Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaiSalce) / Odjavo naročbe ___tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,12 za milimeter stolpec
Stcv. 18.	Krainburg, 18. oktobra 1941.	'	1. leto
Dosežena je zunanja obrambna črta Moskve
Kalinin in Kaluga v naših rokah - DosJej 560.000 ujetnikov, 888 oklopnic in 4133 topov
pri Brjansku In VJasmi - Odeso so zavzeli Romuni
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 17. oktobra. Vrhovno poveljstvo oboroi^ne sile je dne 16. oktobra naznanilo :
Na vzhodu se že na več mestih vršijo boji za nekako sto kilometrov pred Moskvo potekajočo zunanjo obrambno črto sovjetskega glavnega mesta. Važna mesta Kaluga in Kalinin, 160 kilometrov jugozapadno odr.ospo severozapadno Moskve so že nekaj dni v naših rokah.
Kakor je objavljeno že po posebnem poročilu, se dvojna bitka pri Brjansku in V j a s m i bliža njenemu zaključku. V teku včerajšnjega dne so bile tudi v kotlinah severno Brjanska obkoljene sile ob najtežjih krvavih izgubah sovražnika razbite. Čiščenje gozdnega ozemlja južno Brjanska od tam zajetih ostankov poraženih sovražnikovih armad je že v teku.
Masa pri tej ogromni prodorni in obko-Ijevalni bitki udeleženih nemških sil je že postala prosta za nadaljevanje operacij.
Doslej je bilo privedenih 560.000 ujetnikov, in 888 oklopnic in 4133 topov je bilo javljenih kot uplenjenih ali uničenih.
V boju proti Veliki Britaniji so bojna letala v noči na 16. oktobra bombardirala v vojni važne naprave v ozemlju ob izlivu Humberta in na angldWtem jugozahodnem
obrežju. Pri poletih britanskih letal v nemški zaliv in v zasedena ozemlja na Kanalu, je bilo brez lastnih izgub včeraj sestreljenih 20 sovražnikovih letal.
Britanski bombniki so v zadnji noči v za-padni Nemčiji odvrgli nekaj razstrelilnih in zažigalnih bomb, ki so povzročile samo škodo na hišah. Tri britanska letala so bila sestreljena.
Britansko zračno brodovjc je v času od 8. do 14 oktobra izgubilo 85 letal. Tekom te dobe je v boju zoner Veliko Britanijo šlo 10 lastnih letal v izgubo.
Romunska četrta armada je vkorakala v Odeso
Navdušeni sprejem nem?'ko-rumunskih čet po prebivalstvu mesta
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 17. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 16. oktobra naznanilo:
Po poročilu rumunskega glavnega stana so čete četrte rumunske armade danes prešle v napad na Odeso in so predrle skozi zadnje črte odpora. Prebivalstvo je sprejelo nemško-rumunske čete z navdušenjem.
Daleč preko treh milijonov roških ujetnikov
Britanski ruSilec potopljen po'podmornici
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 17. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene vojne sile je dne 15. oktobra naznanilo:
Kakor že objavljeno po posebnem poročilu, so v prostoru pri Vjasmi obkoljene sile nasprotnika sedaj dokončno uničene. Tudi v kotlu okrog Brjanskega razpad ne-i'zdržno napreduje. Število ujetniko\' iz te ogromne dvojne bitke je narastlo preko 500.000 in se stalno dviga.
Skupno število od začetka vojne na vzhodu privedenih sovjetskih ujetnikov je že sedaj višino 3 milij, daleč prekoračilo.
Novi uspeh brzih čolnov
Na vzhodu po načrtih naprej
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 17. oktobra. Vrhovno poveljstvo je dne 14. oktobra naznanilo :
Na vzhodu potekajo peracije, kakor so bile predvidene.
V	prostoru Brjansk obkoljene sile nasprotnika so razbite v več skupin. Njih uničenje v težavnm gozdnem svetu stalno napreduje. 2e včeraj se je dvignilo število v dvojni bitki pri Brjansku in Vjaami do-slej privedenih ujetnikov na več kaki 350.000. Ta številka še stalno narašča.
Bojna letala so v noči na 14. oktobra y dobrim uspehom bombardirala v vojni važ ne naprave v Leningradu.
Brzi čolni so v noči na 13. oktobra od rinili proti britanskemu obrežju in napadli sovražnikov konvoj, ki je bil močno zavarovan po rušilcih, brzih čolnih in letalih Vzlic silni obrambi in ponovnih bojev ? močnejšimi zavarovalnimi vojnimi silam 80 brzi čolni potopili šest oboroženih s«' vražnikovih trgovskih ladij s skupno 18.0 brt. Vrnili so se brez lastnih izgub.
V	zadnji noči so bili napadi iz zrak naperjeni zoper več britanskih letališč.
Pri poletu britanskih letal nad zasedenim ozemljem na Kanalu je sovražnik včeraj knel težke izgube. Lovci, obrambna arti-lerija - Flak in mornariška artilerija so

Mimo sledov boja nc Le oh k olje v a^ne bitke prodira pehota naprej. Topovi za naskok jo spremljajo.
(PK. Ausnahme: Kriegsberichter Шћ1е, HH., Zander Multiplex-K.)
Bojna letala so v noči na 15. oktobra napadla v vojni važne naprave v Moskvi. Na vojaško-gospodarskih napravah je nastalo več požarov.
Pred Gibraltarjem je britanski rušilec bil potopljen po neki podmornici.
Britansko zračno brodovje je v pretekli noči s slabimi silami priletelo nad zapadno in južno Nemčijo. Vsled odvrženih razstrelilnih in zažigalnih bomb je na raznih krajih nastala majhna škoda. 6 britanskih letal je bilo sestreljenih.
Stalinove zahteve se ne dajo izpolniti
Stockholm, 17. oktobra. »Angleška in Ze-dinjene države se niso mogle zavezati, da bodo sovjetske zahteve na materialu v polnem obsegu izpolnile.« To odkritje je napravil angleški minister za nabave Lord B'tf a v'> r b r o o k V nekem radijskem nagovoru, v katerem je poročal o konferenci v Moskvi. Beaverbrook je nadalje rekel; >Sovjetska unija bo veliko tega dobila, kar je zahtevala, in vse, kar lahko dobavljamo.«
Z dramatičnimi besedami apeUra lord eBaverbrook na angleške in severno ameri-kanske oboroževalne delavce. V njihovih rokah je, da se lahko izpolnijo Stalinu dane obljube. tSalin da zaupa Veliki Britaniji in Zedinjenim državam. »Stalina moramo podpirati, sovjetski uniji se mora omogočiti, da uvede kampanijo v spomladi,« je zaklical Beaverbrook.
Kanadski minister za obrambo Howe je po poročilu, ki je dospelo v London, v nedeljo izjavil, da bo Kanada poskušala pred koncem tega leta dobaviti sovjetski uniji sto bojnih vozov.
skupno zbili 31 sovražnih letal. Eno lastno letalo je izgubljeno.
Britanski bombniki so v zadnji noči na razne kraje v zapadni Nemčiji in severno nem.'v.cem morskem obrežju vrgli razstrelilne in zažigalne bombe. Nočni lovci, bojna letala in Flakartilerija so sestrelili pet sovražnikovih letal.
Zagreb. Glavni stan ustašev na Hrvaškem pripravlja ustanovitev muzeja. V to svrho je bil na prebivalstvo izdan poziv, naj pošlje glavnemu stanu vse listine, letake, časopise, brošure in si., ki se nanašajo na zgodovino pohoda ustašev in ustanovitev hrvaške države.
Berlin. Reichsminister dr. ing. e. h. Ohne-sorge in italijanski prometni minister Ven t uri sta dne 8. oktobra v Bol ogni podpisala dogovor o vzajemni poštni in brzojavni službi.
PeSci prodirajo preko bojiSč a.
Po vse/ pokrajini kažejo sledovi razločno, kako trd je bil boj.
iPK. Aufnalyne: Kriegeberichter H6hle, Sch., Zander Multiplex-K.^
Bog in zlato
Dr. O. S. Krainbrug, 17. oktobra. Angleške vojne so križarske vojne, svete vojne,. Zmiraj že je to bilo tako in tudi danes ni drugače: Britanci sežejo k orožju samo, da branijo kaik&no človeštvu sveto idejo. TaJto so ysaj Angleži v vseh. časih zatrjevali in svet в takimi njihovimi razlagami tako obdelovali, dokler niso bile prevzete v zgodovino. Nikdar se niso vojaki Njegovega Veličanstva v katerem koli delu' sveta borili za mošnjo angleških trgovcev, velikih Industrijcev in bankirjev, nikdar nišo bili storjeni najbolj brutalni ukrepi zoper sleherno izjavo vsakega lastnega mnenja in zoper vsak znak lastne volje, ampak vedno samo zato, da zaostalim narodom v Angliji, Afriki in na drugih važnih mestih zemeljske oble omogočijo, da so deležni kulture in civilizacije in da jih dovede jo k pravi veri. Čudno je in v oči pade pri tem samo to, da so te križarske vojske v vseh delih sveta Angliji donesle samo ner izmemo bogastvo in ji dale pečat dežele z nasičeno, da, prenasičeno imovitostjo.
