i-n laka vladavina. Eden se šopiri s svojimi zaslugami-, storjenimi in obljubljenimi ali vsaj že načrtovanimi; drugi z boljšimi izgledi za prihodnost; zopet tretji pokoplje vse v grob, kar so storili drugi, in misli, da j-e- končno -napočil čas njemu in -njegovim idejam, 'postavljenim v evropski okvir (izgloda, kot da je postala naša stara Evropa neke vrste modemi pralni prašek, ki opere vse madeže, ali pa kako cepivo proti nalezljivim in zalezi j iv,im boleznim, uporabljivo zlasti v kritičnih časih); zopet drugi obljublja vse drugače. In tako se vrti ta cirkus. Vsi so tvegali z visokega trapeza- skok v globino; mrežo so sicer
razpeli, a talko, da je gledalci, in občudovalci skoraj ne vidijo. Njim je tudi padlo kakor luskine na oči. Mnogi ali ne morejo ali pa nočejo spregledati.
Bogata žetev...
Za državnozborske volitve se poteguje šest strank, poleg štirih znanih še Olahova DFP in skrajno desničarska N D P, ki sicer na Koroškem -in v nekaterih drugih voliv-nih okrožjih ne bo kandidirala. Za koroški deželni zbor se potegujejo SPo, OVP, FPo in KPO.
Kandidati -drvijo skozi državo, bolj prizadevni v svojem strankarskem trudu kot tekmovalci na olimpijskih -igrah ali raznih svetovnih prvenstvih, posamezni dogodki te prav spominjajo na ostre hokejske ali boksarske dvoboje, nekateri prav na roiko-'borbo v prostem slogu. Vsak hoče zabiti nasprotniku čim več golov, večkrat se znajde gumasta ploščica, tudi puk -imenovana, celo v lastnih vratih. Tega pa seveda nočejo priznati, kajti to bi bilo sila neprijetno, kar bridko. Taki papeži se ne motijo. Njihovi izreki, njihove sodbe morajo žaleči, če ne, potem zbogom. Tu se dela za Avstrijo. Vsak je storil največ. Tu se gara za Koroško. Vsak j-e prelil največ znoja, če že ne v večjih količinah, vsaj v kapljicah. Pa kdo potem more reči, da to ni nič. Laž!
In občinstvo kriči, hrešči, žvižga, ploska, se vije v krčih, se navdušuje, napetost presega' že mejo histerije, vsak čas bo sledil srčni i-nfarkt. Tam bo enemu odklenkalo, a zato se bo drugi povzpel gotovo više. Ob-
rekovanja in govorice se oblačijo v plašč resnice. Udarci v trebuh, sicer v -boksu prepovedani, so seveda v rokoborbi v prostem slogu dovoljeni, če ne zaleže prepričevalna moč, se bo našlo kaj drugega, bolj učinkovitega. Pojavljajo se strahovi iz gradu vetrinjskega, tam v blatu okoli Vetrinja že požira svoje žrtve nov zmaj-. Mogoče se bo našel kak nov Heraklej, ki ga bo ukrotil, podobno, kot je opravil oni iz grškega bajeslovja nadvse uspešno svojih dvanajst naporov. A revež je moral umreti mučne smrti.
— ali toča
Zadnjo nedeljo februarja se bo zvedelo, kdo je na Koroškem zmagovalec po točkah ali kdo je šel v tehnični' oz. celo klasični k. o. Zmagali bodo kljub temu najbrž vsi, vsak po svoje, kot je bilo doslej navada. Volivci bodo- že verjeli. Nekoliko drugačna slika se nam obeta za večer prve marčne nedelje. Bomo videli.
Potem bodo sledila dolgovezna 'pogajanja -za vlado. Ali bo enobarvna, ali pa, kar je bolj verjetno, koalicijska. Velika, -mala, če mala, potem po sklepu FPO, razglašenem 16. januarja, med OVP in FPO. Bog si vedi, nekaj že bo. Sledilo bo jadikovanje, da ljudstvo ni moglo razumeti in spregledati teh in teh dalekosežnih, učinkovitih potez tega in tega junaka v šahovski tekmi. Sledile bodo zahvale volivcem, obljubilo se jim bo, da se bodo izpolnile vse obljube. Do konca premirja bodo že pozabili to ali ono malenkost iz mastnega bogastva o-b-Ijnb.
Eden te vabi z resnim, pristno avstrijskim pogledom, drugi s strokovnjaškim nasmeškom, ta s poglavarsko vzvišenostjo,
drugi s tipično koroško govorniško držo, z roko, ki drži pokonci tri druge kandidate, nekateri so usmerili palce proti vesolju, da bi šla smer čim više in bi se tud-i ta naša dežela uvrstila med vesoljske sile, zopet drugi si ne upa na lepakih govoriti glasno, kaj, če bi te slišal gospodar. Nezaslišano!
Na dražbi
Koroška je dežela prehoda, narodi prihajajo in grejo, ostala sta dva, Slovenci in Nemci (Slovenci so prišli prej). Slovence varuje senžermenska pogodba iz leta 1919 in državna iz leta 1955. Iz zakladhice člen* 7 državne pogodbe smo dobili koroški Slovenci do zdaj le gimnazijo; lastno poslopje bodo začeli graditi letos, tako so nam vsaj obljubili. Glede slovenskega uradnega jezika dodatno k nemškemu je izšel nekak odlok. Drugače nič, čisto nič. Tu se vidi, kako resno jemljejo merodajni dejavniki člen 7, ki je sestavni del državne pogodbe-O tem se zdaj seveda ne čuje nič, ker se pač ne sme slišati, kajti veliki stranki snubita Slovence.
Pač velja staro pravilo, da brozge n6 smeš mešati, če hočeš, da bi se usedla. Gotovo se bodo pojavile spet kaike obljube, bla-go zveneče in glasno doneče. Jasno, bližajo ise volitve i-n Slovence je treba ujeti, jih zaviti in uspavati v pozlačenem papirju obetov; nekaka zlata bula. Da je to samo zanka, mreža, ki jih naj bi zapletla v popolno odvisnost, obsodila na ozki strankarski geto, jih razdvojila dokončno, v smislu jasnih načelnih nazorov nenačelnosti, o tem se ne sliši nič, ker se pač ne sme nič slišati. Pa konec!
Jože Wakounig
Podjunski Andrej Pajk
Zgodovina se ponavlja. Spomini starega Slovenca Andreja Pajka, in spomini Pod-junčana Andreja-Andrejeviča, so sicer narazen polnih 132 let, vendar so si na moč slični. Napoleonova zasedba je trajala od leta 1809 do 1813, torej štiri leta. Hitlerjeva pa od 1938—1945, to je sedem let. Oba sta bila lačna tuje zemlje. Napoleon se je smatral že za vladarja Evrope. Ker pa mu je dišala rodovitna ruska zemljica, se je hotel polastiti še te. Človek obrača, Bog pa obrne. Ta rek je že star, toda čas ga še ni obrabil. Ruske zime so ostre, in baš ta zima je ponižala mojstra Napoleona in njegovo do tedaj zmagujočo armado. K temu so seveda pripomogli slavni ruski kozaki, ki so bili trepet prezebajoči francoski armadi. Mraz, glad, goreča Moskva, Smolensk in reka Berezina, so bili grobovi Slovencev, Hrvatov, Čehov, Poljakov, Nemcev, Francozov in tudi Špancev. Na tisoče in tisoče jih je padlo, umrlo od lakote in mraza, za mokri grob pa je prispevala ledena reka Berezina. Izmed Slovencev se je vrnil edino Andrej Pajk, iz Jurčičeve domovine. Preklel je Napoleona do belih kosti.
Slično zgodbo nam je na široko razteg- preklel, pač pa zveni iz njegovega pripovedovanja poziv vsem ljudem na zemlji, naj si zapomnijo, da sila, laž, umor, goljufija, zatiranje, ječa in koncentracijska taborišča, naj bo pri nacistih ali komunistih, ne morejo imeti dobrega konca. Če hočeš pridobiti nasprotnika, mu vrni z dobrim, ker, kar ne želiš sebi, tudi drugim ne stori. Sam Mirko, kot tolmač ruskega jezika, je
nil Mirko Kumer, ko je zajel, svoje in njegovih trpinov, doživljaje v knjigi, »Po sili vojak« v minuli vojni. Prodrl je globoko v temne sile, ki so obkrožale takratno evropsko bojišče dveh velesil, ki sta si pravzaprav pri zasedbi Poljske leta 1939 tovariško delili njeno ozemlje.
In vendar ista Hitler in Stalin že takrat načrtovala boj eden proti drugemu. Koliko gorja sta napravila svojim podanikom, kaj šele vsem tistim, ki sta jih zasedla z nasiljem. Nedolžni narod je 'trpel seveda na obeh straneh. V tej vojni pa ni trpel samo vojak na frolnti, temveč vsa ljudstva v zaledju, kakor tudi narodnost, vera itd. Strankarstvo 'je izginilo, a mesto njega sta zavladala dva tirana. Naposled so prišli med dva kamna 'tudi tisti, ki se niiso nilkdar politično udejstvovali. Judje so trepetali in bežali pred nacizmom. Vsak, kdor ni odobraval tega režima, je bil v nevarnosti za svoje življenje. Tudi narodnost je vrgla na tehtnico svoje žrtve. Tako je bilo pri nas.
Moti pa se, kdor misli, da jie 'bilo v Rusiji drugače. Prav tako strma je bila pot k peklenskemu cilju, ki si ga je zastavil brezbožni komunizem. Okrog deset milijonov ljudi je umrlo od lakote; k temu moramo prišteti tudi tiste, ki so jim ibili kakorkoli nevarni, saj jih je bilo tudi okrog dva milijona, in nič manj tistih, ki so v raznih kazenskih taboriščih na strašnem prisilnem delu našli žalostno smrt. Vsega skupaj je poslal Stalin okoli petnajst milijonov ljudi na oni svet.
Eden izmed meni podrejenih delavcev, ki. pa že ipdčiva sedem let v grobu, doma iz Kavkaza, mi je zaupno povedal, da je bil na straži, kjer je bilo vskladiščenega ogromno žita, ki je splesniiJo zaradi nepravilnega ravnanja tistih, ki niso imeli pojma o kmetijstvu. Prav v bližini so pa ljudje s travo v ustih umirali od lakote. In to v evropski žitnici. Take in enake vesti mi je pravil Mihael Kostin, mož priden kot čebela, katerega nisem nikoli ujel na laži. Takšno početje pri Stalinu. Gospodarsko je bilo pri Hitlerju drugače. Zveličali pa so se lahko tudi samo tisti, ki so trobili v njegov rog. Zadnje poglavje je doseglo svoj višek v nemško-sovjetski drami, ki se je odigrala na bojnih poljanah Evrope. Račun za to žaloigro niso plačali samo krivci, tc-mveč, na žalost, tudi nedolžni ljudje.
Mirko Kumer nam nazorno opisuje krivice, ki so se godile, ne samo vojakom, temveč tudi civilistom obeh vladajočih mogotcev. Toda Mirko Kumer ni nobenega
marsikatero krivico zavrl, in s tem marsikateremu solzo utrnil, dasiravno je bil sam tudi večkrat potreben pomoči.
Knjiga »Po sili vojak« je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu, in se dobi prav tam. Vredna je, da ji posvetiš nekaj časa. Ne beri jo naglo ali površno, premisli ob stavkih kaj čitaš. Ogromno je bilo ljudi, ki so se udeležili te žaloigre, mogoče tudi ti. Vsi skupaj pa si izprašajmo vest, če smo tudi mi hote ali nehote dolili k temu grenkemu trpljenju kapljo pelina, in s tem povečali grozote te strašne morije. Glejmo, da se te vrste tragedije nikoli več ne ponovijo. Bodimo strpni drug do drugega, pa naj bo to glede narodnosti, vere, ali svetovnega nazora. Junaški čin proti nasprotniku, naj nam ne bo več »juriš« temveč usmiljeno odpuščanje in ljubezen do bližnjega. Če bo ta sila tako močna, da premagamo sami sebe, je zmaga nad pohlepom, nevoščljivostjo, lažjo, jezo in vsem slabim dobljena. Takrat se bo vrnila v naše duše zadovoljnost, in mirno bomo zrli iz sedanjosti v bodočnost.	K. R.
„Hodl de Bodi” na pliberškem odru
Pustno razpoloženje se kaže vsepovsod: doživljamo ga ob okrašenih cestah, trgovinah in ob različnih več ali manji zabavnih maškaradah.
Tu pa tam pa sc najdejo še .ljudje, ki ob tem pustnem vrvenju kaj ustvarijo. Le-ti zajamejo človeški humor nekoliko globlje, tako da pustno izživljanje zadoibi višji smoter.
Tako smo se odzvali povabilu pliberške farne mladine, ki se je lotila uprizoritve stare holandske pravljice — Hodi de B o d 1-n a. Morda se komu zdi to ime čudno, pa saj je tudi. Glavna oseba — Hodi de Bodi — je cunjar, ki vleče za seboj svoj voziček, v katerem zbira staro blago. Je to komična figura, kot jo najdemo v Raimun-dovih igrah: oseba, ki zapleta in razpleta odrsko dejanje, ustvarja zamenjave in zmešnjave ter tako vodi do komike. Komika pa se ne odraža samo v dejanju, temveč tudi v jeziku samem. Tako opravičuje junak lenobo vaškega policista Jorisa s tem, da mu zatrjuje, da je »predelan«.
