3 KRONIKA_48^ 2000 izvirno znanstveno delo UDK 351.816:364.4:"1945" prejeto: 28. 8. 2000 Jure Gombač prof. zgodovine in sociologije, mladi raziskovalec. Oddelek za sociologijo. Filozofska fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 "Dobrota", obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev IZVLEČEK V Sloveniji so po koncu prve svetovne vojne nastala številna podporna društva, ki so svojim članom pomagala prebroditi najrazličnejše življenjske preizkušnje. Mednje je spadala tudi "Dobrota", obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev. Njen upravni odbor je s pomočjo vpisnin, mesečnih prispevkov članov in z vlaganjem v nepremičnine pridobil sredstva, iz katerih je nato v primeru smrti poštnim uslužbencem ali njihovim družinskim članom izplačeval podporo za dostojen pogreb in za pokritje stroškov, ki so bili s tem v zvezi Konec druge svetovne vojne je pred to društvo postavil nove izzive, skupaj z oficirjem OZNEpa je v prostore na Čopovi ulici vstopila nova oblast SUMMARY "DOBROTA" (BENEVOLENCE), AT DEATH SUPPORTING SOCITEY OF THE POSTAL EMPLOYEES After World War I many support societies arose in Slovenia, which helped their members in overcoming various problems in their lives. Among the societies was "Dobrota", at death supporting society of the postal employees. Its managing committee gained tinances from registration fees, monthly contributions of members and from investing into real property. In a case of death of a postal employee the society paid the family members or relatives a subvention for a decent funeral and for covering other expenses. The end of World War II brought before the mentioned society new challenges. Together with an officer of OZNA the new government settled in the premises in Copova street Ključne besede: Ljubljana^odporno društvo, poštarski nameščenci, obsmrtna podpora, leto 1945, OZNA Konec septembra 1944 je odsek za socialno skrbstvo pri predsedstvu SNOS izdal svojim refe- rentom na terenu okrožnico, kjer jih je opozoril, da bo potrebno v skladu z njegovim programom po koncu vojne prevzeti v svoje roke vse socialne ustanove, bolniške blagajne vseh vrst, pokojninske zavode, privatne in državne domove za onemogle, pa tudi vsa otroška zavetišča in vajeniške domove. Zato je bila dolžnost vsakega referenta socialnega skrbstva, da v svojem rajonu popiše vse ustanove socialnega značaja in predlaga ljudi, ki naj bi ob zlomu Nemčije prevzeli omenjene ustanove v svoje roke. Ti ljudje naj bi prišli iz vrst delavcev, lahko so bili tudi člani bivših strokovnih organi- zacij, na vsak način pa so morali sodelovati v osvobodilnem gibanju. "Le na tak način naj bi namreč delo odseka za socialno skrbstvo služilo ljudstvu in njegovim težnjam, oblast pa bi lahko edino na ta način resnično izvajala voljo ljudstva".^ 1 Arhiv republike Slovenije (ARS), SNOS, šk. 485A/3, Okrožnica, 29. 9. 1944. 118 3 KRONIKA iOOO JUREGOMBAČ: 'DOBROTA', OBSMRTNO PODPORNO DRUSTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 Dne 18. maja 1945 je v stanovanje blagajnika obsn\rtnega podpornega društva poštnih name- ščencev "Dobrota" na Čopovi ulici v Ljubljani vsto- pil oficir OZNE.