Kakšna je bila stvar s svetimi idejami Bri-j tancev in kako je bilo mogoče naikopičenje bogastva, to so nemške objave in listinski dokazi v zadnjih dveh letih z zadostno raz-ločnostjo pokazale; za Angleže obstoji na temelju samo ena ideja, on pozna samo en cilj in za njega dosego so mu vsa sredstva ravno prav: denar, zlato in s tem družabna moč. Kaj bi vendar sicer človekoljubne in za kulturo prizadevne gospode napotilo, da so napovedali smrtni boj delavnemu in hrabremu narodu Burov in njegovemu dalekovidnemu vodji Ohm Kril-gerju, kakor njihov pohlep, da dobijo še več denarja in moči ? Kaj drugega kakor neizmerni zakladi Indije priganjajo Britance, da nastopajo brez pomislekov proti In-lijcem, ki jim je angleško gospostvo pridalo samo grenko stisko in neizmerno ;orje ?
Kaj drugega kakor sadovi polja jih na-lotujejo, da držijo Egipčane, najstarejši cultumi narod na zemlji, zasužnjen? Po-'jubno bi se lahko nadaljevala vrsta takih irimerov; kajti za vsem, kar angleški narod stori, tiči najprvo in najzadnje; pohlep 10 denarju in moči.
Ideja zlata je ona »sveta« ideja, za ka-2Г0 gredo Britanci v vojno in za katero usti jo izkrvaveti narod za narodom, od ;aterih se potem po porazu pomožnega na-rpda najprej v ebžalevanju, takoj nato pa 8 sraflUeMmi irtruki јм« umalmeje in ka-tew^fa odslej smatraj« za (lovražnika ter tako z njim tudi postopajp. Tako je "bilo. yedno itt tako je tudi y tej voj^. TaJto dalež
seže perfidnost Albijona — in Roosevelt, drugi veliki demokrat in njegovi zaupniki značilno tudi v tem soglašajo s častivrednim gospodom Winstonom Churchillom — da v svoji mržnji zoper vse, kar je nemškega in v svojem strahu celo sovsjetaki izvržek človeštva proklamira kot čuvarje in borce prave kulture in se istovetijo z metodami Stalina — samo zaradi tega, ker od rdečega carja, onega izroka pekla, ki je kakor sodni dan prišel čez Rusijo, pričakuje pomoči in rešitve. In kako so Ruse v zadnjih treh mesecih hvalili, kaj je moral feačuden svet na enkrat vse sliSaU o očki Stalinu, o tem dobrotniku človeštva, zoper katerega se je Churchill sam v svoji knjigi pred ngkaj leti boril. Njegovo fantastično vojekovodstvo in predvsem uspehi maršala TimoSenka дк) po teh poročilih nem&kemu barbaru že zadali smrtni sunek.
, Danes, ko se tudi že na Angleškem ne more več popolnoma prikrivati usode bolše-viških armad, se že slišijo očitki proti Ti-mošenku, kakor tudi zoper Stalina, katerega največja napaka da je bila, da je armade razdelil na tri skupine, med tem ko je Ti-moSenko izvršil napad odnosno se moral braniti, namesto, da bi se umaknil v glo-bočino ruskega prostora.
Zahvala Angležev; Brca!
Nlzkotnost angleškega mišljenja in lice-merstvo angleškega dejanja, pohlep Britancev je piscu teh vrstic nasproti nek Anglež sam priznal v enem stavku: »Mi Angleži pravimo bog In mislimo denar«, tako je rekel ta gentleman. Mogoče, ne da bi se sam tega zavedal, je s tem stavkom podal najboljši komentar k zgodovini angleške svetovne države in k boju Angležev za »pravice človeštva«. Ako uporabimo ta lapidami •izrek- na sodobno vojno, nam postane vse razumljivo. Kajti on je ključ do angleško-židovske-kramarske duše.
Položaj Leningrada ie brezupen
Berlin, 14. oktobra. Kako si sovražnik predstavlja boje za Leningraii, izhaja sedaj iz izpovedb sovjetskih -vojakov ,ki so jih Finci .vjeli. Po teh so predmestja že težko poškodovana. Številne tovarne in indiustrij-вка poslopja so popolnoma pogorela. Tovarna, v kateri je bilo nad 30.000 delavcev zaposlenih z izdelovanjem tankov, je bila do tal porušena. Prebivalci tega milionske-ga mesta so zato v vedno večji življenjski stiski, železni obroč nemških in finskih zaveznikov preprečuje vsak poskus izpada in njihovo topništvo s sodelovanjem Luftwaffe napada taktična in vojnogospodarsJca mesta. K temu pridejo še skrbi za prehrano, ki so že imele za posledico, da so bili znižani obroki živeža. Najsi traja kratko ali dolgo, položaj Leningrada je vsekakor brezupen.
Obupen položaj boljševikov
v Londonu ne vedo pomoči - Trdnjava Moskva - Iz vzhoda ni več nobene nevarnosti
Stockholm, 17. oktobra. Novi veliki uspehi nemških čet in z njimi korakajočih zborov na frontni širini okrog 12.0(W km, o katerih nas poročila vrhovnega poveljtsva oborožene sile in posebna poročila dnevno poučujejo, so plutokrati^o-boljševiške po-ročevalne centrale spravile v največjo zmedo. Laži o nemških izgubah in porazih nimajo nobene privlačne moči Več in fabri-kantom laži ne preostaja nič drugega več, kakor da počasi vendar priznavajo nemške zmage.
Položaj ob koncu tedna ima pri tem ' obeležje vsled vratolomnih poskusov zavijanja, s katerim se je pred vsem na Themsi iz porazov priVjasmi in Brjansku hotelo zopet pričarati zmage za boljševizem in hkrati za Anglež?. Ipak so se morali angleški strategi pri pisalnih mizah vdati v to, da so prikazali situacijo njihovega zaveznika kot vaeskozl zelo resno, kar je tem bolj čudno, ko vendar zmage v splošnem položaju ne poslabšajo, ampak ga izboljšajo. Bri Britancih in njihovih zaveznikih je pa to pač vse drugače!
Resnica v malih dozah
Med tem, ko je v začetku tedna po nekih glasovih najprej kazalo, kakor da hočeta tisk in radio pripravljati Angleža na skorajšnji poraz Sovjetov, ao se zdaj, zvesti paroli, naj se ničesar ne prizna in naj #e razišrja samo poročila o zmagi, že drugače premislili. »Times« že nekaj prorokuje o opočasnjenju nemške ofenzive, ki da je po-vzročeoia po obkolitvah ruskih armad. Sicer nič kaj posebnega ne obetajo izgledi, ki jih ta časopis dopušča, ker mora končati z ugotovitvijo; »Se vedno postoji vzrok za veliko vznemirjenje«.
Tu je pa »Daily Express«, list gospoda govorov v Kremlu, že bolj korajžen, kajti ta Beaverbrook, ki se je ravnokar vrnil od raz-list poroča hladnokrvno o rezervah Stalina, ki doslej namenoma niso bili poslani na bojišče (!) in ki naj sedaj obrnejo^usodo sovjetskih mogotcev. Kako pa je 8 temi rezervami v resnici, je vsem jasno razep Cankarjem lorda Beaverbrook: one obstojajo le v domišljiji nekaterih angleških plutokra-tov, ki skupno s ChuchiUom molijo za zmago Sovjetov, ker vedo, da bi samo po takšni zmagi mogli uiti svoji usodi.
Britanske čete v Arhangelsku
Največja seuracija britansko - bolševiške propagande je bilo poročilo, da se je 40.000 brtianskih vojakov izkrcalo v Archangelsku, ki leži na jugovzhodnem rogliču Belega
morja. V neki drugi, neimenovani luki pa da so se izkrcale kanadske čete.
USA tisk je predvesm to poročilo stavil primemo v ospredje, dokler ni nekomu vendar padlo v glavo, da je topogledno poizvedoval v Angliji. Tam pa seveda ni bilo dobiti potrdila tega poročila! Amerikanski tisk je napravil nagli preokret in se delal tako, kakor da takemu izkrcanju ne pripisuje nobene strategične vrednosti. Kakšno korist bodo pa bolj še viki imeli od take »pomoči«?
Moskva v stiskah
v Moskvi sami gledajo na položaj veliko bolj resno kakor v Londonu. Ta izhaja že zgolj iz dejstva, da je moskovski radio v enem oklicu zahteval: »Vse na fronto! Vse za obrambo domovine!« Domovina da se nahaja v strašni nevarnosti in da je dolžnost vsakega državljana, da žrtvuje vse do zadnjega. Da se Moskva izgrajuje za trdnjavo, se poda brezdvomno iz britanskih poročil iz Moskve. Tako poroča dopisnik lista »Times«, da so okrog mesta v globoki širini izkopali trdnjavski pas. Veliko teh podzemeljskih trdnjav je tako prostranih, da tvorijo garaže za tanke.
Stalin sc torej ne plaši, da poziva milijone k četniški vojni, brez ozira na usodo, ki jo jim s tem pripravlja. On sam se bo že — kakor Vorošilov v Petrogradu — znal pravočasno spraviti na varno in kaj se potem zgodi z Rusi, bo njemu ravno tako deveta briga, kakor mu je bila doslej usoda ruskega človćka.
Nobene nevarnosti ni več z vzhoda
Kakšen je položaj na vzhodu v resnici, je povedal Reichsminister Goebbels v nagovoru pri apelu Berliner SA Fiihrerschaft. Vsled junaštva nemških vojakov sovjetska unija danes praktično ne razpolaga veČ z nobeno vojaško še upoštevno napadalno armado. Možno je pa še, da se bodo ostale bolševiške divizije nekaj časa popolnoma brezplodno obupno branile proti zmagovitemu nemškemu navalu.