Igra zadobi tako še več smešnosti in izvabi pri gledavcu nepretrgan smeh.
Scena in maske so bile zelo okusne, le
škoda, da -n i so vsi prizori' mogli 'docela prepričati.
Hodi de Bodi, ki je nekajkrat zelo im-ponira.1, se le ni mogel docela izživeti. Manjkala mu je gibčnost v kretnjah, pa tudi v -govoru, ki 'bi ga moral močneje spreminjati,. Sicer je zelo zabaven poba, a na odru se mu pravcati smeh le ni posrečil. Tudi policaj je bil v marsikateri sliki bolj neokreten, a če si pred oči,mo sceno, ko se prilepi na klop ob studencu, mu moramo priznati leipo mero iznajdljivosti.
Čevljar Dofillo in bogataš Mošnjadoro, kii se vsak po svoje borita z življenjem, sta v marsičem poživila dogajanje. Le škoda, da se je besedilo včasih zastavilo, kar je marsikaterega gledavca neprijetno zadelo.
Da pa bo slika popolna, naj omenim še služkinji Sandro in Simplimo, dive mladi igravki, ki sta na zelo šaljiv način oživili spalne srajce, čeprav so se Simplimine oči le prepogosto pasle na odrskih deskah.
Ako gledamo igro v celoti, moramo reči, da smo bili v glavnem prijetno presenečeni. Upamo pa, da bodo nekateri podeželski odri v prihodnje posnemali gledališko prizadevnost »pliiberškega slovenskega gledališča«.	A. š.
Glasbenik Blaž Arnič - umrl
Zemljevidi slovenskih dežel
Trubarjev akvariat Cankarjeve založbe v Ljubljani je izdal osem posnetkov zemljevidov slovenskih dežel; pet zemljevidov je iz 16. stoletja, eden iz 17. in dva iz 18. stoletja. Natisnjeni so na posameznih listih. So ročno barvani, da bi se kar najbolj približali izgledu originalov. Glede izdelave jim ni kaj reči, zelo dobri so. Morda bi pripomnili le to, da bi vtis originala še povečali, če bi jih natisnili na papir, ki bi bil kar najbolj podoben papirju iz časov, ko *o omenjeni zemljevidi nastajali. Izšlo jc 400 oštevilčenih izvodov.
Mapi je priložen droban zvezek z razlagami zemljevidov, ki jih je z veliko vestnostjo napisal dr. Valter Bohinec, ki je Pripravil zemljevide tudi za tisk. Izbral jc tipične kartografske prikaze naših dežel, ttied njimi dva, ki sta jih izdala moža, ki sta živela pri nas, to sta Hierschvogel in naš rojak Florjančič. Druge so narisali Poznani evropski kartografi, ki so le po-Sredno poznali naše kraje.
Originale, po katerih so napravljeni petletki, hranijo v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, Florjančičevo karto kranjske pa v muzeju v Ljubljani.
V nedeljo, L februarja, je postal žrtev prometne nesreče znani slovenski skladatelj Blaž Arnič, redni profesor za kompozicijo na ljubljanski akademiji za glasbo.
Prof. Arnič je bil rojen leta 1901 v Lučah v Savinjski dolini. Svoje študije je začel najprej v Ljubljani, potem pa sc je izpopolnjeval v kompoziciji in dirigiranju na Dunaju, v Varšavi in Parizu.
Po drugi svetovni vojni je postal redni profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani, in ostal tam do svoje prezgodnje smrti, ki ga jc iztrgala le mnogo prezgodaj, saj j c pravkar dokonča val svojo deveto simfonijo.
Kot glasbenik je Blaž Arnič ustvarjal svoje kompozicije v duhu prikrojenem slovenskemu človeku, in sicer simfonije, simfonične pesnitve, komorne in klavirske in druge skladbe. Nikakor ni slučaj, da je skladatelj dal vsaki svoji simfoniji naslove, iz katerih je natanko razvidno, kaj je upodobil: »Te Deum«, »Simfonija psalmov«, »Prebujenje«, »Duma«, »Vojna in mir«,
PROFET ABSOLUTNE HUMANOSTI:
»Samorastniki«, »Simfonija dela«, »Na domači grudi«. Pretresali so ga veliki usodni dogodki zadnje vojne, razmišljal je o poslanstvu, ki mu ga je naložilo njegovo u-metniško delo, z ljubeznijo je segal v živo pomembnost svoje domovine in v bistvo njenih tal. To je opeval tudi v svojih simfoničnih pesnitvah, na primer v skladbah »Gozdovi pojejo«, »Ples čarovnic« in »Pesem planin«.
Blaž Arnič jc dal v svoje skladbe celotnega duha, sebe celega, kakršen je bil, kakor je mislil o velikih problemih, naj so ti bili iz njegovega osebnega sveta, iz širše ali ožje domovine ali iz območja, ki se dotika človeka v svetu vobče. Širina, s katero sc je vanje zagledal oziroma jih imel za predmet oblikovanja, ga jc vodila v velike oblike. Saj mu za male skoraj ni bilo. Bil je v prvi vrsti simfonik, v tej kompozicijski vrsti eden izmed najpomembnejših, kar jih je doslej bilo v slovenskih skladateljskih krogih.
Sir Bertrand Russell - umrl
V Walesu je v ponedeljek, 2. februarja, v starosti 97 let umrl britanski filozof in Nobelov nagrajenec za literaturo 1950 Sir Bertrand Russell.
Pri 30 letih je bil že znan matematik, pri 50 filozof, svoje zadnje življenjsko obdobje pa je posvetil boju za mir in pravičnost, ki naj bi bila enaka za vse, ne glede na politično, rasno, versko in še kako drugo pripadnost. Izreden im nepopustljiv nasprotnik atomskega orožja, je leta 1963 ustvaril znano Russellovo ustanovo za mir, kakor je 'tudi kasneje dal pobudo za ustanovitev mednarodnega sodišča za ugotavljanje zločinov v Vietnamu. Po teh dveh pobudah ga svet tudi najbolj pozna, saj je
SLOVENCI
d&mcL Ul fbfr imtiL
70-letnica monsignorja dr. Jožeta Jagodica
šele sedaj smo izvedeli, da jc v decembru lanskega leta slavil msgr. dr. Jože. Jagodic svoj 70. rojstni dan. Gospod msgr. dr. Jože Jagodic sc je rodil 13. decembra leta 1899 na Visokem nad Kranjem, v pristni kmečki družini. Med študijskim časom ga jc zajela vojna, zaradi tega so ga poklicali k vojakom. Po vojni je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Prvo mašo je zapel leta 1922, a ljubljanski nadškof dr. Jeglič ga je vzel k sebi za svojega tajnika. Ostal je vsa leta do maja 1945 na škofiji, najprej kot tajnik, potem kot vršilec dolžnosti kanclerja ter nato kot škofijski kancler. Leta 1944 jc na teološki fakulteti v Ljubljani promoviral za doktorja teologije. Za tehtno sodelovanje pri ljubljanski sinodi, ki jo jc sklical tedanji škof dr. Rožman, mu je lc-ta kot znak priznanja preskrbel monsignorsko čast.
Po drugi svetovni vojni ga je usoda privedla na Koroško, in sicer najprej na Vzhodno Tirolsko. Sveta stolica ga je leta 1946 imenovala za narodnega delegata papeške misije za Avstrijo in Zahodno Nemčijo, in sicer za preseljene osebe in begunce ter izgnance. Ostal je narodni delegat papeške misije do konca. Ta misija je bila namreč predhodnica okrožnice „Exul Familia”, ki jo je Pij XII. uzakonil in sedaj papež Pavel VI. izpopolnil.
Za slovensko zgodovino je izredno pomembna knjiga o nadškofu dr. Bonaventuri Jegliču, ki jo je napisal vprav msgr. dr. Jože Jagodic. Ta knjiga ne prikazuje le osebnosti nadškofa Jegliča, temveč je tudi bogat vir zgodovinskih dogodkov tiste dobe.
Novice iz Argentine
Pretekli mesec se je v Buenos Airesu hitro razširila žalostna novica, da jc nenadoma umrl slovenski rojak Zdravko Fale. Pokojni je bil rojen v Ljubljani. Po vojni se je umaknil na Koroško, odkoder je s prvo slovensko skupino prišel v Argentino. V Buenos Airesu je dobil zaposlitev najprej kot tkalec, zadnja leta pa je imel svojo lastno pletilno delavnico za otroška oblačila.
Prav tako v Buenos Airesu je izdihnil svojo blago dušo slovenski podjetnik Boris Zalokar. Umrl je za kapjo, še dva dni prej je obhajal svojo 50. obletnico in sc je počutil dobro in razigrano.
Jubilejna nagrada glasbenikoma
Te dni je republiški tajnik za prosveto in kulturo Slavko Bohanec izročil jubilejno nagrado dirigentoma Jako v u Cipciju in Radu Simonitiju. Cipci slavi petdesetletnico, Simoniti pa tridesetletnico ustvarjalnega dela na glasbenem področju. Njuni imeni sta tesno povezani s slovenskim kulturnim življenjem po drugi svetovni vojni, saj sta s svojim delom kazala pot slovenski povojni glasbi.
s tam v izvezi naletel na dokajšnje težkoče in nerazumevanje, proti čemur pa se je bojeval z viso zagrizenostjo in velikim pogumom, ne varčujoč z jedko ironijo in grobo re.sniicoljnbnostjo, kadar se je spo-1 padel z ljudmi brez načel in brez morale oizironna etike.
Ruscll je bil eden najslovitejših matematikov in filozofov, eden od največjih v našem stoletju. Do filozofije pa je, po lastnih besedah, prišel skozi matematiko. Postavil je bil tezo, da se vsi matematični aksiomi lahko izrazijo v logičnih principih. Njegova zahteva po metodični eksaktnosti, ki jo postavlja proti »motnjam fanatizma«, ga je privedla do skeptičnega realizma, a
razvil je tudi svojevrstno filozofijo matematike, v okviru katere je zlasti posvečal veliko pozornost graditvi matematične lo-gike.
Evklida je odkril pri svojih enajstih letih in je o njem sam dejal, da ga je »prevzel, kot prva ljubezen«. Od tedaj do njegovega osemintridesetega leta mu je bila matematika, hkrati s filozofijo, največja strast. Leta 1903 je dbjavil svoje »Principe matematike«, kasneje, skupaj s profesorjem Whiteheadom z univerze v Cam-bridlgeu, pa še »Principia matematica«, delo, ki ga smatrajo za eno izmed najvažnejših znanstvenih 'del našega stoletja.
Bertrand Russel se je rodil 18. maja 1872 v eni izmed najbolj znanih iplemenitaških družin Anglije, katere glavna veja nosi plemiški naslov Bedfordskih vojvod že od XVII. stoletja. V političnem življenju so člani družine Russell zmerom zastopali radikalne ideje. Eden teh, William Russell, je bil celo obglavljen zaradi udeležbe v uporu proti kralju Karlu II. Njegov stari oče, prvi grof in bolj znan kot lord John Russell, pa je bil eden od najvidnejših ministrov kraljice Viktorije.
Kljub temu, da je bil ateist, ki ni subjektivistično priznaval »nikakršne zakonitosti v zgodovini,« je posvetilo vatikansko glasilo »L’Osservatore Romano« velikemu filozofu članek, v katerem priznava Rus-sellu vzvišene človeške lastnosti, njegovo doslednost in zvestobo človeškemu dostojanstvu in svobodi. Pri tem pravi glasilo, da je bil istočasno krotek in strašen oporečnik.
Darujte za tiskovni sklad!
20. februarja — družinski postni dan
Na kvatmi petek, 20. februarja, obhajamo v Avstriji kot vsako leto (že deset let zapovrstjo) »družinski postni dan«. V zadnjih letih so dosegle zbirke »družinskega postnega dne« lepe vsote denarja. Tako je bilo mogoče pomagati tisočim ljudem, ki so stradali in od lakote umirali na Koreji, Laosu, in danes, ko najhujše trpi prebivalstvo vzhodnega dela Nigerije — nekdanje Biafre (zlasti tam je umrlo od lakote že nad dva milijona ljudi).
Zidali so že mnogo domov, bolnišnic in drugih zavodov iz prispevkov, ki so jih naše družine v Avstriji takorekoč od ust pritrgale in s tem storile velikansko človekoljubno delo ljubezni in usmiljenja.
Pomagajo tudi za naprej. Veliko je še potreb, veliko milijonov ljudi umira na svetu tudi še danes od lakote. Bodimo velikodušni in na ta način doprinesimo po svojih močeh vsak svoj dar za naše brate in sestre v pomanjkanju, bedi in brezdomstvu. Mislimo na to prihodnji teden, ko bomo iz ljubezni do bližnjega imeli skromno kosilo in v krščanskem duhu dejansko pomagali ubogim, ki se ne morejo do sitega najesti. Zavedajmo se Jezusovih besed: »Kar ste storili enemu izmed mojih najmanjših bratov, to ste meni storili!«
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
V	okviru medsebojnega dogovora med Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, ki sta sklenili, da skupno organizirata vsaka po en strokovni tečaj, prireja Slovenska prosvetna zveza
zborovodski tečaj
ki bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. februarja 1970, v hotelu RUTAR v Dobrli
vesi.