^ Vsem prisotnim je razložil, da mora iz varnostnih razlogov zapečatiti društveno blagajno. Obljubil je še, da bo on ali pa kak drug njegov sodelavec prišel čez kakih deset dni nazaj, odpečatil blagajno in s tem omogočil nadaljnje delovanje društva. Blagajnik se je z vsem tem lah- ko le nemo strinjal. Ko čez deset dni ni bilo niko- gar, je upravni odbor sklenil počakati še nekaj časa, vendar pa so ga po skoraj enem mesecu ča- kanja pritiski članstva prepričali, da je treba nekaj ukreniti. Zaradi spoštovanja in morda tudi strahu do OZNE, se je sklenil na njene organe obrniti s pritožbo na Ministrstvu za socialno politiko Na- rodne vlade Slovenije. V njej je pojasnil svoje za- gate, da pa bi na ministrstvu vedeli, kaj sploh je "Dobrota", obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev, se je odločil priložiti tudi nekaj dokumentacije. Iz nje se da razbrati številne zani- mive in koristne podatke, ki nam omogočijo vpo- gled v delovanje tega in podobnih podpornih društev, ki so se oblikovala v Kraljevini Jugoslaviji ali še prej, in so omogočala svojim članom, da so lažje preživeli težke preizkušnje, ki lahko človeka doletijo v življenju. Že ob nastanku Kraljevine SHS leta 1918 so poštni nameščenci spoznali, da se morajo zaradi zavarovanja svojih stanovskih, moralnih in mate- rialnih koristi organizirati v stanovskih društvih. Ker pa so bila ta društva po svojih nalogah in dolžnostih zelo raznolika, je kmalu postalo jasno, da bo treba za nekatere primere ustanoviti posebna društva, ki se bodo ukvarjala samo s točno določe- nimi nalogami. Poštni nameščenci so namreč ugo- tovili, da številni stanovski kolegi ali pa njihove družine zaidejo v težak položaj, če umre kdo od njih samih, ali pa član njihove družine. Ko so hoteli dostojno pokopati umrlega, so zabredli v velike te- žave in dolgove, marsikdo pa je ostal celo brez sredstev za življenje. Najprej so si skušali pomagati s tem, da so organizirali zbiranje prostovoljnih pri- spevkov med sodelavci, prijatelji in znanci, vendar je bilo to za prizadetega mučno delo, sredstva, zbrana ta način pa največkrat niso bila zadosti. Zato so poštarji na pobudo stanovskih orga- nizacij 24. maja 1922 na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani ustanovili posebno društvo "Dobrota", ki je imelo nalogo, da ob smrti svojih članov svojcem izplača obsmrtno podporo. Ta je služila zato, da so se pokrili stroški za pogreb in vse ostalo, kar je bilo z njim v zvezi. Njihovo de- javnost je odobrila Pokrajinska vlada za Slovenijo v Ljubljani, natančneje oddelek za notranje zadeve ^ Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo, opomba avtor- ja. dne 24. junija 1922 z odločbo št. 23.011, in poli- cijsko ravnateljstvo v Ljubljani dne 1. julija 1922 z odločbo 12/226/2.3 Društvo je bilo organizirano tako, da je moral vsak uslužbenec, ki si je hotel zagotoviti kritje teh stroškov, vstopiti v društvo in vanj vpisati tudi tiste člane svoje družine, za katere je hotel zago- toviti podporo. V ta namen je moral redno pla- čevati članske prispevke, s katerimi je nato društvo lahko krilo svoje izdatke. Če bodočemu članu kakšna stvar ni bila jasna, je lahko prelistal knjižico "Pravila "Dobrote", ob- smrtnega podpornega društva poštnih uslužben- cev Ljubljana", kjer je lahko prebral, da ima Društvo namen po načelih vzajemne pomoči po- deljevati denarno pomoč svojim članom in njiho- vim svojcem, da z njo lahko pokrijejo stroške, ki so nastali zaradi smrti. Denarna sredstva za svoje delovanje je društvo pridobilo iz vpisnin in rednih mesečnih članskih dohodkov, iz dohodkov imo- vine in raznih slučajnih dohodkov. Društvo je vodil upravni odbor, sestavljen iz petih do sedmih članov, ki so mu pri delu in odločitvah pomagali še občni zbor članov in pre- gledovalci računov, vse prepire in nesporazume o društvenih zadevah med člani kakor tudi med člani in samim društvom, pa je razsojalo razso- dišče. Posebne naloge v društvu so lahko opravljali tudi drugi odbori, komisije in poverjeniki. Na začetku je društvo v svoje vrste sprejelo vsakega poštnega uslužbenca ne glede na njegovo uvrstitev v uradniškem ali služabniškem staležu in ne glede na starost. Kasneje pa je bilo treba zaradi preprečevanja različnih špekulacij in