Nemški narod ima danes ponosno in pomirjevalno gotovost, da je razbita sleherna nevarnost iz vzhoda. Naša zahvala za to gre genijalncmu vojskovodstvu Fiihrerja kakor našim hrabrim vojakom, za katerimi stoji ravno tako neomajna fronta domovine.
Četrti hrastov list z meči
Berlin, 17. oktobra. Flihrer in vrhovni po. veljnik oborožene sile je podelil M a j o r u Lii t z o w, ki je komodore nekega lovskega zračnega brodovja, povodom njegove 89. zračne zmage hrastov list z meči k viteškemu križu železnega križa.
Fvihrer je ob tej priliki poslal majorju Liitzowu sledečo brzojavko: »K Vašim novo pridobljenim zračnim zmagam sprejmite moje iskrene čestitke. Z ozirom na Vašo vedno izkazano hrabrost Vam povodom Vaše 89. zračne zmage kot četrtemu častniku nemške oborožene sile podelim hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa.«
Ošfatlta fagons cqtf tiAIneti
Tokio, 17. oktobra. Glasom Domei-poroči-la je informacijski urad japonske vlade naznanil, da je min. kabinet K o n o y e ponudil svojo ostavko. Po razgovorih ministrskega predsednika s posameznimi ministri se je knez Konoye podal v cesarsko palačo in predložil cesarju (Tenno) ostavko kabineta.
Glasom poznejšega Domei-poročila je Tenno odredil, da ostane kabinet Konoye še nadalje v službi, dokler ne dobi novih ukazov.
Zagreb. V sporazumu z Ogrsko so Hrvati uredili mali obmejni promet glede meje Drave od Donjega-Mlholjaca do izliva Dra-v Donavo. Vsled tega bodo dobili prepustnice vsi delavci in posestniki, ki dokažejo, da onstran Drave izvršujejo svoj poklic, odnosno, da so tam lastniki zemljišč.

Prokleta svinjarija! Dali so nam le nemške zemljevide na pot. Karikatur: Iversen Dehnen-Dienst
Haiiptuchriffleiter: Dr. Otto Schedl.
ФитпЛе
Pripovedka ]os. v. Eichenderffa	^
Renald je, divje zroč okrog sebe, stal na samotnih stopnicah. Sele tu je opazil, da drži krčevito še list v rokah; hlastno ga je razgrnil in čital ob migljajočem svitu na pol ugasle svetiljke besede: »Pazite se. Prijatelj naroda.«
Medtem je slišal, da je zgoraj grof silno pozvonil, oglašalo se je v hiši več glasov, on je pa počasi stopal navzdol kakor v grob. Na dvorišču se je še enkrat ozrl nazaj, gro-fova okna so bila še razsvetljena in videlo se ga je, kako v dvorani razburjeno hodi gor in dol. Zdajci pa je Renald zaslišal zunaj v vetru glasove pesmi:
Veselo na nebu Zvezde migljajo.
Pozdravlja Te ljubi Iz širne daljine!
So citre visele Na vratih brez pažnje, Je vetrič ponoči Prepihal vse strune.
Zletel čez igrajo Cez hribe, čez gozde —
Moje srce f>o citre,
Zvenijo ljubko.«
Napev mu je Sel skozi mozeg in kosti; poznal ga je prav dobro. — Pravkar pa je skozi mimoleteče oblake luna ošinila stranska krila gradu in menil je, da je na enem oknu bežno spoznal Gabrielo; ko se je pa obmil, se je okno naglo zaprlo. Ves prepa-den in zmeden se je zagnal proti najbližjim durim, bila so zaklenjena. Nato je stopil pod okno in rahlo iz najglobokejše duše klical kvtfbu, da-U jo tukaj proti njeni zolg držijo
zaprto? Naj mu da znamenje, noben zid ni tako močan kakor božja pravičnost. — Nič se ni ganilo, edino vetmjca na strehi. — »Gabriela,« je sedaj zaklical glasneje, »uboga moja Gabriela, nočni veter joče za teboj na oknih, ljubim te tako močno, ljubim te še vedno, za božjo voljo pridi, pridi dol k meni, skupaj bova odrinila, daleč, daleč proč tja, kjer naju nihče ne pozna, beračil bom za tebe od hiše do hiše, nobeno ležišče ni tako trdo, noben mraz ni tako oster, nobena revščina ni tako grenka, kakor je sramota.«
Upehan je obmolknil, vse je bilo zopet tiho, le plesna godba je še od daleč odmevala sem čez dvorišče, veter je podil velike snežne kosmiče na pošev preko že trdih tal, Renald je bil že ves zasnežen. »No! Bog naj nama bo obema milostiv!« je rekel, obr-nivši se, stresel sneg s plašča in naglih korakov odšel.
Ko je prišel h krčmi svojega bratrance nazaj, je na svoje začudenje našel vso hišo zaklenjeno. Po močnem trkanju je stopil sosed iz svoje hiše, previdno se ozirajoč na vse strani, očitno je bil že čakal na povratek lovca; skrivnostno mu je pripovedoval, da so policisti bratranca odgnali, nihče ne ve, kam. — Renalda ni nobena reč več izne-nadila in osupnila, raztresen in z bežno zahvalo je sprejel od soseda svoj rešeni potni sveženj, ki ga je ta privlekel izpod plašča, in njegovo ponudbo, naj išče zavetja v njegovi hiši.
Takoj drugega jutra je pa Renald nastopil svoj obhod po obširnem mestu, ničesar ni več maral od velikodušnosti ponosnega grofa, hotel je le svojo pravico. Zato je neumorno poiskal celo vrsto advokatov za njihovimi velikimi Črnilniki, toda ti so vsi poznali na zlatoobrobljenih ruticah njegove suknje, da niso zrasle iz njegovega lastnega žepa^ ta je zahteyal nemogoče griče^ drugi
zopet listine, ki jih ni imel, vsi so pa zahtevali predujem. Mlad, bogat advokat bi bil kmalu počil od smeha, ko je bil slišal to zgodbo; vprašal je, da li je sestra mlada, lepa, in se ponudil, da bo ves posel zastonj opravil in ubogo siroto potem vzel k sebi v hišo, medtem ko je spet drugi hotel sam poročiti deklico, ako še nadalje ostane pri grofu.
Ogorčen do dna duše se je nato Renald obrnil na policijsko oblast; tukaj pa so ga pošiljali iz enega okraja v drugega, od Pon-cija do Pilata, in vsak si je umival roke v nedolžnosti, nihče ni imel časa, da bi v tej gonji poslušal pametno besedo, in ko je nazadnje le prišel v pravo pisarno, so mu pokazali dolg seznam poslov in domačinov grofa DUrande; njegova sestra nikakor ni bila med njimi. Rekli so, da vidi prikazi, naj nikar ne uganja praznih čenč; menili so, da je blaznež, in dejali, da bo lahko vesel, ako se le brez kazni znajde zopet pod božjim milim nebom.
Tako je sedaj upehan do smrti sedel v svoji samotni podstrešni sobici, opirajoč si glavo z rokami; njegova gotovina je skop-nela kakor prezgodnji sneg na cestah, sedaj si ni vedel nobene pomoči več, prav gabilo se mu je pred nesnago sveta. Pri tem tuhtanju so se mu, kakor kadar se pri sončni svetlobi zapre oči, na temnem dnu njegove duše menjaje se poigravale ognjene slike: zvijajoči se srditi pogledi in na pol rojene misli krvavega maščevanja. V tej stiski je tiho molil zase; ko je pa prišel do besed: »Odpusti nam naše dolgove kakor tudi ml odpuščamo našim dolžnikom,« se je zdrznil; grofu tega nI mogel odpustiti: S tesnobo V srcu In ved-\П0 bolj goreče je molil naprej. — Tu je pa hipoma skočil pokoncu, nova misel mu je naenkrat napolnila srce. Ni še bil vsega po-ekuaili ni ie bilo jgse izgubljeno. Odlačil ae
je, da stopi naravnost pred kralja — tako se ni bil zaman obrnil do Boga, katerega roka na zemlji je vendar kralj.
Ljudevit XVI. In njegov dvor so bili takrat v Versailles-u; Renald je takoj hitel tja in bil vesel, ko je pri svojem prihodu slišal, da bo kralj, ki mu ni bilo dobro, danes prvikrat zopet obiskal vrt. Z veliko marljivostjo si je bil doma sestavil prošnjo, točko za točko, vnebovpijočo krivico In svojo zahtevo, kakor bi za to mogel nekdaj dajati odgovor pred božjim prestolom. To je hotel na vrtu osebno izročiti, morda bi se primerilo, da bi pri tem mogel govoriti s kraljem; upal je, da se bo tako še vse obrnilo na boljše.