Na ta tečaj vabimo vse zborovodje koroških pevskih zborov. Ker bo ta tečaj namenjen tudi začetnikom oziroma tistim, ki se zanimajo za zborovodstvo, vabimo k udeležbi tudi take, ki želijo ustanoviti svoj pevski zbor ali pa kakorkoli delovati na pevskem področju. Pri tem predvsem mislimo na učitelje in jih posebej vabimo, da se tega tečaja po možnosti udeležijo.
Tečaj bodo vodili trije priznani glasbeni umetniki, in sicer:
prof. Radovan Gobec
prof. Branko Rajšter in
Lojze Lebič
Predavanja se pričnejo v soboto, 14. 2. 1970, ob 13. uri.
Tečaj bo izveden na osnovi posebnega učnega načrta, v katerem bodo zajete priprave zborovodje, praktično delo z zborom, interpretacija skladb in glasovna izobrazba.
Stroški za prenočišče in prehrano znašajo šil. 80.—
LEDINCE
Družina Hajnžka Resmana se je povečala še za enega člana. Žena Elči je namreč nedavno povila srčkano hčerkico. Krstili so jo v pečniški farni cerkvici na ime Gabrijela. Čestitamo!
BILČOVS
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na
ZABAVNO PRIREDITEV v nedeljo, 15. februarja 1970, ob pol osmih zvečer v dvorani pri Miklavžu.
Vsi, ki se od srca radi nasmejete, prisrčno vabljeni!
SELE
(Pri nas se giblje)
V	nedeljo, 1. februarja, so se pri nas zbrali iz raznih krajev Koroške večji otroci organizacije »Jungschar« k smuškemu tekmovanju na progi na Užinikovcm. Pred tekmovanjem so imeli ob 9. uri lastno božjo službo. Odlikovali so se z lepim petjem m pobožnim obnašanjem.
Isto popoldne je domače športno društvo »Košuta« zbralo svoje člane k veselici pri Falieju. V kratkem pa priredi tudi tekme v smuku.
V	šoli se vsak teden vrši tečaj za prvo pomoč v nezgodah pod vodstvom primarija. Obisk je zelo številen.
Svoj tečaj imajo pa tudi pst, katere dresirajo za iskanje in reševanje v sneženih plazovih -zasutih. Javljajo se ti psi s hriba ob carinski hiši z zbornim lajanjem.
Odrska dejavnost v Dobrli vesi
V zadnjem času se v Podjuni veliko govori o dveh igraih: O igri Prežihovega Vo-ratnea »Pernjakovi«, katero uspešno prireja mladina iz Pliberka in o »Rozamundi«, katero uprizarja farna mladina iz Dobrič vesi. O teh igrah je »Naš tednik« pred kratkim že poročal.
Toda pri igri »Rozamundi« je tisti, ki je o tej, igri poročal gledal samo na potek igre in na igralske zmožnosti posameznih igralcev, ni pa imenoval osebe, ki vodi to igro, kratko povedano, nismo mogli zvedeti, kdo je sploh režiser te igre.
Medtem ko je farna mladina uspešno gostovala s to igro v Železni Kapli, v Št. Primožu in nazadnje v Globasnici, kjer je razen številnih gledalcev tudi lahko pozdravila pisatelja te igre, gospo Matildo Košutnikovo in Rajmunda Greinerja, smo poskušali v Dobrli vesi zvedeti, kdo je režiser. Zelo smo ,se trudili in po dolgem povpraševanju smo zvedeli resnico. Čudili se boste, tudi mi smo bili presenečeni, ko smo to zvedeli. Režiser ni nihče drug, kot naš bivši novomašnik in sedanji prefekt P o Id e j Zun-der. Vsi se boste vprašali, kako pa je ta prišel do te funkcije. Ko je farna mladina rabila vodečo roko, se je spomnila na n j,ega, ker je vedela, da je patriot. Z veseljem je sprejel prošnjo in žrtvoval cele počitnice. Vselej, če so imeli vaje, se je pripeljal z avtom iz Celovca, ja včasih celo iz Št. Janža, kjer je pridno pomagal g. župniku. Če pomislimo, koliko truda in požrtvovalnosti je bilo potrebno in s kakšnim veseljem je igralce pripravljal na premiero, ki je bila na dan Treh kraljev v Dobrli vesi, moramo samo reči: vsa čast gospodu
prefektu. Delo ni bilo zaman, kajti s to igro je farna mladina dokazala, da še vedno kaj zmore, če hoče. Želimo gospodu prefektu, kot tudi mladim igralcem še mnogo uspeha z »Rozamundo« in upamo, da se nam bodo še letos predstavili s kakšno drugo igro.
Ob tej priložnosti se gospodu prefektu zahvaljuje tudi farna mladina, za ves trud in za vse žrtve, ki jih je doprinašal. Naj nam oprosti, da se pri vajah nismo vselej tako obnašali, kot bi se spodobilo. Nekateri se pač tega niso zavedali, da s tem žalijo in razjezijo samo režiserja. V bodoče se bomo ipoboljšali. Upamo, da se bo še pogostokrat vrnil med nas in nam bo še za prihodnje igre vodeča roka.
Nadalje se farna mladina zahvaljuje še g. kaplanu Folteju Gotthardu, ki je izvrševal pri tej igri veliko funkcij. Ena izmed teh je bila, da je kot reporter spravil ves potek igre na magnetofon —- majhen spomin za poznejši čas. Lepa hvala velja tudi našemu prijatelju Mihej.u Hanschou. Skrbel je, da je bila razsvetljava vedno v najlepšem redu, kar je pri tej igri res zelo potrebno. Hvala lepa za ves trud! Nazadnje se pa še zahvaljujemo vsem tistim, ki so tudi pomagali, da smo mogli uprizoriti to igro, in jih ne moremo navesti. Omeniti pa smemo še samo eno osebo — gospo kuharico. Skrbela je, da nikoli nismo vadili premraženi ali lačni, razen tega je še spravila garderobo v pravi red iin nam pomagala,kjer je pač mogla. Tisočera vam hvala!
Skratka, farna mladina se zahvaljuje vsem, in upa tudi v bodoče na njihovo podporo.
10-dnevno romanje v LURD z avtobusom od 21. do 30. aprila 1970
Med potjo obiščemo grob sv. Antona v Padovi; znamenito Marijino svetišče v Oropi ob vznožju švicarskih alp; baziliko Marije Pomočnice v Turinu; grob sv. Janeza Vianeja v Arsu in Einsiedeln v Švici.
Čas prijave samo do 1. aprila 1970.
Cene samo 2400 šilingov
Prijave sprejema: 1. Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26, Klagenfurt;
2.	Štefan Sienčnik, 9141 Ebcmdorf;
3.	P. Roman Motor e, Waaggasse 1, 9020 Klagenfurt.
Oživel je tudi društveni oder. Dne 6. januarja so naši študentje uprizorili dramo »Begunka«. V nedeljo, 25. januarja, so pri nas gostovali Šmihelčani z dramo »Sin«. Občudovali smo jih v doživetem nastopu in kar pretreslo nas je dogajanje, posebno tragičen konec. Tembolj pa smo se nasmejali zadnjo nedeljo, 8. februarja, ob zapletu veseloigre »Trije vaški svetniki« ob živahnosti in mimiki igralcev. Za pripravo te igre je bilo le malo časa, zato se čudimo, da so naši igralci podali to smešno zgodbo tako naravno in zabavno. Udeležba občinstva je bila zelo številna.
GLOBASNICA
Kot že nekaj let sem, bi se radi ob začetku novega leta še enkrat spomnili faranov, ki so se (poslovili lani za vedno od nas. Najprej se je oglasil mrtvaški zvon in zapel v slovo staremu Zamrovemu očetu Matevžu Smrečniku. »Naš tednik« je prinesel že svoj čas o njegovi življenjski poti daljšo posmrtnim. Rajni oče spi že čez leto dni, njegov duh pa je ostal živ v njegovem številnem potomstvu, ki po svojem značaju in svoji (podjetnosti oblikuje v znatni meri naše narodno občestvo. Koj za njim je sprejel vpoklic v armado .rajnih 82-letni stari Žafran Andrej Kert. Ob ovsenem kruhu, lesnikah in trdem delu, je preživljal svojo mladost pri Homarju v Rutah, visoko nad Globasnico. Medtem se je ta nekdaj lepa kmetija spremenila v puščo, še pred -desetletji pa so tam cesto opozarjali streli iz možnarjev Globaša.ne, da jim preti neurje in toča. Ta buden Homarjev rod je bil prepričan, da s streljanjem nevihto zavrne, predvsem pa obvarje okolico pred točo. Ko je rajni po njem podedoval Žafranovo domačijo v Globasnici, si je ustanovil tudi lastno družino. Po rani smrti žene Mice je kmetijo oddal hčerki Rozini. Rajni oče je bil globoko veren mož in čeprav se je zadnje čase le počasi premikal, m zlepa zamudil vsakdanje maše v farni
cerkvi. Tudi »Naš tednik« je redno prebiral, tožil pa je, da prinaša premalo novic.
Osem dni nato pa je odpotovala za očetom v večnost tudi njegova 49-letna hčerka Rozina Enzi. Delavni ženi in materi je postalo nenadoma slabo, po naročilu zdravnika so jo prepeljali v bolnico, kjer je čez nekaj ur izdihnila. Le par mesecev nato se je pridružila sestri in očetu še njegova najmlajša hči Liza, poročena Cirgoj, ki je podlegla po tihem, ljudem komaj vidnem, možu in peterim otročičem posvečenem življenju zavratni bolezni.
še v naj lepših letih se je nepričakovano preselila v večnost tudi vedno nasmejana in prijazna Mojca Trinkl, roj. Jenšac. S svojim živahnim in zanimivim pripovedovanjem — kakor bi brala iz kake napete povesti, je znala slikati še tako neznatne in vsakdanje reči — je spravila čestokrat še tako čemernega človeka v dobro voljo. Bila je tudi ena vedno bolj redkih žena, ki je še sama mesila in pekla doma kruh. Zapustila je moža, sina in hčer.
Tudi o smrti kovača Jurija Konečnik je naš list že poročal. Rajnega Jurija je di-čila neumorna delavnost. Ko se je po nevarnem simuliranju — delal se je slaboumnega — znebil Hitlerjeve vojaške suknje in se vrnil domov, je moral s svojo družino v izgnanstvo na Hesselberg. Za njegove strokovne sposobnosti so kmalu izvedeli okoliški domačini in ga pričeli klicati zdaj sem zdaj tja. Tako je postal Jurij stalna vez med taboriščem in zunanjim svetom, iz katerega izseljencem ni samo prinašal novic, temveč tudi zunaj taborišča težko dosegljive priboljške kot jajca, meso in podobno.
V Podjuni je preminil koncem decembra Jurij Pečnik, stari Pokornov oče. Od šest-naj-sterih Koželjevih otrok, ki so se povečini preselili iz strmih pobočij Pece na njeno vznožje, se je tudi rajni naselil v dolini, kjer se je priženil, čeprav gorjanec z dušo in telesom, se je kmalu spremenil v
VABILO
Slovensko prosvetno društvo na Radišah, vljudno vabi vse prijatelje odrske umetnosti na pretresljivo igro, ki jo je dramatiziral in dokončal po znanem romanu Prežihovega Voranca »Jamnica« Herbert Griin
PERNJAKOVI
Gostuje farna igralska skupina iz Pliberka v nedeljo, 15. februarja 1970, ob 15. uri v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
Odbor
pristnega kmeta — poljamca. Bujna fantazija, dediščina očetove hiše, s katero je rad razlagal navadnim zemljanom prikrite tajne in uganke življenja, pa mu je ostala zvesta spremljevalka do zadnjega.
Od Krupiča v Slovenj ah do Tomoma v Globasnici je uro hoda, od Krupiča, kjer ji je tekla zibelka, pa do Tomuna, kjer je ja vedno zatisnila oči, je v glavnem potekala tudi življenjska pot nad 82-letne, blage in Bogu vdane žene Marije Lipuš, roj. Oparjan. — V daljnem Celju je preminil lani tudi .sodnijski uradnik v pokoju Jože Gregorič, naš rojak iz Male vesi. Jože Gregorič je bil pred in po prvi svetovni vojni eden najbolj vnetih delavnih članov Kat. slov. izobraž. društva v Globasnici in mu bil več let tudi predsednik. Ker so se takrat društveni ki neprestano urili v nastopih in si v raznih tečajih in društvenih knjižnicah stalno bogatili znanje, je marsikateri brez posebnih šol lahko nastopil pisarniško službo. Tako je tudi rajni postal sodnijski uradnik. Naj sveti vsem našim rajnim večna luč in naj v mira počivajo!