izkoriščanja tovariškega duha svojih vrstnikov omejiti pri- stopno starost in s tem prisiliti uslužbence, da so v društvo vstopili že prej, ne pa šele takrat, ko je bila osebna ali družinska tragedija neizbežna. Tako so medse sprejeli samo osebe obeh spolov od drugega do štiridesetega leta starosti, ki so lahko v društvo vstopili bodisi kot samostojni člani, poštni uslužbenci, bodisi kot odvisni člani, ki jih je prijavil rodbinski poglavar, samostojni član društ- va. Članstvo je začelo veljati tisti dan, ko se je upravni odbor sestal in potrdil sprejem kandidata. Ko je nato na dom prispelo obvestilo o sprejemu v društvo, je zraven prispel tudi račun za vpisnino. Redne mesečne prispevke se je plačevalo prvi dan v mesecu, tolerirala se je desetdnevna zamuda, potem pa so začele teči zamudne obresti. V društvo so sprejemali samo zdrave osebe in če je upravni odbor podvomil v zdravje določene osebe, ki je želela postati član, ali pa je hotela preiti ARS, Ministrstvo za socialno skrbstvo, šk. 5/31, Mini- strstvu za socialno skrbstvo. Zapora blagajne pri "Dob- roti", obsmrtnem podpornem društvu poštnih usluž- bencev v Ljubljani, 9. 5. 1945. 119 KRONIKA JURE GOMBAČ: ■DOBROTA', OBSMRTNO PODPORNO DRUŠTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 > 2000 med vrste članstva z višjo denarno podporo, je lahko zahteval zdravniško spričevalo. Prav tako je lahko še dve leti po pristopu razveljavil sprejem v društvo oziroma prestop v višjo skupino, če se je izkazalo, da je bila sprejeta oseba ob pristopu ali prestopu že bolna, pa društvo takrat za njeno bolezen ni vedelo. Vplačani prispevki se v tem primeru niso vrnili, saj je upravni odbor društva upravičeno domneval, da je bil nalagan in s tem ogoljufan. Članstvo je prenehalo, če je član umrl, če je izstopil iz društva ali pa če je bil izbrisan ali iz- ključen. Ko je umrl član, ki je bil v društvu vsaj pol leta in je izpolnil tudi druge pogoje, določene s pravili in sklepi občnih zborov, se je po odbitku stroškov in morebitnega dolga izplačala obsmrtna podpora. Če je član preminil pred potekom te polletne do- be, so se vrnili samo vplačani prispevki. Tistemu članu pa, ki se mu je zgodila nezgoda s smrtnim izidom, se je ne glede na dobo članstva izplačala vsaj podpora najnižje stopnje, glede na skupino, v katero je bil vpisan. Kdor se je želel izpisati iz društva, je moral o tem pismeno obvestiti upravni odbor. S tem so mu ugasnile vse s članstvom združene ugodnosti, vplačani prispevki pa se mu niso vrnili. Tudi vse člane, ki jih je društvo odločilo iz- brisati ali izključiti iz svojih vrst, je čakala podobna usoda. Tisti, ki so bili izključeni zaradi svojega zlo- namernega ravnanja, katerega rezultat je bil oško- dovanje koristi društva in tisti, ki so bili izbrisani zaradi nezmožnosti plačevanja rednih mesečnih prispevkov, so izgubili pravico do podpore in do denarja, ki so ga do tedaj že vložUi.'^ Čeprav društvo ni stremelo po tem, da bi kot nekakšna zavarovalnica začelo iz prispevkov svojih članov kovati dobiček, je vseeno hotelo ohraniti ^ ARS, Ministrstvo za socialno skrbstvo, šk. 5/31, Pravila Dobrote, obsmrtnega podpornega društva poštnih uslužbencev Ljubljana. svoj obstoj s tem, da je vsakoletne preostanke od dohodkov varno nalagalo v stavbna zemljišča in vrednostne papirje, ali pa je omogočilo svojim članom, da so lahko pri njem vzeli posojilo, ki so ga nato z obrestmi vred vrnili in obogatili bla- gajno. Odločili so se tudi, da članske prispevke diferencirajo po eni strani po vstopni starosti, po drugi strani pa po višini obsmrtne podpore, ki si jo je hotel posamezni uslužbenec zagotoviti, ker samo članski prispevki pač niso zadostovali za to, da bi vsak dobil tako visoko obsmrtno podporo, kot so jo pričakovali on ali pa njegovi svojci. Člani so bili tako po starosti in po prispevkih razdeljeni na pet razredov. Leta 1943 je to iz- gledalo takole: V tem letu se je v petih razredih nahajalo 3147 članov, upravni odbor pa je razpolagal z pre- moženjem, vrednim okoli milijon tristo tisoč lir.