Raznoteri ljudje, radovedneži, postopači in tujci so se bili medtem nabrali nedaleč od vrat, skozi katere bi naj stopil kralj. Z močno utripajočim srcem se je Renald prerll v najprednjo vrsto. Bil je to eden onih napol zastrtih zimskih dnevov, ki lažno posnemajo poletje, sonce je sijalo milo, tako lokavo preko tihih palač, labodi so preletavali na ribnikih, nobenega ptičjega petja ni bilo več, le beli marmornati kipi so še stali zapuščeni v krasni samoti. Končno so Švicarji dali znak, duri dvorane so se odprle, sonce je na kratko zablisnilo Čez lesketajoči se okras, redovne trske in bleščeče rame, ki se naglo izginili pred zimsko sapo pod leskotnim suknom. Naenkrat je zadonel klic: Vive le roi! (Živel kralj!) po zraku in po vrtu, kamor je segalo oko, vsi vodometi so Iznenada jeli delovati, in sredi veselega vzklikanja, šumenja in bleska je v priprosti obleki korakal kralj počasi navzdol po širokih marmornatih stopnicah. Bil je videti žalosten in bled — lahen vetrič je premikal vršiče visokih di-eves in trosil zadnje liste liki zlatemu dežju na kneževske postavo, ^Dalje Brihedpjig.)! .
^Иће svetovnih dogodkov
z m K t a 1 C i plamenov se aovjetski bunker po finskih četnh onesposablja za boj.
(Scherl, Zander Multipl.-K.)
Prehod čez Desno je pri napadu v sredini vzhodne fronte igral posebno vlogo.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Menzendorf, Sch., Zander Multiplex-K.)
Izročeni bedi.
Sovjetska rodbina na razvalinah njenegA doma, ki so ga boISeviki na umiku poigali.
(PK. Aufnahme; Kriegsberichter, Dreyer, HH., Zander Multiplex-K.)
o. k I i C. F ii h I e T j a • na vojake vzhodne fronte prečita Oberfeldwebel vojakom njegove kompanije nekje na vzhodu za časa kratkega odmora v bojih. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Gebiuer, HH., Zander Multiplex-K.)
N. e ai S k i u C i t e Ij veslanja че poda na Hrva&ko.
Zns^ii nemški učitelj veslanja Hugo Bon-mann - Berlin se vs^ed v&bila hrvaške zvez« veslarjev konec oktobra poda na Hrvaško, da bo tam nekaj tednov opravil tečaj sa veslače. (Schiraer, Zander Multiplex-K.)

Шџ АЧг*.
ш
Estl anderke plešejo pred nemškimi vojaki.
Po osvoboditvi od sovjetske strahovlade prikazujejo ^voje narodne plese v narodni noši, ki se ^jim prilega, (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Richter, Atl. Zander AIultiplex-K.)]
Nemški ranjenci kot gostj e pri Dr. Goebhelsu.
V svojem ministrstvu je Reichsminister dr. Goebhels sprejel nemške ranjence, ki жо že na potu okrevanja. Tukaj se Reichsminister z njimi zabava.
(Atliaotic-Boeeig, Zander Multiplex-K.)
Pri prednjih opazovalnih stražah. Vrhovni poveljnik vojaške skupine Nord in vrhovni poveljnik neke armade na nekem prednjem opazavalnem mestu topništva. — (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Schroeter, HH., Zander Multiplex-K.)

Oklopnica in pionirji prodirajo čez neko reko.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Gebauer, HH., Zjindec MultipleJ^-Ki^
Nepregledni so oddelki ujetnikov na vzhodu.
(PK. Aufnahme: Kriegs))erichter Hahle, HH., Zander МиШр1еж-К.У
Gospodarstvo
Nemško pravo o davku na promet
Podjetnik, podjetje
Promet je samo tedaj davku podvržen, eko ga izvaja podjetnik v qvojem podjetju.
Podjetje obsega eploSno obrtno in poklicno delovanje podjetnika. Obrtno ali poklicno je vsako zaporedno delovanje v s vrbo dohodkov, čeravno podjetnik ne računa z dobičkom in ako družba deluje samo za lastne člane.
Pojma »podjetnike in »podjetje« se morata razumeti prav obsežno. Vsako obrtno ali poklicno delovanje je podjetje v smislu davčno prometne postave, v kolikor se samostojno Izvaja In vsakdo, ki izvršuje to delo samostojno, je podjetnik. Tedaj more biti podjetnik vsaka oseba, vsaka združba oseb 8 pravno sposobnostjo po državljanskem pravu ali brez nje, vsaka ustanova ai imetje, »poh vsaka gospodarska tvorba, ako iz nje izhaja promet, brez ozira na to, ali se da podvesti pod kakšno pravno obliko ali ne. Podjetnik je torej navadno tudi kmetovalec in posestnik gozda.
Dejanje podjetnika pa ni samo pozitivno dejanje, tudi opuščanje in dopuščanje je davku podvržen promet, ako so pri tem dani gori omenjeni pogoji. Ako se n, pr. podjetnik zaveže, da opusti za določen čas svojo obrtno delovanje in prejme za to odškodnino, je ta podvržena davku.
Obrtno ali poklicno delovanje se mora izvajati samostojno. Postava o prometnem davku je označila pojem »obrtna ali poklicna samostojnost« v nikavnem (negativnem) smislu; ona torej opiše krog fizičnih in jurističnih oseb, ki niso samostojne. Tedaj se obrtna ali poklicna delavnost ne izvajata samostojno:
1. V kolikor so fizične osebe posamezne ali združene v podjetju včlanjene,. da so dolžns slušati navodila podjetnika. 2. Ako je jurističma oseba podvržena volji podjetnika, da nima lastne volje.
Odločilnega pomena je pri presoji samostojnosti osebe, notranje razmerje med njo in med podjetnikom. Iz nastopanja navzven se mogoče tudi spozna notranje razmerje. Vprašanje o samostojnosti ali nesamostoj-noeti morajo odločiti v posameznem primeru celotna oblika in celokupne okoliščine.
Merodajno pa ni ime delovanja, kakor: naetavljenec, poslovodja, agent, ravnatelj itd. ampak edino le odgovor na vprašanje, je li dotična oseba podjetju tako včlanjena, da je primorana slušati navodila podjetnika; drugače rečeno, je 11 podjetnik upravičen, da odloči kraj, čas in način delovanja? Fizična oseba more biti istočasno deloma samostojna, deloma ne; n. pr. nastavljenec, ki zraven tega izvršuje kako obrt.
Ns samo fizične osebe, ampak tudi juri-stičns osebe morejo biti nesamostojne. To davčno nesamostojnost pravno samostojnih
društev imenuje davčno pravo o prometu »Organschaft«, Juristična oseba je nesamostojna, ako ne more več obrazovati drugačne volje in je tedaj orodje (organ) gospodu-jočega podjetnika. To je le'tedaj, ako je oseba včlanjena v gospodujoče podjetje, kar se skaže po splošnem vtisu istinitega razmerja, tako finančnega, kakor tudi gospodarskega in organizatoričnega.
Pri jurističnih osebah gre izključno na notranje razmerje med gospodujočim podjetnikom in »Organ« družbo. Nastopanje nazven tu še ni znamenje dokaza za samostojnost.
Različno od fizične osebe mora biit juristična oseba ali samo samostojna ali samo nesamostojna.
Delna samostojnost ali nesamostojnost je pri »Organ« družbi izključena, ker zahteva obrtna ali poklicna delavnost lastno voljo za proste odločitve, katera pa pri »Organschaft« manjka.
V smislu davčnega prava o prometu je obstoj ene »Organschaft« bistvenega pomena. Ako dela promet »OrgangeseUschaft« v lastnem ali v tujem imenu, je podvržena prometu vodilnega podjetnika in, če ga ne doseza oproščevalni prepis, se mora obdavčiti.
Da je delovanje podvrženo prometnemu davku, se mora izvajati trajno in mora ibti usmerjeno na dohodek. Po nemškem pravu ni potreben namen dobička, kakor je zahtevalo dosedanje pravo o prometnem davku.
Na dohodke je usmerjeno delovanje tudi, če se izvršuje samo proti vrnitvi lastnih stroškov ali njih dela. Prometnidavek se razteza ne samo na čisti dohodek, ampaktudinakosmati dohodek. V smislu davčnega prava v prometu je tedaj tudi vseeno, če utrpi podjetnik pri svojem delovanju zgubo, ali če je dohodek glavni ali postranski cilj delovanja. Davku podvrženo je tedaj tudi dobro-tvorno ali občekoristno delovanje. -
§ 2., odst. I. V St. G označi obrtno ali poklicno splošno delovanje kot podjetje. Načelo o enoti podjetja in enoti podjetnikov po nemškem pravu donaša bistveno razliko med sedanjim in prejšnjim pravnim stanjem.
Medtem, ko je bil po jugoslovanskem pravu vsak obrat podjetnika podjetje zase, je po nemškem zakonu o davku na promet podjetje glavni pojem, kateri obsega obrtno ali poklicno delovanje v splošnem.
Obrat je samo del podjetja, če se prav razločuje v njegovi obliki in sestavu od drugih obratov podjetnika in nima z njim ni-kake zveze; drugače rečeno:
Podjetje vsebuje vse obrate podjetnika.
Primer. Pek ima izven tega gostilno.
Obrata pekarstva in gostilne tvorita podjetje. — Obrtno in poklicno .delovanje obsega ne samo obrt kot tako, ampak tudi tako zvano pomožno poslovanje, ki je v zvezi z glavnim delovanjem podjetnika, da obrt nadaljuje in jo oziroma obdrži. — Pomožno poslovanje je podvrženo prometnemu davku, ker so dajatve v okviru podjetja.
Primeri : Banka proda pisalne in računske stroje, ker njenim zahtevam ne zadostujejo več; trgovec proda svoj dostavni voz (Lieferwagen); tiskarna ali oblast proda star papir.