PLIBERK
(Občinske zadeve)
V soboto, dne 24. 1. t. L, je zasedal občinski odbor in obravnaval proračun za leto 1970. Proračun je sestavljal mestni uradni -nadzornik Milavec po lanskem proračunu in ga predložil finančnemu občinskemu odboru, ki ga je odobril in soglasno sprejel. Vmes pa so posamezni odborniki dajali občinskemu predstojništvu še različne spodbude, kako naj se denar v poslovnem letu uporablja.
Za občane navajamo nekatere važnejše ‘postavke proračuna:
Župan dobi za svoje delo odškodnino v višini plače deželnega uradnika V. stopnje. Podžupan dobi kot kmetijski občinski referent primerno mesečno plačo. Za seje dobijo občinski odborniki odškodnino, ki sme znesti tri odstotke županove odškodnine. Ker je občinskih odbornikov brez župana še šestnajst, -znesejo sejne odškodnine letno 54.000 šilingov.
Občina zaposluje štiri in pol uradnikov. (Polovica zaposlitve enega uradnika odpade na stanovski urad.) Ti uradniki stanejo občino letno 395.000 šilingov. Poleg njih imamo še dva pogodbena uslužbenca in tri vajence, kar stane nadaljnih 159.000 šilingov. Tako gre za občinsko upravo letno 821.700 šilingov.
Druga večja postavka je skrb za šole. Učitelji (so plačani od države, vse drugo pa mora pok&rbeti občina. Ker obiskuje nekaj učencev šole izven naše občine, mora občina plačevati tjakaj šolske prispevke. Ti znesejo za vse šole (ljudske, obrtne, kmetijske, nadaljevalne in gimnazijo v Velikovcu) skupno 225.000 šilingov. Domače šole pa porabijo: Pliberk 161.000, Libuče 93.000, šmarjeta 69.000, Božji grob 105.300, Vogrče 95.00 in Komi 34.000, skupno 560.000 šilingov.
Otroški vrtec v Pliberku stane 173.000 šilingov. K temu prispevajo starši le 38.000 in dežela 40.000 šilingov, 95.000 šilingov (Nadaljevanje na 5. strani)
Za 3 kg suhega perila z varnostnim pretika-lom in bobnom iz plemenitega jekla, ki ne rjavi, sedaj samo
S. 995.-
Takojšnja servisna služba!
ICAUFHOF - VELETRGOVINA VALENTIN ST>/ v .
In ANGELA
PLIBERK - LIBIJCE
tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
PRI NAS NA KOROŠKEM
(Nadaljevanje s 4. strani)
pa mora dati občina. Koristi imajo žal le meščani.
Veliko izda občina tudi za skrbstvo (Fiir-sorge). Za podipore revnim je predvideno 210.000 šilingov in za one, ki so v zavodih, je treba plačati 170.000 šilingov. Dalje mota občina prispevati za bolnišnice 116.000 šilingov. Tudi za šport gre lepa vsota, in sicer 30.000 šilingov.
Za oskrbovanje občinskih cest je predvideno 501.000 šilingov, 229.000 šilingov pa gre še za obresti in odplačilo kredita, ki so ga pred leti uporabili za asfaltiranje cest v Vogrče, Rinkole, Replje, Letino in čirkovče.
Cestna razsvetljava stane 55.000 šilingov. Spravljanje snega in pometanje cest v Pliberku pa stane občino 51.000 šilingov.
V občini imamo pet gasilskih skupin. Za te je predvideno 146.000 šilingov. Pliberk d<*i 48, Replje 13, Vogrče 13, Dolb 13, Li-buče pa 56 tisočakov, ker bodo tam kupili zemljišče za gradnjo novega gasilskega doma.
Veliko izgubo ima olbčina tudi pri mestnem kopališču. Kopalci plačajo le 40.800 šilingov, dobim obresti za posojilo, poprave kopališča in odplačilo kredita ter plača n »slavljenca, dvakrat presegajo dohodke. Tako mora občina doplačati letno 83.000 šilingov, da se nekateri lahko poleti kopajo. Žal pa kmetje in delavci za kopanje nimajo časa.
Najboljie uspeva še vodno gospodarstvo, ki ima 160.000 šilingov dohodkov, ki se porabijo za vzdrževanje in povečavo vodovodne mireže.
Za kmetijstvo je namenjenih 81.000 šilingov. Od telh pa vplačajo kmetje sami °0'500 šilingov kot plemenilno doklado. Kdor pa umetno osemenjuje, mora še vseeno prispevati občini 20.— šilingov za 'bikovo seme. Kmetij siki odbor občine se bo trudil, da bo teh 20.— šilingov prevzela občina v celoti.
Zgubo dela tudi smučarska vlečnica na Libič, katero jie zgradila olbčina lami. Od-jnga je sneg stalila in sedaj vlečnica stoji in požira obresti. Predvideni Občinski pri-
Black & Decker
dajatve na pijače (10 %) 410.000; veselični davek 35.000 šilingov.
Dalje prispeva država občini 2,860.000 šilingov donosnega deleža, da lažje zmore občina svoja bremena. Od te vsote zopet odtegnejo: za deželno doklado 302.000, za skrbstveno doklado 460.000, za šolski sklad (glavne šole i. p.) 565.000 in za upravno skupnost 99.500 šilingov.
Skupna vsota proračuna znaša za leto 1970 7 milj. 24 tisoč šilingov dohodkov in prav toliko izdatkov. Lani pa je h tej vsoti dala dežela še okroglo pol milijona podpore za razne potrebe. Upamo, da dobimo nekaj tudi letos v jubilejnem letu. 300.000 šilingov so nam že dovolili za nakup gasilskega avtomobila za vodo (Taniklosch-wagen).
MARIJA NA ZILJI
Letos, na praznik sv. Treh kraljev, smo bili deležni lepega koncerta božičnih pesmi. Ta edinstveni užitek nam je 'posredoval moški zib or, ki združuje pevce s Pečnice in iz Loč ob Baškem jezeru. Velika in prostorna cerkev je bila sijajen okvir za krepke in izvežbaine moške glasove; tišina je vladala, ko so donele božične melodije po prostorni cerkvi. Prvce je vodil gospod Šemi Tris-nik iz Loč. Pesmi so bile ubrano podane im zliitost glasov je prišla od pesmi do pesmi bolj do veljave. Gospod župnik Rihard K-oglcr je pred mašo izrekel pevcem dobrodošlico nn tudi ob koncu izrekel svojo hvaležnost in radost.
Po maši so se pevci in ljubitelji petja podali k »Moserju«, kjer smo poslušali celo vrsto narodnih. Poleg domačinov in domačega župnika je bil tudi navzoč novo imenovani »gospodarski svetnik«, naš rojak, g. Pavle Jobisit. Vsi mu čestitamo k zasluženemu odlikovanju. Možu, ki nam je 22 let izvrstno županil, so dvakrat nestrpneži stranke odrekli imenovanje za častnega člana občine, tokrat pa ga je minister iste stranke odlikoval in tako lastne krajevne skrajneže ostal.
ŠT. PRIMOŽ (Uspela pustna prireditev)
Slovensko prosvetno društvo Danica je nudilo svojim številnim prijateljem zadnjo nedeljo popoldne pri Voglu v št. Primožu prijetno, domačo pustno zabavo. Gledalce, ki so napolnili dvorano do zadnjega, je pozdravil moški zbor pod vodstvom Han-zeja Kežarja z »Završkimi fanti«, »Mojcejo« in »ŽaJbami«. Nadalje so se plaizili četz oder »strahovi«, nihalo je šlo »zdaj sem, zdaj tja«, dokler ni gledal krčmar skozi prazne prste, nazadnje pa se je moral ubogi godec zagovarjati »pred sodiščem« zaradi svojih mladostnih pregreh.
Za zaključek je pokazal mešani zbor, »Kaj oštirji delajo«, kako »Mi ženska v goste gre« in zakaj naj se »Igra kolo«. »Oj ta preburna ženska stvar« pa je še zapela vsa zaljubljena »Ko b’jes vedova«.
Gledalci so se zahvalili za pustni užitek z bučnim ploskanjem.
Kadar žagate, vrtate, brusite ali polirate, vzemite
ŠMIKLAVŽ OB DRAVI (Farna kronika)
Black & Decker
orodje
Kompletne zbirke, posamezne dele in tudi večje stroje dobite pri
Rutarju v dobrli vesi
Telefonska številka 04236-281
spevek v višini 100 tisoč šilingov, se bo gotovo zvišal na 150 tisoč. Pa kaj hočeš — sPort je treba pospeševati!
Olbčina mora za odplačevanje najetih po-j°jil in za obresti plačati letno 911.700 šilingov. K temu ji podjetja, za katera je bi-° najeto posojilo (tovarna čopičev i. dr.) P°v.rnej0 608.500 šilingov.
Lastnih davkov dolbi občina:
Zemljiškega davka 400.000; del obrtnega (ayka 560.000; mezdnega davka 389.000;
Ob pričetku novega leta moramo 'podati bravcem »Našega tednika« nekaj farne kronike.
Najprej poglejmo rojstva. Tu je treba najprej ugotoviti, da število novorojenih otrok vsako leto nekoliko pade. Rodilo se je 10 otrok. Skoro vsi so se rodili v beljaški bolnici. Tudi krščeni so bili vsi, razen enega, zunaj domače fare.
V zakonski stan je stopilo 6 parov: Wal-ter Fugger se je poročil z Almiro Scharvvitzl, Klaus Kreuzer iz Novega Brda je sklenil zakonsko zvezo z An cmarijo Ratz, Horst Riepl je vzel v zakon Marijo Fugger, Fer-movo in Vognjcpolja, Dani Kreuzer je sledil svojemu bratu in je čez pol leta tudi sam stopil v zakon s Kristino Melcher, stanujočo v Svečah; Edi VVidmann, pd. Sabatov iz Vognjepoljia je poročil Alojzijo Tau-pe iz loške fare. Traudi Katnik, pd. Kranjčeva iz Kirotič se je poročila z Konradom iMortl iz Megvarij v Podkloštru; en par se je pa v zadnjem trenutku premislil in odložil poroko na nedoločen čas.
Smrt je pdbrala preteklo leto sledeče farane: Ano Ivančič, pd. Mirtovo mater iz Turč, staro 84 let. Že čez mesec dni je sledila M ir to vi materi v večnost Terezija Wo.schitz, pd. žvižgovčeva Treza. Že proti koncu leta so pa umrli še trije farani: Ma-
rija Tschedemnig, pd. Fermova mati iz Vognjcipolja, stara 67 let, dalje Franc Zenz, hotelir iz Brda, star 58 let in kot zadnji Valentin Aichholzer, pd. Radarjev Folti, nenadne smrti za srčnim infarktom.
Vsem umrlim želimo večni pokoj, vsem sorodnikom pa globoko sožalje.
ŠT. LENART
PRI SEDMIH STUDENCIH (f Julka Samonig)
Pred kratkim je umrla v starosti 57 let gospa Julijana Samonig, roj. Truppe. Pokojnica je izhajala iz narodno zavedne Matejeve družine na Ločilu. Že od mladih leit je trdo delala na kmetiji: najprej na domači grudi in nato pri Majcgerjevi hiši. Zadnja leta je bolehala na krvni bolezni. Tik pred koncem leta jo je zadela kap. V beljaški bolnici se ji je pridružila še pljučnica. Ker ni bilo pomoči, so jo umirajočo prepeljali na dom, kjer je izdihnila svojo dušo.
Njena nagla smrt je močno odjeknila preko farnih meja, saj je bila po zgledu svoje matere zelo dobrega srca ter skromnega in tihega značaja. Kako je bila spoštovana in priljubljena, je pričal njen po-
greb. G. župnik Avguštin Čebul je v svojem govoru orisal vrline pokojnice in poudaril njeno navezanost na cerkev. Cerkveni zbor se je pred hišo poslovil od rajne Julke z izvrstno podanimi žalostinkami ter pri pogrebni maši, pod vodstvom Uštino-vega Hanzija.
Možu, hčerki in 92-letnemu očetu g. Gašperju Truppeju, starosti naših izseljencev, pa izrekamo iskreno sožalje.
AEG električni štedilnik s tremi ploščami in prozornimi vratci pekača
namesto 4050.— samo S. 2990."
ADEG živila, tekstilije, gospodinjske potrebščine, električne in kmetijske stroje, mopede, kolesa, otroške vozičke, mešalce za beton itd. vam nudi z znižanimi cenami in z dostavo na dom
tvrdka
K. in A. KRIVOGRAD
9143 Šmihel nad Pliberkom
Bacher o vetrinjski zadevi
Karmtner Tagesizeitung, glasilo koroške SPo, je k podpisni akciji iz a vetrinjski grad jrriolbčilo nekvalificirane trditve.
Deželni svetnik Bacher je izjavil:
Podpisu a akcija je imela le namen jx>ja-sniti gospodu deželnemu glavarju., da koroško prebivalstvo ne odobrava njegove odklonitve vetrinjskega, gradu, ki. ga je zvezna vlada podarila deželi. Podpisna akcij a ni bila naperjena proti nikomur; le-ta naj, bi polkaizala,, da si koroško prebivalstvo zamišlja vetrinjski grad kot hišo srečanja
med večino in manjšino in gojitve starih koroških kulturnih vrednot.