^ Ob koncu vojne je v mesecu maju društvo sklenilo narediti bilanco, da bi upravni odbor, članstvo, pa tudi oblasti lahko ocenili, kako je vojna vplivala na delovanje društva in kaj to pomeni za njegovo prihodnost. Na svoje veliko zadovoljstvo so ugotovili, da so z razširitvijo svojih dejavnosti pridobili nova sredstva in ta so jim močno olajšala podeljevanje podpor. Kratkoročna posojila, ki so jih člani med vojno lahko najemali pri društvu in jih nato z obrestmi vračali v blagajno, so se izkazala za od- ličen vir zaslužka. Prinašala so namreč veliko večji dobiček, kot ostale dejavnosti. Denar je bil naložen tudi v Poštno hranilnico, Kreditno zadrugo Maribor, Mestno hranilnico in v Poštni dom. Nekaj ga je bilo vloženega tudi v vrednostne papirje. Tudi obe društveni zemljišči v Ljubljani sta prinašali dobiček. Zemljišče ob Ipavčevi cesti je ARS, Ministrstvo za socialno skrbstvo, šk. 5/31, Poročilo o delovanju v letu 1943. 120 2000 3 KRONIKA JURE GOMBAČ: ■DOBROTA', OBSMRTNO PODPORNO DRUŠTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 Izkaz članov „DOBROTE", umrlih v letu 1942/43 ARS; MSS, šk. 5/31 bilo razdeljeno na 20 parcel po 345 kvadratnih metrov, zemljišče ob Ciril in Metodovi cesti pa na 42 parcel po 330 kvadratnih metrov. Člani društva so te parcele lahko najeli in jih obdelovali, v zameno pa so plačevali najemnino. Kasneje naj bi za njih na tem prostoru zrasli stanovanjski naselji.^ Zaradi vojnih razmer je marsikateremu članu postalo nemogoče plačevati mesečne obroke, zato članarine niso mogli poravnati. Raje so pisno za- prosili upravni odbor društva za odlog plačila. Ta jim je odlog sicer odobril, vendar je zaračunal za- mudne obresti. Na ta način se je v blagajno ARS., MSS, šk. 5/31, Poroalo o delovanju v letu 1943. nateklo še nekaj dodatnega denarja. Tako je konec maja leta 1945 društvo "Dobrota" in njenih 3100 članov razpolagalo z premoženjem, vrednim okoli dva milijona sedemsto tisoč lir.'' Vsa ta sredstva so imela še vedno en in isti cilj, na human način pomagati poštnim uslužbencem kriti stroške pogreba in ostalih stvari, ki so bile z tem v zvezi. Denar, ki so ga dobili s pomočjo dodatnih dejavnosti, jim je olajšal dosego tega cilja, saj samo mesečni prispevki in vpisnine zaradi upadanja števila članov niso bili več dovolj. Upravni odbor je na osnovi vseh teh dejstev ARS, MSS, šk. 5/31, bUanca dne 9. 5. 1945. 121 KRONIKA > JURE GOMBAČ: ■DOBROTA", OBSMRTNO PODPORNO DRUŠTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 2000 ministrstvu želel dokazati, da društvo "Dobrota" ni privatno pridobitno podjetje, temveč "prava sta- novska pomoč poštnim uslužbencem, ki izpolnjuje namene sindikalnih organizacij". Zaradi tega je bilo nujno, da se tudi v novih razmerah zagotovi nje- gov obstoj. Zapora društvene blagajne je ta obstoj resno ogrozila, saj članom, ki so jim umrli svojci in ki so na osnovi pravil zahtevali, da se jim izroči podpora, niso mogli ustreči.^ Ministrstvo za socialno politiko je konec junija 1945 poslalo na OZNO v Ljubljani dopis, kjer je prosilo za pojasnitev zapleta v zvezi z "Dobroto".^ Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Že čez pet dni je ministrstvo sporočilo upravnemu odboru, da je OZNA zapečatila blagajno obsmrtnega podpor- nega društva "Dobrota" v Ljubljani le iz varnostnih razlogov in da se lahko ob prisotnosti njihovega organa in organa OZNE odpečati in izroči nada- ljnjemu poslovanju.