Tudi častno uradno (ehrenamtlich) delovanje je kot posledica obrtnega ali poklicnega delovanja prištevati prometnemu delu.
Primer : Rokodelski mojster je častno uradno zaposlen kot okrožni rokodelski mojster ali kot gospodarski svetovalec. Kmet izvršuje častno uradno (ehrenamtlich) delo okrožnega kmečkega voditelja (Kreia-bauernfUhrer). Odškodnine za prometne potrebe so davku podvržena plačila.
Velike davčne važnosti je nastop podjetnika nazven.
Gospodarsko življenje pozna tri oblike nastopa:
1.	Podjetnik v lastnem imenu in na lasten račun (lastnik, Eigenhšndler).
2.	Podjetnik ravna v lastnem imenu in na tuj račun (komisionar).
3.	Podjetnik ravna v tujem imenu na tuj račun (agent).
Ako podjetnik pooblasti odjemalce ali v njegovem imenu tretjo osebo, da ukrene o kakšnem predmetu v lastnem imenu, je to dobava.
Izvajanje javne sile ni obrtno ali poklicno delovanje; prometi, ki jih povzroči izvršitev javnopravdnih nalog niso davku podvržene.
Predpogoj je pa, da to Izvršuje nosilec javne sile. Ako se pa pri tem posluži samostojnih podjetnikov, so njih dajatve na tretje osebe posredno ali na skupščine davku podvržene.
3» podwotfa gospodinje
Plodovi samoraslih dreves in grmlčev divjaliov
spadajo v založno
Plodovi samoraslih dreves in grmičev ob cestah, živih mejah in gozdovih nam dajejo okusno sadje, ki se pred vsem odlikuje po obilni vsebini vitaminov, kakršne ne najdemo pri nobenem našem žlahtnem sadju iz vrta. Na prvo mesto je. med temi divjimi plodovi postaviti Sipek (nemški Hage-butte), plod divje rože. Ta plod je rdeče ali oranžaste barve, podogovat ali okrogel, kosmat ali gladek, in se po odstranitvi kos-matine ter notranjih pešk lahko posuši ter ' pozimi uporablja kot suho sadje. Lahko se pa tudi s pridodatkom enake količine sladkorja v 10 do 15 min. vkuha za marmelado. Komur je pa težavno čiščenje in odstranitev pešk preveč neprilična^ temu svetujemo, naj cele plodove po čiščenju posuši, da lahko ž njimi pozimi kuha juhe ali okusne sadne čaje, ki so oboji dragoceni pri boleznih zaradi pomanjkanja vitaminov.
_ J e r eb i k a. (oeJtbirui — nemški Kbere-sche) ima široke kobule rdečih jagod in je najdemo več vrst ob cestah in v hosti. Nekatere vrste so trpke in neokusne, druge pa sladke in slastne. Vendar se dajo vse vrste uporabiti, ako se jih primeša kakšnemu drugemu sadju. — V živih ograjah rastoči glog (beli tm — nemški Weissdom), ki je spomladi posejan z belordečim cvetjem, ima jeseni rdeče, močnate jagode, ki dajo dobro ovočno žollco aH marmelado. — T r-n o 1 j IC a (nemško Sehlehen). raste na cestnih obronkih In goličavah in ima črno-modre jagode, ki so sicer izredno trpke in zato v surovem stanju neužitne; ako jih pa potrgamo po prvi slani in pripravimo za sok, marmelado ali ovočno žolico, dajo, za-
shrambo gospodinje
čin jene s cimetom in olupki citrone, zelo okusne jedi in pijače.
C r ems a (nem. Traubenkirsche, napačno tudi »Faulbaum« imenovana) ima listje podobno češnji In dela cvetne grozde, ki razširjajo akacijam podoben, omotičen vonj, in daje v jeseni temnomodre jagode trpko-sladkega okusa, ki se dajo pripraviti za sok, marmelado ali žolico. — Murva (nemški Maulbeerbaum) zraste pogosto do 10 m vi-soko in daje plodove, ki so podobni robidnicam, ki Imajo aromatičen duh in prijeten kislat okus. Uživamo jih lahko surove, pa tudi kuhane v raznih jedilih. — Navadni dren (nem. Kornelkirsche) je kot grmičevje pogost v hribih, ima rumene cvetne šopke, ki jim sledijo jajčasto zaostreni lističi, In obrodi ovalne, evetlordeče plodove višnjam podobnega okusa, ki se dado kakor te uporabiti za soke In marmelade. — C e e-mln ali česmina (nemško Berberitze, Sauerdom, na Korofikem tudi Faaeel — ali
MaseeTbeere) lm& тоббеЛогшпепе, zvezana* ■ te, latovne cvete in obrodi podogaste rdeče jagode, ki so zelo kisle, a se lahko v manjših količinah pridodajo drugim marmeladam ali uporabljajo kot začimba pri omakah. Sok, pomešan z vodo, pogasi žejo in prežene vročino.
Kakor je pa za gospodinjo dragoceno izkoriščanje plodov teh divjakov, ravno tako nujno se jI pa mora odsvetovati, da bi jih nabirala, ako jih zadostno ne pozna, da jih ne bo zamenjala s strupenimi plodovi norice (ali paskavice tudi volčje češnje, nem. Tollkirsche), grenkosladnega razhodnika (nemški Nachtschaten) ali kačjega lesa (kozje pogačice, kalina, nem. wild. Schnee-ball), ki jih tudi najdemo v naših gozdovih.
Na kmetijah gorjancev
Spisal Wllllbald Kolleger
NI ga bolj bogatega doživetja od občeva-'nja in večt^endcega skupnega življenja s kmeti gorjanci. V višavah nad 1000 metrov se sicer ne dogajajo bog ve kake zanimive reči, tudi gorjanci niso posebno zgovorni In ne pripovedujejo re^i, ki bi vzbujale posebno pozornoet. Nasprotno, hribovec je tih in molčeč, hribovec ni čenčast in kadar govori, velja pomenek dnevnemu delu in kruhu. Tudi priroda v gorah se ne šopiri s svojimi lepotami, le pokaže jih onemu, ki stopi do njih navzgor jn jih poišče. Encian ne evete v tihi dolini, mali špik je treba dolgo iekatl, da se ga najde, in tudi postrv večno šumečega gorskega potoka se zlahka ne pokaže. VsaJc dan se tudi na tajnih poteh se zagleda jelena ali divje koze,
V gorah je vse bolj tiho in tajlnstveno. Večkrat lahko dolgo gledaš doli na kmetijo, pa ne boš zapazil nobenega človeka. Ob jutranjem svitu že gredo po svojih opravkih, opoldne jedo evojo slanino ali svoj trdi črni kruh kar na polju ali v gorskem gozdu ali pa se podajo v sobo, da tam posrebajo juho; popoldne so zopet daleč od vasi na delu In zvečer posedi jo še na mali klopi pred staro leseno hišo. Zgodaj se podajo v izbo, pokrijejo izmučeno telo s pestro kockasto odejo in spijo, dokler petslm prvič ne zapoje. Dan na dan se ponavlja isto. Zi-m# jlaa pač delo nekoliko olajša. Vendar je
tudi takrat, ko počiva delo na polju in ko je na planinah do enega metra snega, še dovolj dela v hiši, v hlevu in na skednju, predvsem pa v tem letnenl času čaka kmeta delo v gozdu. Takrat Je treba drvariti in podirati. Po ledenih drčah s spravlja v dolino hlod za hlodom za pridobivanje čvrstega stavbenega lesa. Gorski mecesen je pri tesarjih posebno priljubljen. Njegov les je prav tako trd kakor priroda in človek v gorah.
V	kratkotrajnem poletju je pa kmet gorjanec od zore do mraka na nogah. Seje, plve, koei in pogleda za živino, ki jo žene na daljnj«, dehteče planjave, kjer je trava diSavaejia in redllnejša nego v ravnini.
So to ekoraj ekoz In ekoz suhi, veliki ljudje, enoznačno severno-dinarskega plemenskega kova. Tenke, vitke, a sključene eo njihove postave. Ker veliko hodijo kviSku, se jim že od mladosti hoja krivi k prednjemu koncu, kolena se uklanjajo pri vsakem koraku, kakor da je pot posejana s samim kamenjem.
V	hribovskih kmečkih vaseh stojijo hiše daleč druga od druge; kajti tu gori hoče človek zraka In svetlobe. Noče stanovati stisnjeno tako, kako to mora meščan. Zato so raztresene hribovske, od vremena počrnele hiše. Povsod si izberejo za bivališče najlpše mesto na senožeti. Pri vsaki hiši
je majhen vrtič, v katerem pa res raste samo solata in kapus Obdaja ga visoka ograja, ki naj bi zabranila dostop sladko-enednim srnam. Gorje pa temu, ki na kakšni gredi nasadi peso ali kakšno drugo, prav za prav domači svinji namenjeno poslastico. Dva metra je lahko lesa visoka, divjačina jo vseeno preskoči ali se prerije skozi ran te. Na malih oknih hiš pa rastejo grmiči krvomočnic ali mnogocvetne fukei-je. Taka- le domačija kmeta gorjanca je skoraj vedno 500 do 600 let stara. Trdno strnjena, iz izbranega lesa, umetno ožeb-Ijena in jedrno postavljena, je prebila že več stoletij. Ne bi bilo lahko podiranje take atavbe. Take poskuse so morali že večkrat opustiti. Samo s sekiro je mogoče razdreti te trdnjave. Hlodi in deske se držijo vkup kakor smola in žveplo.