Pozivam Karntner Tagcszeitung, naj mi sijx>roiči, kje so baje zlorabljali podpise, im katere osebe so. zbirale podpise pod geslom »Karaten oder Slowenien«.
V tej zvezi bi rad jrojasnil, da Mohorjeva družba obstaja na Korošikem že od leta 1852, izdaja knjige v slovenskem jeziku in vzdržuje dijaške domove. Zaradi tega ne razumem, da je mogel gospod deželni glavar spraviti to Družbo v zvezo z dozdevno emigrantsko organizacijo.
Prebavljivost pri govedu
Prebavljivost pri govedu se praktično ne spremeni, če se povečajo obroki čistega sena ali obroki trave. Če krmnemu obroku dodamo veliko močnih krmil, se zelo zmanjša prebavljivost. Enake rezultate so dobili raziskovalci, ko so pokladali koruzno silažo z veliko količino močnih krmil.
Če so pokladali kravam poleg močne krme še leguminozno silažo s 45 odstotkov suhe snovi, se je z večjo količino krmil zmanjšala prebavljivost celuloze v celotnem obroku.
Kakovost surovih beljakovin v obroku vpliva na to, da se v predželodcih ustvarijo ugodne razmere za življenje in delo mikrorganizmov. To pa je pogoj za veliko mlečnost krav.
Pri pokladanju 3 različnih vrst silaže s [prebavljivostjo sušine 56, oziroma 63 oziroma 68 odstotkov telicam se je pokazalo, da je prebavljivost silaže v ozkem razmerju s prirastom telic. Več silaže požro telice, če je prebavljivost večja. Telice, ki so žrle
silažo z 68 odstotno prebavljivostjo, so jprirastle 820 g na dan, s 56 odstotno pre-bavljivtostjo pa le 400 g na dan.
Dodatek aueromycina in sulfonamidov zmanjša prebavljivost obroka in konsuma-cijo krme.
POMEN MANGANA ZA ŽIVALI
Pri fizioloških procesih je mangan pomemben, .ker vpliva aktivirajoče na mnoge encime. Živalski organizem potrebuje mangan za različne oksidacijske procese. Pomemben je za endokrine žleze, zlasti za reprodukcijo. Pospešuje asimilacijo železa in vsebnost želeča, v 'krvi, ledvicah in v vranici. Vpliva 'tudi na metabolizem kalcija in fo.sfo.ra, ker se pri večjih količinah mangana poveča izločanje kalcija in fosfora. Pri rastlinah in živalih znižuje mangan škodljivi 'vpliv molibdena. Pri rastlinah lahko nastopi kloraza zaradi pomanjkanja mangana, ker sodeluje mangan pri tvorbi klorofila. Količine mangana v senu so v različnih območjih različne.
Posebna ponudba
od 13. 2. do 19. 2. 1970
KNORR fine juhe (mesni vložki, jetrni riž, jurčki)	po 3 vrečke
Benco 400 g	1 doza
Raj sigi polnjena čokolada (3 kom.)	1 zavojček
Dextro Energen
(bel, popr. meta, kakao,
citron)	po 4 komade
Palmolive milo 2 komada — navadno + doza za milo gratis skupaj
100 feh-robčkov	paket
S. 11.70 S. 15.50
S. 9.90
S. 9.90
S. 8,60 S. 6.30
Neobvezno priporočene cene
BOKS
Italijan Del Papa
premagal Prebega
Italijan Del Papa si je ponovno osvojil naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije. Osvojil ga je v srečanju z Jugoslovanom Prebegom, katerega j,e premagal po točkah v petnajstih krogih.
Dvoboj je bil nekoliko zanimiv le v prvem delu. Po osmem krogu pa je raven prikazanega boksa močno padla in srečanje je postalo na moč dolgočasno. Prebeg se je omejil na obrambo, Del Papa pa je le od časa do časa skušal izvesti kak napad.
Srečanje se je tako praktično odločilo v zadnjem krogu, ko je začel Del Papa silovito napadati in je spravil Prebega v težave. Ta je sicer zdržal do zadnjega udarca gonga, vendar je bilo takoj očitno, da je izgubil krono evropskega prvaka.
..Poizkusi" dijakov 8.a razreda
Med skromne literarne revije, ki na Koroškem žal le preredko izhajajo, so se pred kratkim uvrstili tudii »Poizkusi«. Kot piše v impresumu, so jith »zamislili, •napisali, uredili, tiskali, izdali in ilustrirali: Aleš Budihna, Gerha-rd Dovjak, Emanuel Polan-šek, Florijan Sablatschan in France Poga-nič, ki tudi odgovarja za vsebino, vsi dijaki osmega a razreda Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. V uvodu pišejo: »Ne upamo si trditi, da smo pisatelji in pesniki, zavedamo se svojih pomanjkljivosti v literarnem ustvarjanju, zato smo svoja dela imenovali »Poizkuse« ... Ti »Poizkusi« naj 'bodo znalk naše ljubezni do slovenske besede. Hkrati pa tudi izvemo, da bo čisti dobiček »Poizkusov« namenjen maturitetnim potrebam.
Ko prelistavamo njihovo literarno vsebino {če omenimo »Dijaški glas«, ki pa že dve leti ne izhaja velč), ugotovimo, da so prve korake v pesinikovainju že napravili, ko so kolikor toliko vedeli, kaj je rima, v prvem in drugem razredu. O tem pričata dve pesmi iz tiste dolbe.
Bolj plodovito je seveda poglavje petega razreda, saj so se tedaj pričeli, boječe vaditi v odnosu do nežnega spola. Tu se teme
KRIŽANKA
1	2	3	4	5		6	7	8	9
10					a	n i i			
12 |				ar		m	14		
15			m	16		17 a		18	
19	m		20					a	
	mn					ar			
m	23					a	24		
251					a	26			
27	|			ar					
29			m	30					
VODORAVNO: 1. prispevati, pripomoči; 10. mesto v Rusiji; XI. zvrhan; 12. navdušen; 14. z veseljem; 15. glas; 16. lat. predlog s tožilnikom; 18. veznik (časovni, primerjalni, pogojni); Izvršni svet (komunistov v Sloveniji); 20. stopice; 21. vpiši „PE DIA” (pomen: 1. sklon množine, grške besede „ni-žina, ravan”); 22. vpiši „PE“; 23. silen vihar, nevihta; 24. predlog s tožilnikom; 25. miren, molčeč (nem.); 26. vodno-kopne živali (tudi bolezen); 27. predsednik, ene od sosednjih držav; 28. perzijski kralj; 29. organ vida (mn.); 30. nagota.
NAVPIČNO: 1. šala; 2. razmera; 3. vpiši „PEEN”; 4. tri sosedne črke v nemški ABC-edi; 5. dva samoglasnika; 6. naj obširnejša pripovedna pesem; 7. druga beseda za „signor”; 8. pritisk; 9. otočje med Azijo in Avstralijo; 13. mesto in gora v Furlaniji; 16. oblika glagola „padati” brez pomožnega glagola; 17. eden in drugi; 20. železo; 21. prihajati; 22. zavitek, pošiljka; 23. obtič; 24. redek, lat. (to-žilnik); 25. Svobodno tržaško ozemlje; 26. zorana zemlja; 28. predlog z rodilnikom (rabi se krajevno).
njihovih poezij raztezavajo od razigranih pesmi Cvetka do Iztokovega filozofskega razmišljanja o ljubezni. (Pri posameznih pesmih uporabljajo le psevdonime.)
V	naslednjem poglavju pa objavljajo novejše pesmi. Tudi tu je tematika zelo obširna. Sega od Strnadov-ih skoraj grotesknih pesmi o življenjskih vprašanjih, pomešanih z malo mračnjaštvom, preko Zmagovega ipoziva manjšini do oblikovno dovršenega ljubezenskega soneta Sanjka Zapletka.
V	zadnjem delu pa nam ».poizkusov«« predstavljajo' na kraitko slovenske koroške pesnike, kot so to Milka Hartmanova, Valentin Polanšek, Andrej Kokot, Erik Prunč, Karel Smolle in Florijan Lipusch.
>r
Dan staršev v St.
Da so za dober uspeh vsakega učenca velikega pomena dobri, odkriti odnosi med šolo in starši, m nobenega dvoma.
To je ponovno dokazal tudi dan staršev, ki so ga organizirale šolske sestre v gospodinjski šoli v Št. Jakobu, v nedeljo, dne 1. februarja, ko je bilo šolsko leto v obeh razredih na »pol pota«.
Tudi dan staršev je potrdil, da skušajo šolske sestre z vsemi močmi naša dekleta čim bolje pripraviti na pot v življenje.
Dan staršev je bil skrbno pripravljen. To smo čutili vsi, ki smo se vabilu odzvali.
V	prvem delu, ki se je odigraval v dvorani, ki je žal še brez odra, so nam gojenke dokazale, da življenje v zavodu pač ni pusto; kakor si ga mnogi predstavljajo in s takimi predsodki dekleta od oibiska šole odvračajo. Prav nasprotno* sliko smo si u-stvarili. Dobrovoljni, nasmejani Obrazi naših hčera so bili pač najboljši dokaz, da se dekleta dobro počutijo. Z dvema igricama, ki so nam jih podale, so pokazale, da se bodo v življenju kar dobro znašle, saj so si* v vsakem položaju zmale poiskati posrečene izhode. Tudi dovolj igralskega talenta so- pokazale in od srca smo se jim nasme-j ali.
Drugi del sta obsegala dobro pripravljena referata g. nadzornika dr. Valentina Inzka in njegove soproge, ki na šoli poučuje nemščino in slovenščino. Navzoči so z odobravanjem sprejeli obe predavanji. Oba sta nam s svojimi, iz lastnih izkušenj, potrjenimi izvajanji, osvetlila in olajšala mnoge težke vzgojne probleme današnje dobe. Takih predavanj bi bili potrebni mi starši še in še. Želeli bi si, da bi jih dobili tudi natiskane, da bi nam bila večkrat pri roki, saj bi nam bila pri množici kritičnih vzgojnih problemov v vsakdanjem življenju večkrat v pomoč in rešitev.
Ob prigrizku, ki je sledil, smo. imeli še priložnost natančneje se pogovoriti z učnimi močmi na šoli. Tudi ti pogovori so nas ponovno utrdili v prepričanju, da je vrednost gospodinjske šole prav v njeni in-
»Poizkusi« so hvalevredni predvsem zato, ker avtorji te zbirke ne zahajajo v svojih pesmih preveč v abstraktnost in moderni zm e in večinoma še »gojijo« ritem in rimo, skratka, ostanejo razumljivi.
Kar zadene tehnično stran, bi bilo želeti, da bi ovitek, čeprav tiskan, napravili malo bolj okusen. Tudi ureditev in razporeditev pesmi se jim ni docela posrečila in se pozna, da na delu ni bila vajena roka. Razen tega bi nekaj linorezov olepšalo celotno izdajo.
Razen teh pomanjkljivosti se ne moremo pritoževati. Predvsem nam ugaja, da so si izbrali skromen naslov »Poizkusi«. Tako je to simpatičen list v prikupnem formatu. Priporočamo ga vsem staršem, rojakom in ljubiteljem naše šole in dijaške mladine.
O pričujočem delu pa velja: Vsekakor hvalevreden POIZKUS.
Jakobu v Rožu
tematski ureditvi, po kateri so dekleta obvarovana pred slabimi vplivi okolice. Dekleta se počutijo v zavodu kot doma in prav to vsekakor ugodno vpliva na vzgojne in učne uspehe.
Hvaležni smo šolskim sestram in vsem učnim močem na šoli za njihovo požrtvovalno delo.
Naldaljši predor na svetu
Spomladi bodo začeli graditi v Švici cestni predor pod St. Gotthardom, ki bo najdaljši na svetu: 16 kilometrov in 284 metrov, torej štiri kilometre daljši od predora pod Mont Blancom.
Dela bodo končali v sedmih letih, stala pa bodo 45 milijard lir (ali v našem denarju približno dve milijardi šilingov) in bo nenehno naraščajočemu trgovskemu in turističnemu prometu med severno in južno Evropo omogočilo prečkanje masiva v nič več kot v petnajstih minutah v ritmu 1800 vozil na uro.
Predor bo povezoval švicarski mesteci Airolo na južnem in Goschenen na severnem pobočju. Dela bodo zaupali dvema gradbenima družbama, o katerih je ena povezana z italijansko družbo (Tomo).
Predor bo širok 7,8 in visok 4,5 metra ter bo imel dve cestišči z 90-centimetrskimi stranskimi pločniki. Trideset metrov od glavnega predora oddaljeni varnostni predor bo vsakih 250 metrov povezan s cestnim predorom in bo omogočal izhod proti Airolu ali Goschenu, če bo glavni predor zaprt.