^'' Naslednji dan so se tako v blagajnikovem sta- novanju na Čopovi v Ljubljani, kjer so bili tudi uradni prostori društva, zbrali blagajnik "Dobrote", uslužbenec ministrstva za socialno politiko in oficir OZNE. Odpečatili so blagajno, vrnjen je bil njen ključ in še enkrat so prešteli denar, ki se je v njej nahajal. Ker je bilo vse v redu, je društvo takoj lahko začelo izplačevati premije, ki jih je dolgovalo svojemu članstvu.Čas za popolno prevzetje vseh ustanov socialnega značaja s strani ministrstva za socialne zadeve še ni nastopil. VIRI Arhiv Republike Slovenije, SNOS, šk. 485/1./3. ARS. Ministrstvo za socialno skrbstvo šk. 5/31. ZUSAMMENFASSUNG * DOBROTA* - der Bestattungs- Unterstützungsverein der Postangestellten Am 24. Mai 1922 gründeten Postangestellte auf Anregung von Standesorganisationen einen besonderen Verein "Dobrota" (Güte) mit der Auf- gabe, beim Tode ihrer Mitglieder den Familien- ARS, MSS, šk. 5/31, Ministrstvu za socialno politiko, Zapora blagajne pri "Dobroti", 9. 5. 1945. ^ ARS, MSS, šk. 5/31, OZNA, Ljubljana, 22. 6. 1945. 1° ARS, MSS, šk. 5/31, Narodna vlada Slovenije, Mini- strstvo za socialno politiko. Uradni zaznamek, napisan ročno, 27. 6. 1945. 11 ARS, MSS, šk. 5/31, Narodna vlada Slovenije, Mini- strstvo za socialno politiko, 27. 6. 1945 angehörigen eine Unterstützung auszuzahlen. Man stellte nämlich fest, daß Todesfälle zahlreichen Standeskollegen und deren Familien große Schwierigkeiten bereiten konnten. Um die Kosten zu bestreiten, mußte jeder Angestellte gemäß den Bestimmungen dem Verein beitreten und jene Familienmitglieder eintragen lassen, für die er eine derartige Unterstützung sicherstellen wollte. Zu diesem Zwecke mußte er zunächst eine Ein- schreibgebühr entrichten und danach den monat- lichen Beitrag regelmäßig zahlen, mit denen der Verwaltungsausschuß die Vereinsausgaben bestritt. Durch besondere Bestimmungen in der Satzung wollte man verschiedenen Spekulationen und Ausnützungsversuchen des kollegialen Geistes der Vereinsmitglieder vorbeugen. Bald wurde festgestellt, daß sich Unter- stützungen allein mit Beiträgen der Vereins- mitglieder nicht auszahlen lassen. Aus diesem Grunde wurden alljährliche Überschüsse von Ein- künften sicher in Immobilien und Wertpapieren angelegt und durch kurzfristige Anleihen der Kassenstand verbessert. Während des Zweiten Weltkriegs wurde diese Tätigkeit noch verstärkt, und Ende Mai 1945 verfügten der Verein "Dobrota" und seine 3100 Mitglieder über ein Vermögen im Wert von ca. 2.700.000 Lire. Doch das auf diese Art angesammelte Kapital weckte bei der künftigen Staatsmacht Verdacht; bereits im September 1944 beschloß sie, alle Sozialeinrichtungen, Kranken- kassen aller Ail, Pensionsfonds, Privat- und Staats- altersheime sowie Kinderhorte und Lehrlingsheime in ihre Hand zu übernehmen. Ende Mai 1945 betrat ein Offizier der OZNA (Geheimpolizei) die Vereinsräumlichkeiten in der Čopova ulica und versiegelte "aus Sicherheits- gründen" die Vereinskasse. Der Verein konnte folglich seinen Verpflichtungen gegenüber den Mitgliedern nicht mehr nachkommen. Die Lage blieb einen Monat lang unverändert, bis es dem Verein mit Hilfe des Ministeriums für Sozialhilfe (Ministrstvo za socialno skrb) gelang, die Abteilung zum Schutz des Volkes (Oddelek za zaščito naroda) zu überzeugen, daß "Dobrota" kein privates ge- winnbringendes Unternehmen, sondern eine echte ständische Unterstützungseinrichtung von Postan- gestellten sei, welche die Zwecke von Gewerk- schaftsorganisationen erfülle. Der Verein durfte bis auf weiteres seine Tätigkeit fortsetzen, nachdem die Öffnung der Vereinskasse unter den wachsamen Augen aller Beteiligten vollzogen worden war. 122