Notranjost hiš je preprosta in enostavna. Kuhinja, dimnica, na katere stropu visi vse polno kosov mesa, je središče cele hiše. Nad odprtim ognjiščem visi kotliček z mlekom in okrog težke mize Iz hrastovine sedi družina ter zajema žgance z žlico. V teh hišah kar mrgoli otrok.
Sedaj v jeseni je že končana košnja. Gorsko seno so že posušili na številnih dro-gih in ga spravili v hlev, kjer čaka na dolge zimske mesece, ko bo porabljeno za pičo lačne govedi. Minili so dolgi dnevi poletja, v katerih eo kresnice preletavale po strmih rebrih. Se duhtijo travniki po planinskih nageljnih in ostrodišečih planinskih hija-cintah, vendar jesen je že tu. Noči so hlad-
ne, rž je dozorela in že se bo treba pripraviti za zimo. Po dolgih deževnih dnevih mrazi človeka iz ravnine v teh višinskih le«, gah. Gorjanci Ipak nosijo vedno hodne srajce In debele telovnike. Pravijo, da je to, kar je dobro proti mrazu, ravno tako dobro proti vročini.
Krasno se vrsti slika za sliko. Ljudje, domovi, ograje in priroda so do korenine pristni in zdravi. Cmorjavi domovi s streho na kačko, grčavi gorjanci, slikoviti ploti s poševno ležečimi letvami, mogočne kope in 'kronišča planin, visoki gozdi z bradovcem in plahimi, lepimi živalmi, peneči se potok in pestre senožeti s krasoto, ki je travniki na poljanah nimajo — vse to se spaja v celoto, katere tudi nova doba, ki je raztrgala že toliko starega in dragocenega, ne more razbiti.
Stari gorjanec, ki nadoniestuje svojega, nekje na severu za Nemčijo vojdtujočega se sina v službi NSV-Walterja v mali zakotni vasici in ki potrebuje cele dneve, da prehodi svoje »stranke«, čeprav na svojem spisku nima napisanih niti sto duš, ta stari mož je nekega dne izjavil napram meščanu, kojega dar za rdeči križ je bil z okornimi prsti ravno zapisal na svojem papirju:
»Da, da, Vi meščani imate pač boljše zaslužke nego ml, toda zbog tega mi gorjanci še zdaleč ne bi hoteli dol z naših planin.
Te gorjance nikakor ne miče ložje, naravnim silam manj Izpostavljeno življenje v ravnini. Ugaja jim trdo, za.to pa lepo Jn svobodno življenje v višavah, ki je dalo domovini že veliko vrlih in hrabrih sinov.
800 fldnili moči le bilo na deln
Wald, 17. oktobra. Na zborovanju, ki so ga imeli Amtswalter des NS Lehrerbundes, je Gauwalter D1 a s k a v svojem poročilu o delovanju med drugim podal tudi nazorno sliko o uspehu učnih moči, ki so delovale v SUdkarnten v počitnicah pri tečajih za poučevanje nemškega jezika.
Povratek doline MieUtal k domovini in priključitev ozemlja SUdk&mten — tako je med drugim izvajal — sta prinesla vzgojiteljem dežele velike naloge, ki so v zgodovini šole v K&mten edinstveni. Na počitniškem delu v poučevanju jezika je bilo udeleženih 730 vzgojiteljev iz Karnten in 70 iz Salzburg; to delo je imelo p opo 1 n u s pe h. Za gojitev tovarištva pa je imelo uspeh v tem, da je v Siidkamlen pripravljena podlaga za Traugott-Rauscher-Heim, ki bo ustvarjen za oddih mladih učitelje,. Spomniti se je treba tudi marljivega dela tovarišev Mtiller in dr. Tschinkel, ki sfa navzlic velikim težkočam za otroke v SUdkarnten posredovala tisoče učnih knjig.
Manifestacije v oiirala Kraiabnrg
Krainburg, 17. oktobra. V zadnjem tednu so se vršila javna zborovanja KVB v Eis-nern, Tratten, Seeland in Wart. Pri teh je govoril BezirTjsfiihrer, Pg. S am o n i g g iz Krainburga, pred 700 ljudmi. V svojih predavanjih je razpravljal Bezirksflihrer predvsem o boju Nemčije proti bolševizmu. S pomočjo velikih zemljevidov Evrope, ki so bili nabiti na odru, se je poslušalcem lahko nazorno prikazalo ogromno napredovanje nemških čet na vzhodu. "Govornik je tudi opozarjal na nemško poreklo ljudi v SUdkarnten ter nemško kulturo v tej deželi in pozval prebivalstvo, naj sodeluje pri obnovi te dežele. Poslušalci so sledili izvajanjem z velikim zanimanjem in na koncu zborovanj so s svečano resnostjo pritrdili pozdravu na Fuhrerja, Po končanih zborovanjih se je lahko opazilo, da so še dolgo skupine udeležencev ostale skupaj in se razgovar-jale o tem, kar so slišale.
Iz domovine
Radmannsdorf. (Mestni koncert.) Te dni je neki zunanji vojaški godbeni vod pred gradom v Radmannsdorf priredil mestni koncert. Svirali so komade od Spahra, Schneiderja, Cajkowskyja, Stolza, Klimen-ta, Niela in Pernklaua, ki so jih številni navaofii poslušalcii Sprejeli z velikim odobravanjem. Da se ustreže splošni želji, je nameravan večkratna prireditev javnih in drugih koncertov. V priznanje prvega uspelega koncerta je župan mesta priredil godbenikom majhno zakusko.
Radmannsdorf. (Smrt na cesti.) Na cesti pri Moschnach v bližini Radmannsdorf je na kolesu nenadoma zadela kap 38 let starega dolgoletnega hotelskega slugo Franca O s w a 1 d iz Pettau, ki je zaradi tega padel s kolesa na betonsko cesto in kmalu nato umrl. Pokojni je bil zaradi njegovih značaj-nih lastnosti splošno priljubljen. Njegovega pogreba v Moschnach se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev.
Altlaak. (KVB.) Te dni so imeli sodelavci Ortsgruppe Altlaak v prostorih kolodvorske restavracije svoj drugi Apel. Apel je otvoril OrtsgruppenfUhrer A. Wagner, ki je svojim sodelavcem ponovno podrobno obrazložil naloge, načela in namen Karntper Volksbunda, pri čemer je posebno opozoril na važnost nalog in dela sodelavcev, češ da delajo za tukajšnje prebivalstvo in da dobrobit in blagostanje prebivalstva zavisi od njihovega dela,
Unterdrauburg. (Prvi apel član ov.) Pred kratkim se je v KVB-domu vršil prvi svečani apel članov tukajšnje Ortsgruppe. У okrašeni dvorani doma je OrtsgruppenfUhrer T a d i n a pozdravil došla Bezirks-fUhrer G r u m in BezirksgeschaftsfUhrer W e i s c h. Pg. Grum je govoril o razvoju Karntner Volksbund. Ganjeni so prvi člani KVB položili obljubo zvestobe. Po razdelitvi članskih izkaznic in znakov je bil apel zaključen.
Jauchen. (Volksbund-Ortsgrup-pe se ustanavlja.) Kakor v vseh drugih občinah, je tudi pri nas začelo delo v Karntnervolksbund. Vsi brez izjeme so se 2 veseljem odzvali vabilu OrtsgruppenfUh-rerja. Dobro vedo, da je v K&mtner-Volks-bundu tudi mesta za nje. Živahno razpoloženje se je kazalo pri razgovoru vseh so-trudnikov Karntner Volksbunda v prostorih gasilne straže v Jauchen. V sledečem zborovanju je OrtsgruppenfUhrer razpravljal o bodočih nalogah. Storjen je tudi začetek, da se organizira Wehrmannschaft; s podukom onih, ki so izbrani za voditelje oddelkov, ве јј0 pa že prej pričelo.
s krogom bajk obdani zdravilni vrelec v Miesstal
Uvedena Je dograditev rimskega vrelca K6ttelach v KSrnten
Kottelach, 17. oktobra. Tam, kjer se s približno 1700 metrov visoko goro Ursnla-berg konča gorska proga Karawank in se pri kraju Kottelach dolina slikovito razširja, izvira vrelec Karntner RBmer.uelle. Krajevna označba Kottelach (od sloven, »kotla«) že izraža obliko pokrajine. Vrelce, ki jih obdajajo stare pravljice, so odkrili že p:^ več stoletji, njihovo zdravilno vrednost pa so spoznali šele pred nekako tridesetimi leti in so jih s številnimi tehničnimi napravami dvignili na takšno stopnjo, da jih zmeraj bolj priznavajo kot najbolj žlahtno zdravilno in namizno vodo. Ime vrelca poteka iz njegove lege na stari rimski cesti, ki je vezala Celejo (Cilli) preko Windischgraz z Virinum, glavnim mestom starega Norika. Od železniške postaje Pravali se doseže Karntner Romerquelle v dobri uri peš hoje, od postajališča Gutenstein pa v pol uri. Od Windischgraza sem vodi romantična pešpot skozi gozd v poldrugi uri.
Vrelec izvira iz konglomeretne pečine; njena zmožnost znaša okrog 14 litrov, po sesalni napravi stopnjevana pa do 47 litrov v minuti. Je to tekoči studenec, ki je neodvisen od vremenskih izprememb. Voda je popolnoma čista, brez slehernega duha, prijetno kislega ščemečega okusa. Toplota je stalno deset stopinj Celzija.