IZ FILMSKEGA SVETA:
Hayley Mills
Hayleyina družim a, družina Mills, velja poleg družine Redigrave (oče Michael in hčeri Vanessa in Lynn-Geongy Girl) za najbolj cenjeno in spoštovano igralsko družino v Londonu. Hayley je imel trinajst let, ko je skupaj s svojim očetom Johnom Mil-lisom in Horstom Buchholzom posnela Ti-
grov zaliv. Takoj po tem filmu so ji hoteli dati vlogo Lolite, ki jo je potem dobila Sne Lyon, kajti oče Mills se je očetovsko strogo zoperstavil: Hayley ne bo igrala nemoralnih vlogi Toda hči mu je zrasla, pa če je to hotel ali ne, tudi čez glavo: v filmu Walta Disneya ji je Peter McEnery dal prvi poljub. Potem je Hayley začela sanjariti o vlogah, v katerih bi bila zrela, odrasla ženska ... Roy Boulting, mož, ki ima toliko let, da bi ji bil lahko oče, jo je razumel in ji dal glavno vlogo v svojem filmu Družinske zadeve: vlogo mlade žene, ki je še vedno devica ... Hayleyinemu očetu pa je ponudil vlogo gospoda Fitta, njenega filmskega tasta. Na koncu se je Hay-ley poročila s svojim režiserjem in oče Mills ji je hočeš nočeš moral dati svoj blagoslov. Zadnji Hayleyin film ima naslov Dedinja Singapura.
TIGER
Popularni pevec Tom Jones je še enkrat opravičil svoj vzdevek »Tiger« in dokazal, da se ne boji nikogar, celo samega angleškega princa ne.
Ko je nekemu koncertu v dobrodelne namene, kjer je nastopal tudi Tom Jones, prisostovala cela kraljevska družina, princ Filip ni bil preveč zadovoljen s Tigrovim petjem. V pogovoru z novinarjem je omenil, da mu ne bo nikoli razumljivo, da je s takim nemogočim rjovenjem mogoče zaslužiti milijone. Tom Jones mu ni ostal dolžan:
»S tem rjovenjem prinašam Veliki Britaniji na kupe denarja in del tega gre tudi v žepe princa Philipa.«
REKORD
Nekdaj zelo popularen ansambel »Rol-ling Stones« je na svoji turneji po Združenih državah Amerike že kar na prvem koncertu v Los Angelesu zaslužil 650 milijonov šilingov. Poleg denarja pa jim je ta uspeli koncert prinesel tudi zadoščenje, da so končno prekosili svoje največje tekmece Beatlese, ki so leta 1965 s svojim nepozabnim koncertom v New Yorku dosegli rekord in ga držali več kot štiri leta.
KULTURNE NOVICE:
Priprave za snemanje filma »Matija Gubec«
Režiser Vatroslav Mimica je dobil od fonda Elrvatske za pospeševanje kulturnih dejavnosti 300.000 dinarjev za pripravljalna dela za snemanje filma o Matiji Gubcu. Film bodo posneli v počastitev 400-letnice kmečkega upora.
Kettejeva spominska soba
Na Premu so pred časom uredili Kettejevo spominsko sobo. Prizadevni kulturno prosvetni delavci so v njej razstavili fotokopije Kettejevih pesmi in knjižne izdaje Kettejevih del. Del razstavnega gradiva je Premu posredovala študijska knjižnica Miran Jarca iz Novega mesta. Kettejeva spominska soba je odprta vsak dan.
IVAN CANKAR:
kiaftec jemejjg
1	XVI
Neskončno mesto, do nebes bučeče, v vseh nerazumljivih jezikih govoreče — sam strašni Babilon! Kam bi se skril človek, kam bi pobegnil?
Jernej je taval po široki cesti: gradovi na obeh straneh, vozovi vse navzkriž, gneča tujih, mrkogledih ljudi je hitela ter se prerivala : kraj ceste, kakor da bi se bilo srečalo in zagozdilo dvoje večnih procesij. Koga bi vprašal, kako bi vprašal? S .klobukom v roki. je taval med njimi in sam je čutil, da je zablodil mednje, kakor da je bil zablodil golorok in bosonog oib .peti maši pred veliki oltar.
Kje bi se ustavil, kako bi počival? Pred očmi se um je zibalo, kakor da bi bil močnega vina pijan; ljudje so se mu zdeli hudo visoki, hodili so mimo s čudno dolgimi ko-, raki, tako kakor švigne senca v kolobarju, in pustno so bili našemljeni. Tudi stopal je Jernej kakor pijan; noge so se mu šibile in so se mu opletale; život mu je klonil
globoko k tlom in bal se je Jernej, da se ne zgrudi nenadoma na obraz.
Ceste ni bilo nikoli konca, nikoli procesije. Molil je in je pro-sil usmiljenja, toda tako se mu je zdelo, da je Bog čudno daleč, da ne slišijo nebesa molitve iz Babilona.
Dolgo je hodil, dalj ni mogel. Naslonil se je oib zid, klonil je z glavo in koleni. Ljudje so se zadevali obenj, gledali so nanj; droben gospod z zlatimi naočniki se je ustavil pred njim, vprašal ga je v tujem jeziku in je šel, ker Jernej ni odgovoril. Pa je stopil nenadoma predenj velik človek v čudino pisani obleki, prijel ga je pod pazduho in ga je vodil.
»Kam? Kam zdaj?« je jecljal Jernej in je šel rado volj no z njim. »K cesarju me vodite, naravnost k njemu, da bo hitro opravljeno; zakaj truden sem!«
Nič ni odgovoril vodnik, samo z rameni je skomizgnil; ;za njima pa je šlo mnogo ljudi, gledali so Jerneja in njegovo culo.
Pa sta prišla. Jernej in njegov vodnik, do velike hiše, stopila sta v veliko izbo. Tam so ga izpraševali, on pa jih ni razumel; in tudi oni ga niso razumeli in mu niso odgovarjali.
»Kaj bi se prerekali, kaj bi si pripovedovali in pravili?« je reikel Jernej. »Ne poznamo se in se ne razumemo, nikoli se nismo videli in se tudi nikoli več ne bomo. Bog vas blagoslovi, meni pa nakloni svojo
pravico! Dajte, da si malo odpočijem pri vas od te dolge poti, zakaj hudo sem truden iin komaj še me nosijo te bolne noge; nato pa pojdem dalje, ker Bog noče, da ne pridem do konca po tem velikem trpljenju!«
Sedel je na klop, culo in škornje pa je položil na tla. Gledali so ga in so se mu smehljali in ga niso več ogovarjali. Komaj pa si je malo* odpočil in preden še se je vdal spancu, ki mu je legal težko na oči, so prišli, vzeli so mu culo in škornje in palico, tudi kamižolo so pretipali in preobrnili in so vzeli nož in denar: nato so ga vodili iz hiše in so. ga posadili v čuden vok, ki j,e ibil zaprt na vseh straneh, .kakor ječa na kolesih.
»Kaj počnej.aite z menoj? Kam drži pot?« j-e vprašal tistega, ki ga je spremljal. Spremljevalec pa mi nič odgovoril in se tudi oziri ni.
Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu:
.»Nehaj, o Bog, star sem in truden, polne žuljev in -oteklin so že moj .e noge, ne zmorejo več te poti! Sam si odmeril mero trpljenja. in bridkosti; meril si jo z mojo močjo in se nisi zmotil; samo eno klaftro si mi odmeril, nič več, in ne 'bos dopustil, da omagam, preden izpolnim tvojo zapoved! Daj, da zaslišim kmalu tvojo besedo, daj, da si kmalu odpočijem! Roke se mi tresejo., sluh mi odpoveduje, tudi vidim
že slabo- od same bridkosti! Potolaži kmalu svojega hlapca Jerneja, da pride z veselim srcem pred tvoje obličje. Tistim, ki blodijo v temi in pljujejo na tvojo pravico, pa dodeli milost in spoznanje!«
Pripeljali so ga do druge hiše, vodili so ga v drugo- izbo. Ija pa je prišel človek, ki je govoril Jernejevo govorico. Suhoten, dolg človek je bil, imel je tenko črno brado in naočnike, podoben j,e bil jezičnemu dohtarju.
»Kaj pa ti?« je pozdravil Jerneja neprijazno-. »Od kod .si in kaj počneš na Dunaju? Razloži po vrsti pa ne kvasi praznih besed!«
Jernej pa je bil ves vesel in potolažen-
»Pozdravljeni, gospod! Pozdravljene tudi vaše besede, kakor so bile neprijazne! Kdo bi ponujal roko človeku, ki ga nikoli ni videl in ki je morda kontrabantar in razbojnik? — Jaz pa sem Jernej z Betajnove in sem prišel, da poiščem pravice tam, kjer jo režejo lačnim!«
Visoko je .privzdignil obrvi jezični dohtar in je poslušal ves začuden. Jernej p 3 je pripovedoval svojo žalostno zgodbo od začetka do konca.
»Tako, glejte, so me opeharili, tako so -mi skrivali pravico, ko sem žejen koprnel za njo! Jaz pa sem vedel, da je ne morejo skriti, da je nespametno njih početje, če mislijo upihniti sonce. In sem jih vse ukanil in sem -poslušal božji glas in sem se na-
MIRKO KUMER:
Moji posteljni sosedje
Mož, ki je popil vsak dan pol litra žganja
Pripeljali so ga v bolnišnico z rešilnim vozom, in nato v našo sobo z vozičkom na nosilih. Že na nosilih smo občudovali njegovo razsežnost, posebno še velikost trebuha. Ko so ga trudoma prevalili na meni sosedno posteljo, se je zdelo, da leži notri hektolitrski sodček z rokami, glavo in nogami.
Kot vsakega so tudi njega spraševali, kakšne težave ima.
»Zapira se mi voda — že dalj časa. V začetku so še pomagale tablete, ki mi jih je moj hišni zdravnik dajal, in sicer samo po eno, zdaj pa ne pomaga več. Dveh tablet si pa ne upam vzeti naenkrat, se bojim, da bi me preveč ne razganjalo.«
Prišel je mlad zdravnik in ga izpraševal bolniško zgodbo. Zapisal je vse otroške in poznejše bolezni, tudi operacije. Vprašal ga je, če kaj kadi in koliko.
»Dvajset do trideset na dan,« je bil odgovor.
»Pa pijete kaj? Pivo, vino, žganje?«
»Ja, pijem pa vsak dan, im sicer žganje.«
»Koliko pa, gospod Obilni?«
»Vsak dan pol litra, vedno enako.«
»Ste bili že kdaj tukaj pri nas v bolnišnici?«
»Ne, do zdaj še nikoli.«
Zdravnik je odnesel bolniško zgodbo v pisarno. Tam jo je prbral resni nadzornik. Postal je na pacienta pozoren. Prišel ga je gledat in nosil s seboj krojaško mero. S pomočjo strežnika jo je prerinil pod hrbtom bolnika na drugo stran in oba konca sklenil na vrhu trebuha. Komaj je segla na vrh; še malo večji obseg, pa bi bila prekratka.
Zapisal si je visoko številko in dejal, da bi ga zelo zanimalo še, kako je visok in njegova teža. Ker tega na ležečem bolniku niso mogli ugotoviti, so morali verjeti to, kar je ta sam povedal: 168 cm in 138 kg.
»Dobro!« je dejal nadzdravnik. »Te mere moramo spraviti v pravo razmerje.«
Naročil je, naj mu dajo dve tableti za vodo naenkrat in po vrhu še nekaj takih za odvajanje.
Medtem ko so tablete delovale, mi je pripovedoval, da je kmet nekje ob Dravi, Ker ni mogoče dobiti delovnih moči na kmete, -mora vse sam postoriti. Ker talko trpinči svoj trap, mu je treba tudi nazaj dajati, kot se spodobi. Zato on pri jedi in pijači ni štedil. Mastno meso mu je jako teknilo; -tudi žganja je moralo biti dovolj.
»Brez bencina motor ne gre!« je menil.
Nato je -bilo treba že zvoniti. Dve sestri sta se trudili, da sta privzdignili težki »motor« in mu podtaknili -posodo.
Mnogokrat je bilo treba še zvoniti in odnašati. Zvečer pa je resni nadizdravnik napisali že dokaj manjšo številko, ko je spet sklenil krojaško mero na vrhu trebuha.
Po tedinu dni je odvišna voda odtekla,
mož je mogel spet vstati. Tehtali so ga, imel je samo še sto kg.
»Če tako ostane in če vašega- .motorja’ ne 'boste zopet preveč napojili, boste še ozdraveli.« Zapisali so ntu dietno hrano in prepovedali alkohol in ga odpustili domov.
Zvedel sem, da se je doma »tankanje« nadaljevalo.
»Trup je navajen, zato mu ne moreš vsega naenkrat umakniti. Če je žganje premočno in morda škodi j-ivo, -bom pil pa vi-
no in sicer rdeče. Od tega še največ v trupu ostane,« je modroval.
Zopet se je začela nabirati v životu voda. Dosegel je stare mere in težo. Žejalo ga je vedno -bolj, dokler ni začel -povrača-ti nekaj črno-rjavega, smrdečega. Sosedje so menili, da so to morda pokvarjena jetra. Ko je teh zmanjkalo, so zatekle noge in obraz in nastopila j,e neizprosna smrt.
Pokapali so ga s častjo. Po -pogrebu je bila običajna sedmina. Napivali so si povabljeni gostje, češ, saj ga je rajni tudi rad pil. Mnogo ga je prenesel, a nazadnje je pa le omagal.