Strokovnjaki so večkrat izvršili kemične analize in velja voda po teh analizah kot čista alkalična slatina z zelo veliko vsebino prostega dušika. Zveplena kislina in sol
manjka docela. Zato tudi ni mogoče, da bi se pokvarila zaradi daljše shrambe po tvorbi žveplenega vodika, ki povzroča slab duh.
Zdravilni učinek tega jdravilnega vrelca temelji na njegovi vsebini dušika in alkalij v zvezi z apnom in magnezijo in v tem, da nima onih postranskih sestavin, ki povzročajo neugodja in obtežujejo želodec. Rimski vrelec se je torej po zdravniških atestih, ki so na razpolago, izkazal kot zdravilni vrelec
pri velikem številu bolezni, posebno pri prehladih, pri obolenju vratu, pri katarju pljučnih konic, pri motnjah prebave, pri želodčnem in celo pri črevesnete katarju.
Dotok okrevanja potrebnih in tudi zdravih ljudi je v zadnjem času vidno poskočil. V teku zadnjih 20 let je bilo to zdravilno mesto po bivši jugoslovanski državi zanemarjeno in puščeno v nemar. šele sedaj zavzema Kottelach mesto, ki mu pripada. Nemška država je takoj ukrenila potrebno in uvedla popravila stavbe. Ne bo več dolgo trajalo, pa bo Romerquelle zopet čedno mestece, za bolnike zdravilni vrelec in za zdrave okrepčilo.
Načrtna nova graditev v SUdkarnten
BundesfQhrer Schick pred svojimi sotrudniki
Veldes, 17. oktobra. Bundesfiihrer KVB, Gauajnsleiter Pg. Schick je bil vpoklica! svoje Amtsleiter der Bimdesflihrung in Be-zirksfUhrer k razgovoru, pri katerem se je razpravljalo o raznih delih, ki se morajo opraviti. Uvodoma je Bundesfiihrer govoril o pomenu 10, oktobra za KJLmten in nato prešel na Sildkamten, zadevajoča narodnostna vprašanja, V daljnjem poteku svojega govora je opozarjal la predstoječo priključitev ozemlja in razpravljal o vprašanju državljanstva. Posebno temeljito je raz-motrival ustanovitev Karntner Volksbunda in njegovih službeinh mest ter prikazal u-speh prvih javnih zborovanj v okrajih Krainburg in Radmannsdorf,
V razpravi, pri kateri so posamezni Bezirksflihrer in Amtsleiter poročali o njih de-
Nemci po rodu in zgodovini
Prebivalci v SOdkAmten spadajo k nemškemu narodu
Wald, 17. oktobra. Na zborovanju Amts-walterjev NS-Lehrerbunda v šolskem taborišču Wald v SUdkarnten je imet Kreis-schulrat Paul StUckler pomembno predavanje o novem nemškem življenjskem prostoru s posebnim ozirom na SUdk&mten.
Zelo podrobna in temeljita razprava je dokazala na podlagi zgodovine, da je v dobi liberalizma država dajala temeljno smernico in da je imela državljane ne oziraje se na njih pleme. Nemštvo v inozemstvu je bilo izločeno. V nacionalno-socialistični državi pa tvori podlago plemensko enotni narod v smislu FUhrerjevega izreka: Narod je vsebina, država je posoda. Zato je prej obstojalo nepristno včlanjen je v narod kakor na primer pri Poljakih v ruskem ozemlju, ki so bili po svetovni vojni v gibanju po osvoboditvi od tujega jarma izdajalci. Tudi včla-
njenje Židov v narod je nemogoče. Ako sta pa dedno imetje ali plemenska pripadnost enaka, obeležje je pa bilo drugo, takrat se more kakor v SUdkarnten pristopiti k pravemu včlanjen ju v narod. Včlanjen je ozemlja v SUdkarnten v nemštvo je torej povsem opravičeno.
To opravičenost je bilo razbrati tudi iz predavanja dr. K o s c h i e r, ki je bilo odlične dopolnitev razprave StUcklerja. Na podlagi natančnih študij o narodnostih v SUdkarnten je dokazal, da imajo nemški značaj ne samo pokrajina, ampak tudi obdelovanje polja, osnova in način zgradbe kmetij in mestnih hiš ter da so nemškega porekla številne označbe orodja, hišnih prostorov itd. Tudi v nošah, običajih in prireditvah svečanosti se da spoznati prvotno nemški značaj.
Odpravljene so še zadnje poškodbe v predorih
Zopet neposredni železniški promet med Klagenfur m Marburg a. d. Drau
lih, je izjavil poverjeink KdF v zveznem vodstvu, Gau-KdF-Wart Pg. S t e i n e r, ki je bil odrejen namesto v Altgau nazaj vpoklicanega Pg. F a n t u r, da bo v Villach ustanovljena šola za pihala, v katero bo pozvanih tudi 10 godbenikov iz Sildkamten, da se bodo tam izobraževali. Vodja športnega urada v zveznem vodstvu, Sportgau-fUhrer Pg. K oil en, je obrazložil naloge športnega urada v SUdkarnten in poenotenje športa, pri čemer je poudarjal pomen športa ravno na temu ozemlju, na katerem je bilo prej 169 telovadnih in športnih društev.
Amtsleiter des Amtes flir Volkswohlfahrt, Dr. Schniirch, je naznanil, da stojimo pred otvoritvijo mladinskih okrevališč >J u-genderholungsheime« v Veldes in Kronau. V ta okrevališča bodo zaporedoma za 4 do 6 tednov poslani Oddiha potrebni otroci, ki jih bodo med tem časom nadzorovale izkušene osebe. Tako se vrši obnova v treh okrajih sistematično ter po načrtih in vsa službena mesta se zavedajo svoje velike naloge ter po njej vedno ravnajo	■ Ruschnig
50.000 Šolskih knjig za Siidkantten
Dal jih je na razpolago šef civilne uprave
Veldee, 17. oktobra. Skoraj že en mesec so nemške šole v SUdkarnten sredi dela in veselo ustvarjanje napolnjuje številne šolske razrede v mestu in na deželi. Dečki in dekleta si z naravnost vzorno marljivostjo prizadevajo, da se izobrazijo v nemškem jeziku. Dragocen pripomoček šolle v Slid-k&mten je nemška učna knjiga. Zato je bilo od šefa civilne uprave na predlog NS Leh-rerbunda šolam za pouk brezplačno danih na razpolago 15.000 začetnic z novo nemško normalno pisavo, po 5000 učnih knjig za spodnjo in gornjo stopnjo, 10.000 knjig s podobami »Zum Relgen herbei« od Ander-luha in 15.000 izvodov pomožne knjige >Wir lemen deutsch« od profesorja Mikli-tscha. Ta velika dodelitev knjig šolam v SUdkarnten je izdaten prispevek za včlanje-nje novo pridobljenega ozemlja onstran Karavank v nemštvo.
Bleiburg, 17. oktobra. Te dni so bili izročeni železniškemu prometu zadnji od Srbov razdejani predori med Bleiburg in Pravali. Otvoritveni vlak iz Klagenfur-ta v Bleiburg je postal pred severnim vhodom prvega tunela. Tukaj je pozdravil vodja obnovitvenih del, Oberreichsbahnrat S e e g e r, udeležence svečanosti, stavbena podjetja in delavstvo, ki so bili prišli k tej priprosti otvoritveni slavnoSti, In opisal težkoče, ki jih je bilo premagati pri obnovitvi teh predorov. Tako je bil na pr. pritisk gorovja tako močan, da je čisto kratke hlode od 50 cm premera ali zlomil ali zvil. Samo najmočnejše podstave so mogle prenesti pritisk do dozidave oboka.
Nato je šef neke pri delu udeležene tvrdke v prisrčnih besedah izrekel priznanje vodstvu zgradbe in delavstvu.
Vlak je potem postal pri drugem tunelu, kjer je predsednik državnega železniškega
Mestni koncert v Stein
Navdušeni sprejem nekega zunanjega vojaškega godl^ega zbora
Stein, 17. oktobra. Motorno bučanje gosto zasedenih vozov za moštvo nekega zunanjega vojaškega godbenega zbora je vzbujal pozornost meščanov v Stein. V kratkem času so vitki in rezki mladi možje dali obeležje cestni sliki. Osebje uradov je prišlo na Adolf-Hitler-Platz in po več sto prebivalcev mesta Stein je stalo ob cestah, ko se je godbeni vod razvrstil in je vesela koračnica donela tja gor do razvaliae 8t$
ravnateljstva Villach, dr. Guggenber-ger, poudaril pomen državne železnice za novo pridobljene dolino MieGtal. S posebno opozorivijo, da je nemška državna železnica že pred obnovo razstreljenih predorov in mostov 8 tem, da je dala na razpolago tovorne in osebne avtomobile, storila vse, da bi koristila gospodarstvu te nazaj pridobljene doline, je izjavil, da je obrat otvorjen.