Zato: le po pameti ga pijmo!
(Konec prihodnjič)
JOŽA BERTONCELJ.
ŠTIRINOŽNI „$EF"
(Iz zbirke krop
To ste že slišali, kajne, kako je prijatelji Francelj zapacal tisto topo kupčijo za par volov? Še danes mu je hudo po teh volih, pa kaj, pomaga zvoniti -po toči. Voli so šli in namesto njih je prišel za slabo tolažbo »šef« in njegova zgodba.
Po večini vsem nam podrejenim beseda »šef« ne zveni ugodno. Nehotč se premakneš in našiliš ušesa, ko jo slišiš. Neprijeten občutek spominja na slabo opravljeno delo, nerešeno nalogo, pred teboj se -poraja neprijetna pojava uglednega tovariša, ki te srepo motri skozi očala, slišiš njegov zadirčni glas, ki se zadira v telefonsko slušalko ali -pa v poslikano strojepisko.
V pomirjanje naj takoj sledi ugotovitev, da ta naš »šef« ne spada pravzaprav med te ugledne o-sebnosti. Sicer je v svojem življenju imel kopico lastnosti m značilnosti, ki so privilegij ljudi, ki nosijo tak ponosen naslov, vendar, da se izrazim sodobno, »šef« kot ta-k pa le ni bil. Tudi si je svoj -naslov pridobil šele po vztrajnem prizadevanju, torej brez protekcije. Nobenega strica ni bilo, da bi pomagal. Da smo si na jasnem! Naš »šef« in junak zgodbe, katero kanimo tu razodeti, je bil svoj čas čisto nedolžno 'jagnje v pravem pomenu besede, se pravi ovčica moškega spola ali bacek, kakor pravimo Kroparji. Franceljnov nadobudni sinko Damijan ga je zasledil pri okoliškem kmetu in potem toliko časa nadlegoval očeta in kmeta, da ga je smel ves srečen privleči domov in mu pod stopnicami zgraditi hlev. Nekako teden dni je odlično skrbel zanj. Nosil mu je travo in ga vodil na pašo ter se bahal pred tovariši: »Mi pa imamo jarca!« Toda vsaka igrača, četudi živa in poskočna, postane dolgočasna. Čeiz dober teden je Damijan nanj ipozabil ter prepustil vzgojo -in -napredek -nedolžnega- koštrana mračni in zlohotni usodi.
Mislita, da se tudi mi -brez pridržka lahko pridružimo mnenju in ugotovitvam modrijana Krjavlja, ki je pri O-birščaku razodel, da tišči hudobija v krvi in da je on uspešno zdravil z nožem h-udobrino kozo.
arskih zgodb)
(Mimogrede rečeno, bi bil že čas, da -tudi naši šolniki in vzgojitelji začno resno misliti, če bi morda ne kazalo uvesti med vzgojne metode tudi »puščanje hudobne krvi«, ker se zdi, da je pri naši »zlati« mladini odpovedala vsa novodobna vzgojna navlaka.)
Če bi se prijatelj Francelj pravočasno spomnil Krjavljevih receptov in vsaj vsak teden enkrat nekoliko »porinil« nož kostnimi med rebra, -bi ta ne padel tako globoko -in ne bi postal iz nedolžnega jagnjeta hudoben jarec in nazadnje celo »šef«. Domnevam tudi, da ni bila vzrok slabih lastnosti samo -pregrešna kri, ampak tudi neposredno pohujšanje, katerega je bil deležen zaprti -grešnik na samotnem dvorišču. Ali mi vedno prilomastil na trg, ko je bilo tam največ igrajočih se otrok ter jih napadel iin prepodil? Ndk-do m-u je pač moral o-dpreti vrata im ga naščuvati v napad na mladež. Takoj nato so pa prišli na vrsto tudi odrasli. Brezobzirno je podrl na tla staro teto Anko, ki je prikrevsala skozi dvorišče. Uboga reva si ni upala več iz svojega stanovanja, bila je prepričana, da to ni navaden jarec, ampak pravi hudič.
No, k sreči se je »šef« že tako razvil, da se mu ni več zdelo vredno preganjati stare ženske in se j.e začel poditi za -mlajšimi brhkimi »buškaricami«, kar je očitno značilna šefovska poteza, čedno sosedovo Francko je stalno podil okoli oglov, čim je stopila pred vežne duri. Kmalu niso bile pred tem nepridipravom varne niti najvišje avtoritete v Kropi. Kaj si je vse upal! Groza me je pomisliti, kaj bi se še vse lahko zgodilo. Ali se ni mrcina zaletel zelo nespoštljivo v zadnjo plat našega uglednega obratnega inženirja ter ga podrl v lužo? Beštija ni jrolagala prav nobene važnosti na čin in položaj.
Vidite, kam privede nebrzdana kri in zloba! Prijatelj Francelj je sam postal njegova največja žrtev. Skrbeti je moral, da je bil tiran -dobro napasen, napojen, voditi ga je -moral na sprehod; če pa tega ni sto-
ril, je pokalo in grmelo po dvorišču, da se je tresla ba-j-ta.
Iz strahu se rodi spoštovanje. Francelj je začel -nazivati tega brezohzirneža »šefa«. Kolikokrat sem obiskal Framceljna, da bi vrgla »duraka«, pa mi je žalostno odmajal:
»Moram peljati ,šefa’ na pašo!«
Nekajkrat sem imel tudi jaz čas-t takega spremstva nn sem prepričan, da je prav zato vzel »šef« mene na pik.o Stalno je iskal priliko za napad. Jaz sem poskusil pač vrniti milo za drago. Če prijatelj ni videl, sem -dal »šefu« prav po kroparsko poduhati okovano peto mojega gojzarja. To zdravilo mu je precej koristilo in vsa-j za kratek čas nanj pomirjevalno vplivalo.
Mislim, da »šefu« vdbče ni bilo do paše. Zaman mu je prijatelji kazal in potiskal gobec v šope želene detelje, a niti poduhatr je ni -maral. Po -prijateljevem zatrdilu je najraje užival žareče cigaretne končke — čike. Kdo ga je na to navadil, se ni nikdar dognalo. Njegov lastnik gotovo nel On vsak večer zaipali eno tanko cigareto in čik potem natakne na nož ter vleče tako dolgo, da mu prileze žerjavica v usta: torej ne ostane za »šefa« nič. Ker -pa se ni rad pasel, sumim, da ga je precej zanimala politika. Kadarkoli sva midva pričela razgovor, takoj se je važno postavil pred naju in začel delati neumestne pripombe, ki so bito včasih t-u-di boleče. Bil sem priča tudi, kako je zasmehlijivo meketal in zlobno mežikal proti slabo obdelani njivi tovarniške ekonomije. Menda zanimanje za -politiko ni tako osamljen primer pri ovnih. Imelnov
ANTON AŠKERC:
(Vtčua Luč
Na polju, polju širnem tam stoji samoten božji hram. Svetilka zlata v njem gori, gori vse dni in vse noči.
Naj hram ogrinja mrak teman, naj krog divja vihar strašan: od znotraj luč ne ugasne mu, obseva stene jasne mu ...
I jaz sem takšen božji hram, v življenja širnem polju sam ... A duša svetel je oltar — kaj mrak, nevihta pač njej mar!
Nace, ki tudi živi od politike, trdi, da srečuje tam neverjetno minogo ovnov. No, bodi že kakorkoli, midva bi zelo rada izključila »šefa« iiz najinih razgovorov ter ga zaposlila s pašo. Kaj pač hočeš s kozlom — -misli in dela, kakor mu -narekuje njegova kozlova pamet!
Nekoč, pozno v jeseni je že bilo, sva na paši ugotovila, da »šef« rad je želod. Da bo dal mir, sva mu nanosila tri, štiri klo-buke (Nadaljevanje na 8. strani)
Potil na težko pot, na dolgo -pot do cesarja. I*ri njem je začetek -pravice, k njemu me v<xlite!«
§e enkrat ga je -pogledal jezičn-i dohtar, čudno se je nasmehnil in se je okrenil, da bi šel.
»Kam gospod?« je vzkliknil Jernej in ^preletela ga je groza. »Niste me še -poslušali do konca, niste še uslišali moje prošnje! Kdo bo stal ob mo-ji -strani v tem strašnem Kabilonu? Roko -mi dajte, če ste krščanski človek, če je božja beseda v vašem srcu, tja •uc- vodite, kjer je pravica!«
Tako se je tresel Jernejev glas, kakor da bi -bile solze v njem.
»Te bomo že tja -spravili, kjer je pravica 'n pamet!« je rekel jezični dohtar in je šel.
In komaj je to storil in so se zaprto duri fa njim, so prišli drugi in so prijeli Jerneja ‘n so ga odvedli. Zarožljali so ključi, nizke ^Uri so se odprle in Jernej je stopil v izbo, kakršne še ni videi.
čisto prazna je bila, stene so -bile gole ^ sive. Ob zidu so stale široke nizke klopi, * umazanimi plahtami pogrnjene; mize m nlo. Komaj sc je Jernej ozrl in začudil, so Se Zapahnile duri.
kroje ljudi je bilo v izbi, troje umazanih, razcapanih; njih obrazi so bili odljudni in surovi, pogled je bil hudoben. Takih Judi še ni videl Jernej.
$Kaj nikoli niso videli Boga? Kaj nikoli niso bili žejni prav-ce?« je pomislil straho-
ma. »Ali je to skorja tako nečedna in blatna, ah je načeta že tudi sredica?«
I-n nato ga je spreletelo po vsem telesu, velika bolest, velik strah.
»Pravice sem jih prosil, pa so me pahnili med tatove in hudodelce!«
Eden izmed njih se je vzdignil na postelji, -pogledal je mrko in je zaklical nerazumljivo besedto. Jernej jie vztrepetal, šel je do klopi, ki je bila v zadnjem kotu, in se ni ozrl -nikamor. Njegove misli so bito -boIme, d'a. niso mogle do upanja, njegovo srce je 'bilo žalostno, da ni -moglo do molitve.
In Jernej se je globoko sklonil, skril je Obraz v dlani- in se je razjokal.
Tako je 'bil Jernej tri d-ni in tri noči v tisti- strašni- izibi, med hudodelci i-n rokovnjači.
XVII
Ko se je dramilo četrto jutro, so odklenili duri, dali so Jerneju culo, škornje in palico, in nož in dena-r, i-n so ga odvedli i-n niiso rekli besede.
»Kam, ljudje 'božji?« je vprašal Jernej in je prosil. Pa niso ne -pogledali ne odgovorili besede. Naložili so ga na voz, pa so ga vozili vse križem -po širokih cestah, skozi šum in vihar strašnega Babilona.
»Kam, ljudje božji?« je vprašal Jernej in prosil, ko so ga pahnili v železni voz med
potepuhe in tatove. Pa se nobeden ni ozrl, nobeden -ni -odgovoril. Tisti, ki jih je spremljal, je slonel v kotu in je -gledal hudo, tovariši potepuhi so -se smejali, ko je zažvižgalo zunaj in so zabobnela težka kolesa. S plahim -pogledom se je oziral Jernej in, kakor se je oziral, so mu nenadoma pogledale v obraz žalostne, od solz vse zardele oči.
»Krivico je okusil, po nekrivem so ga obremenili!« je prešinilo Jerneja. »Mlad je njegov obraz in poln bridkosti, nič zlega ni v njegovem srcu!«
»Kam, tovariš?« je vprašal Jernej; oni pa je gledal i-n ni odgovoril; žalostna misel je šla iz oči v oči.
Tako so popotovali. Minil je dan in je minila noč; iz kraja v kraj, iz voza v voz, odhajali so tovariši, prihajali so drugi.
»Kam?« j c izpraševal Jernej v globoki grozi i-n nobeden mu ni odgovoril.
Ko je stopil poslednjikrat iz železnega voza, sc je ozrl in je ves obstrmel. Videl je tisti kraj nekoč, kakor v daljnih sanjah ga je videl. Pa je vztrepetal in je vprašal čemernega človeka, ki je stal ob njegovi strani:
»O človek krščanski, o sosed — če moreš govoriti, -povej mi, kakšen kraj je to?«
»To je tv-oja domačija! Še dve uri je do Resja; pot je dolga in -pusta, če imaš denarja', plačaj voz!«
»Zakaj v Resje?« je vzkliknil Jernej. Tam ni moja domačija, ne brata nimam tam ne sestre! Kdo me je klical v Resje, kdo me je vodil -tja?«
Čemerni človek je počasi privzdignil rameni, nabasal si je pipo in palil.
»Torej pa na pot in nič sitnosti ne delaj! Do Resja -te -spremim, tam pa Bog s teboj!«
Jernej ni več odgovoril. Kakor je bil truden in bolan, je stopal z dolgimi koraki; lep je bil kraj, njive so zorele, visoka je bila trava na senožetih, Jernej pa se ni ozrl. V tla je -gledal, sive obrvi so mu zakrivale oči.
Pot se je vila ob -položni rebri, v lepi dolini se je zasvetila bela vas. Prišla sta do županove hiše, župan pa se je prestrašil, ko je ugledal Jerneja.
»Nikoli te nismo videli, nobeden se te ne spominja, -pa prideš na stara leta in nam naložiš to breme!«
»Ne bom prosil vbogaj-mc, nikomur ne bom delal nadlege!« je rekel Jernej. »Pest sena mi dajte, da si odpočijem, ker sem truden!«
Šel je na hlev in je legel v seno. Ležal je, dolgo ni zaspal, pogovarjal se je z Bogom. Ni sc več -pogovarjal z njim kakor hlapec z gosj»odarjem, temveč kakor terja-vec z dolžnikom.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 15. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 16. 2.: 14.15 Informacije — Za našo vas. - 18.00 Za knjižno polico. - TOREK, 17. 2.: 14.15 Informacije — Za krmilom — športni mozaik. — SREDA, 18. 2.: 14.15 Informacije — M. 1 n/ko: Ob 20. obletnici smrti Prežihovega Voranca.
—	ČETRTEK, 19. 2.: 14.15 Informacije — Umetna pesem - Cerkev in svet. - PETEK, 20. 2.: 14.15 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo (Pri šimanu Rauterju, pd. Hidrat, v št. Jakobu). - SOBOTA, 21. 2.: 9.00 O dpcsmi do pesmi — od srca do srca.
—	14.00 Mali recital.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 14. 2.: 11.50 do 13.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v Crddcnu - 13.00 do 16.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah —
16.00	Jazz v Evropi 42 - 16.25 Za otroke od 5. leta naprej »Hišica” - 16.50 Za otroke od 6. leta naprej: „Tri želje” - 17.00 Za mladino od 11. leta naprej: V deželi Laponcev - 17-30 Za družino: lloutique — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti - 18.50 Dober večer v soboto . . reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer - 19.30 čas v sliki in tedenski komentar Huga Portischa — 19.55 Svetovno smučarsko prvenstvo v Grodenu — 20.15 Štiri mušketiri v štirih delih: 1. del: »Diamanti so skakali” - 21.35 šport
—	22.05 Čas v sliki.
NEDELJA, 15. 2.: 9.00 do 11.45 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah — 14.00 do 16.00 Nadaljevanje svetovnega smučarskega prvenstva v Visokih Tatrah — 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: ,,Sncž.ik" — 16.10 Za otroke od 11. leta naprej: »Divja svinja Suzi” - 16.40 Za mladino od 14. leta naprej: Stik - 17.09 Za družino: Za zvezdami -
18.00	Veselo in ostrejše - 18.25 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Pogled z okna:
• Južna Koroška - 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Yerma” — tragična pesnitev — 21.35 Koncert Dunajskih filharmonikov — 22.25 čas v sliki.
PONEDELJEK, 16. 2.: 17.00 do 18.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah — nordijske discipline — 18.00 Znanstvene aktualnosti — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein
Štirinožni „šef"
(Nadaljevanje s 7. strani)
želoda in »sef« ije hrustal, da mu je pokalo pod zobmi. Zvečer po večerji sem obiskal prijatelja na domu, pa mi njegova žena •vsa v skrbeh pripoveduje, da je »šef« silno zbolel.
»Z njim je pri kraju.« je jokaje rekla.
Napravil sem potrto in resno pozo ter takoj, obiskal »bolnika«. Res je bilo, »šef« je očividno delal »oporoko«. Stal je v kotu kakor tesarska klada, tiščal je glavo med prednje noge in iz gdbca so mu tekle sline. Sam zase sem bil prepričan, da mu tečejo zaidmje ure, seveda sem pa moral tolažiti gospodinjo, da ta 'bolezen ni nič hudega. To je navadna migrena, ki se večkrat pojavi pri ovnih, pa tudi hitro mine. Nocoj naj ga dajo čez noč v kuhinjo, da bo na toplem, jutri bo pa zdrav, kakor se spodobi za »šefa«.
Drugo jiutro je prijatelj Francelj navsezgodaj obiskal »šefa« v kuhinji. Prepričan je bil, da so ga tisti štirje klobuki želoda pretrgali na dvoje in da bo našel za vrati nj,egovo trdo in stegnjeno mrhovino. Toda komaj je pomolil glavo skozi vrata, je jadrno odskočil. Sredi kuhinje je stal »bolnik« kakor bog Mars v popolni bojni opremi, pripravljen podreti in uničiti vsa-
—	19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki —
19.55	Volivna oddaja SPo — 20.06 Šport — 20.15 FBI: »Mojstrški špion” — 21.00 Poštni predal 7000
—	21.10 šport — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah — nordijske discipline.
TOREK, 17. 2.: 17.00 do 18.00 Smučanje v Visokih Tatrah — nordijske discipline — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najinlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Pustolovščine Chevaliera de Reccija — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki - 19.55 Volivna oddaja OVP - 20.15 Prosim, odložite. Portret znane osebnosti — 21.15 Prenos iz »Gledališča Lowinger” — 23.05 Čas v sliki
—	23.20 Smučanje. Visoke Tatre.
SREDA, 18. 2.: 10.00 Televizija v šoli: okoli Kili-mandžara — 10.30 Dunajski kongres — 11.00 Program za delavce: »Sissi” — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: »Gašperček in palčki” — 16.45 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin
—	17.05 »Lassie”, zgodba o psu — 17.30 do 18.00 Smučanje v Visokih Tatrah — 18.00 Tečaj francoščine — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 Prenos iz Munchenskega komornega gledališča: »Glasba”, nravstvena slika Franka Redekinda —
22.55	Čas v sliki — 23.10 Smučanje — Visoke Tatre
—	pregled.
ČETRTEK, 19. 2.: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 19.30 Madagaskar — mostišče v Indijskem oceanu — 11.00 Tečaj francoščine —
11.30	7000 let iranske umetnosti — 16.00 do 18.00 Smučanje v Visokih Tatrah — nordijske discipline
—	18.00 Italijanščina za začetnike — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport
—	18.50 Policijski radio kliče: »Južno sadje” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Volivna oddaja SPo — 20.06 šport — 20.15 »Nepremagljivi”, usoda izseljencev — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Pregled smučanja v Visokih Tatrah.
PETEK, 20.2.: 10.00 Televizija v šoli: Koroška —
10.30	inštrumenti tehnike — 11.00 Program za delavce: »Nepremagljivi” — 17.15 do 18.00 Smučanje v nordijskih disciplinah v Visokih Tatrah — 19.00 Zeleni svet: agrarni magazin — 18.20 »Cirkus punčk”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Skoki v zraku: »Posebne smuči”
—	19.15 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Stari sodnik: »Skrivnost pisma”
—	21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Smučanje v nordijskih disciplinah — pregled.
kega, ki mu ,pride nasproti. Več prijatelj ni vedel, ker je z vso naglico zadrlesknil vrata in se okrenil, da bi ušel in poklical pomoč, toda ker ni oipaizil, da je priprl z vrati tudi nočno srajco, je telebnil čez prag v vežo in začel rjuti na pomoč, ker je bil prepričan, da ga drži »šef« med zobmi.
Kako so spravili potem zverino v njen brlog, prijatelj ni rad povedal, preveč ga je bolelo razdejanje v kuhinji: prevrnjeni in polomljeni stoli, razbite sklede im steklenice. Po tleh je izgledalo, kot da bi kdo stresel celo košaro borovnic. Iz košare za perilo je požrl skoraj celo svileno kombi-nežo in nogavice ter še druge svilene khse ženskega perila. Pripominjam, da je nogavice požrl samo do gležnjem, stopala pa, ki so bila že zakrpana, je izbirčno pustil. Želod in svila sta torej naredila svoje!
Prijatelju sam svetoval resne in najstrožje ukrepe ali pa naj pošlje mrcino na kak inštitut, kjer bo poskusil križanje s sviloprejko. To bi najbrž dalo neslutene rezultate v svilenem tekstilu. Še najbolj pa bi bilo, če mu do kraja pusti kri, to se pravi, da ga da mesarju v roke. Tako se je tudi zgodilo.
Kakor vsakemu nasilniku, tako je tudi njemu padla rogata glava in, kadar sedaj prijatelj in jaz mečeva duraka, sedim na njegovi kosmati koži.
Iščemo
GOSPODINJO
srednje starosti (30—50 let) z znanjem nemškega jezika, neodvisna (tudi vdova), ki bi vodila gospodinjstvo brez žene trem gospodom v Wiirttemberg-u v Zapadni Nemčiji.
PRIJETNO, STALNO, SAMOSTOJNO ZAPOSLITEV
Zaslužek: neto: 360—430 DM (2.500—3.000.— 6. S) mesečno, pri polni socialni oskrbi, bolniški blagajni in pokojniški zavarovalnini, tri tedenski dopust z dodatno 30% dopustno doklado, preskrba in stanovanje brezplačno.
Začetek službe po možnosti čim-prej. Dopise z napovedjo starosti in sedanje službe prosimo na naslov:
HELIOS-APPARATEBAU KG MULLER & Co
7220 SCHWENNINGEN a. N. POSTFACH 154, WEST-DEUTSCHLAND.
Vremenske razmere in slinavka ter parkljevka
Vremenske razmere igrajo veliko bolj pomembno vlogo pri širjenju slinavke in parkljevke, kot smo doslej menili. To so ugotovili raziskovalci v Veliki Britaniji, ko so ugotovili'način širjenja bolezni med veliko in katastrofalno epidemijo leta 1967 v Ovestryj,u in S a kipu. Slinavka in parkljevka se je namreč 'tod širila po vetru. Nasprotno se je bolezen med štirimi drugimi epidemijami v tej deželi širila z okuženimi vozili iin obolelimi živahni.
Kaže, da je dež odigral pomembno vlogo pri širjenju slinavke in parkljevke. Dežne kapljice so namreč odnašale na zemljo delce prahu v zraku, ki so bili okuženi z virusom. Tako so dežne kapljice okužile pašnike, na katerih so se pasle zdrave živali. Suho vreme vpliva, da se bolezen širi 'bolj počasi. Na meteoroloških kartah je bilo npr. označenih nad 900 odstotkov 'primerov okužbe na področjih, kjer so prevladovali dež in vetrovi.
Verjetno j,e najbolj zanimiv podatek, da je bila. epidemija 'leta 1967/68 navidezno slabša kot navadno med desetdnevnim lepim vremenom. Po desetih dneh je štiri dni nenehno deževalo in bolezen je dobila katastrofalen obseg.
Slir®®®®®®®®®®®
91. Dunajski
mednarodni velesejem
od 8. do 15. marca 1970
AVSTRIJSKI UNIVERZALNI VZORČNI VELESEJEM -razdeljen v 25 strokovnih sejmov industrije, obrti in kmetijstva Avstrijo in 30 držav zastopa skupaj 400 podjetij, ki predstavljajo proizvodnjo dobrin sveta.
•	Več kot 2.700 domačih razstavljavcev
•	2.300 tujih podjetij iz več kot 30 dežel
•	650.000 obiskovalcev iz 70 dežel
•	250.000 blagovnih vzorcev SEJEMSKA PALAČA (17.000 nV)
POTROŠNIŠKE DOBRINE IN LUKSUZNI PREDMETI Modne revije — Krznarski salon — Obleke — Perilo — Domače tekstilije — Talne obloge — Usnjeni izdelki — Umetna obrt — Igrače — Športne potrebščine — Ure in naikit — Glasbeni inštrumenti — Živila in nasladila — Vinska pokušnja itd.
Kolektivne razstave inštitutov za gospodarsko pospeševanje Koroške, Niž-jeavstrijsike in Tirolske.
Modni reviji: »Spomladanska in 'poletna moda v dunajski izložbi«
»Modna revija avstrijskega petijastega blaga«
Paviljon iznajdb
SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE (350.000 m*)
TEHNIKA - INDUSTRIJA - OBRT
Investicijsko blago — Stroji — Naprave — Orodja — Gradbeni sejem — Kurjava in prezračevanje — Umetno blago — Tehnika v gospodinjstvu —-Elektrotehnika — Foto, kino — Radio, televizija itd.
KMETIJSTVO
Razstava kmetij sik ih strojev s predavanji — Semena — Gnojila — Poučna razstava — Razstava pit ovne živine.
POSEBNA RAZSTAVA v paviljonu 12: »Najprej načrtovati, potem graditi«. Pokušnja hrane, .nasladi! in vina.
POSEBNE RAZSTAVE v paviljonu trgovinske zbornice: »Avstrijski promet danes«.
V paviljonu delavske Zbornice: »Pravilna prehrana«.
POSEBNA AVTOBUSNA ZVEZA MED SEJEMSKO PALAČO IN RAZSTAVIŠČEM
Sejemske izkaznice pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (z izjemo Tirolske in Predarlske) ter v vseh posebej označenih prodajalmiicah ('potovalni uradi itd.)
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu!
Jederzeit Sicherheit durch
.4C&lcJbrzvr\d’n
► "J/vre Kje^rni^cKe V^sld^xA^r^
9010 Klagenfurt, Domgasse 21 Telefon 80-9-61 bis 65
Ha* tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringcr Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Teletom uredništva in oglasnega oddeU^ 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Angtij® 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Jauk® Tolmajer, Radi še, p. Zrelcc. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringcr Ring 26.