Politični komisar iz Unterdrauburga, Kreisleiter Grum, je označil železnico kot občekoristno ustanovo, brez katere se javno življenje ne da več misliti in o katere pomenu se človek šele prav zave, kadar, kakor tukaj, odpade zaradi vojnih dogodkov. Vsi govorniki 80 izrekli stranki, vodečim inže-nerjem nemške državne železnice, gradbenim podjetjem in delavstvu prisrčno zahvalo in popolno priznanje za storjeno delo.
rega nemškega mesta. Dekleta so poskušala napeljati razgovore ali napraviti posnetke in stari udeleženci svetovne vojne slovžnske narodnosti od 92., 94. in 95. polka so z navdušenjem v očeh poslušali koračnico Deutschmeistrov. Osebje oblasti je z godbo pelo pesmi in se spominjalo na svojo staro domovino. Strmenju prebivalstva ni bilo konca. Nemški vojaJci so s privlačno strum-nostjo korakali skozi mesto. Politični komisar je gostoljubno dal pogostiti godbeni zbor. Z najboljšimi vtisi od mesta in prebivalcev so se vojaki poslovili od mesta Stein,
Otvoritev novega otroškega vrtca
Velike storitve organizacije NSV in urada za Volkswohlfahrt v KVB
Gutenstein, 17. oktobra. Tukaj se je vršila nedavno svečana otvoritev otroškega vrtca, ki jo je opravil Bezirksfiihrer KVB, Kreisleiter Grum. Pri tej otvoritvi je Ortsgruppenleiter KVB H e g n e r pozdravil številne goste. Kreisleiter je označil novo ustanovo za mladino v Gutenstein kot darilo k častnemu dnevu dežele Kamten, ki je sedaj postal tudi častni dan za Miesstal.
Gauamtsleiter NSV Hauser je v kratkem nagovoru dal pregled o tem, kar sta od zasedbe storila NSV in urad za Volkswohlfahrt. Tako je bilo v Miesstal in SUd-kamten razdeljenih ne manj kakor 480.000 jt*lllnlh porcij, razen tega živil in oblek v vrtdnosti 80.000 RM samo v okviru posebne akcije NSV. Oskrba zimske pomoči je v Miesstal že v polnem teku, pomožna mesta »Mutter und Kind« so pričela delovati, 25 mater je bilo odposlanih v Krumpendorf na W6rthersee, v bližnjem času jim bodo sledili oddiha potrebni otroci.
Svečanosti, ki ji je dala dostojno obeležje tovarniška godba Streiteben in zbor učiteljic otroških vrtcev iz okrožja Volkermarkt, je sledilo pregledovanje doma otroškega vrtca, katerega vzorna ureditev je med prebivalstvom vzbudila prav burno odobravanje.
VER6RDSSERUNGSGLXSER
in relcher Autwahl
DIpl'Dptiker C. KronffuH
Mtmeen/uri	B*hnho/tir*/^ ts
Г.
n
Stran в. — Stev. 18.
KABAWANKEN.BOTS
Sobofa, 18. oktobra
Dr. F. J. Liikae
Izrežite! Hranite!
pjmkiiinjo^
Феи1лЈек meikedujok itnd pj^cLkiuali
15. LEKCIJA Losung der Aufgabe
L I. lat hier ein Platz fiir mich? 2. Ich bin schon seit zwei Wochen ohne Nachricht von ihm. 3. Ich werde heute wieder an Ihn schreiben. 4. Er denkt nur an Dich. 5.Wir schreiben fiir ihn an die Generaldiredction der Poet. 6. Mit Ihnen will ich dariiber nicht spre-chen. 7. Wie geht es Ihnen? 8. Die Wascherin wird morgan fiir uns die W&sche bringen. 9. Verstehen Sie mich? 10. Sie konnen anstatt meiner nach Linz fahren.
П. 1. Er schreibt und sie liest. 2. Ich mull in einer dringenden Angelegenheit zu ihm gehen. 3. Sie lachen Uber ihn. 4. Er erz&hlt ihn^ einen Witz. 5. Ich bin bei ihr. 6. Ich werde morgen zu ihm gehen. 7. Wir werden ihn heute nicht gehen.
Ш. Der Verein, der Wein, der Mord, das Dach, der Gletscher, der Vogel, die Schiirze, der Kn5del, der Kanal, die Sandale, die Ecke, das Auto, das Album, die Frau, die Bemiihung, der Motor, das Insekt.
IV. Preproge ležijo na tleh sob. Otroci gredo na vrt in se igrajo. V mestih so trgi večinoma zelo veliki. Mi jemo z vilicami in nožem. Kari se igra na travniku. Otroci se učijo v šoli čitati, pisati in računati. Delavci gredo v tovarne. Oni delajo v teh tovarnah.
I
Povratni glagol
Sich vvaschen — umiti se
Gegenwart:
Ich wasche mich — jaz se umijem Du waschst dich — ti se umiješ er w&scht sich — on se umije wir waschen uns — mi se umijemo ihr waschet euch — vi se umijete sie waschen sich — oni se umijejo
Wir waschen uns mit Seife und Wasser. Wir rasieren una mit dem Rasiermeseer. Die Kinder kSmmen sich mit dem Kamme. Ich frage mich, wer hier Kaffee verkauft? Er freut sich Uber allee. Warum schaust Du Dich in den Spiegel? Manche Kinder fiirchten sich vor dem Hunde. Fiirchtest Du Dich vor dem Gewitter? Ich, nein, warum? Wir freuen uns iiber das schone Wetter (worUber?). Bei diesem Wetter erk&ltet sich jeder. In dieaer Alpengend werden mich die Kinder der GroBstadt bald erholen. Warum setzen Sie sich nicht? Ich will lieber stehen. Heute werde ich mich schon um 8 Uhr zu Bett leg^. Die Flug-zeuige entfernen sich schnell. Warum be-klagen Sie sich immer? Die Menschen t&u-schen sich oft. Wir werden uns heute in der KdF.-Vorstellung gut unterhalten. Pr&ulein Klara friaiert sich immer so ko-miech. Er will sich nicht an sein Ver-sprecheh erinnem. Mancher Sohn erinnert sich zu spat an die Worte seines Vaters. Entschuldign Sie, aber ich erhmere mich leider nicht mehr an Ihren Namen. Er be-klagt mich immer iiber dam Wetter, einmal imt ee ihm zu kalt, dann iet es ihm wieder m heiB. Er mull immer meckem. Wer sich dieeem Lager auf 50 Meter nfihert, bringt sich in Gefahr. Argem Sie sich nicht, auch Ihr Kopfweh wird wieder ver-gehen. Ich k&mme mich nach dem Wa-mchen. Wir begeben uns scho^fim Mad in die Sommerfrische. Wo werden Sie sich Uber die Abfahrt des Zuges informieren? Ich habe einen Fahrplan. Man spUrt; Der Winter nahert sich. Der Zug entfemt sich mit 100 km Geschwindigkeit in der gtunde. Wo befinde ich mich jetzt?Sie be-finden sich im Wartezimmer des Arztes. Wundem Sie sich nicht Uber den Preis dieser Ware? Ja, sie ist wirklich sehr bil-lig. Beim Lesen dieses Buches langweile ich mich fUrchterlich.
, Insekten: die Ameise, die Biene, die Bremse, die Fliege, der Floh, die Laus, die MUcke, der Schmetterling, die Gelse, die Wanze, Die Spinne, die Wespe, die Motte, die Raupe.
DlAiHgss&tzč: Blenen, Bremsen, Fliegen, . MUcken, Gelsen und Weepen stechen. Ameieen, FlShe, L&use und Waozen bei-
Ben. Die Ameisen sind sehr arbeitssam. sie leben im WaWe. Die Bienen machen den Honig und das Wachs. Die FlBhe hUp-fen. Die Schmetterlinge fliegen von einer Blume zur anderen. Der Stich der Bremse und der Wespe iet sehr schmerzhaft. Die Weepen bauen Neater. Die Spinnen spiimen Netze. Die Motten zerfressen die Kleider. Die Raupen kriechen. Die MUcken tanzen in der Luft. Fast alle Insekten sind schad-lich. Die Seidenraupe ist sehr nUtzlich, sie niihrt sich von Maulbserbiattem. Die Seidenraupe spinnt den Seidenfaien.
PoetgebUhren:
Inland (einschlieBlich Protektorat Boh-men und Mahren und Gener. Gouv. Polen) Gewohnliche Briefe bis 20 gr Rpf 8 (im Ortadienst), Rpf 12 ( im Femdienat)
Postkarten: im Ortadienst 5 Rpf, im Femdienst 6 Rpf.
Drucksachen: bis 20 gr 3 Rpf. Gesch&ft spapiere: Warenproben und Mischsendungen: bis 100 gr 8 Rpf. EinschreibegebUhr; 30 Rpf. Eilzustellgebuhr: 40 Rpf. Packhen: bis 2 kg 40 Rpf. Wertbriefe: Wertangabe fUr je 500RM 10 Rpf.
Aufgabe
Odgovorite na naslednja vprašanja na ta način, da besedo v oklepaju pravilno uporabite.
L Wo ist ihr Taschentuch (Tasche). 2. Wo sind die BUcher? (Tisch). 3. Wo sind die Blumen? (Garten). 4. Wo steht der Tisch? (Boden). 5. Woher kommt Kari? (sein Freund). 6. Wohin geht Franz? (Bahnhof). 7. Wohin geht Borta? (Zimmer). 8. Wem geben Sie das Geld? (mein Kamerad). 9. Von wem sprechen Sie? (meine Nichte).
10.	Uber was sprechen Sie? (Politik).
11.	Wem gehSrt dieser Park? (Stadt).
12.	Wo machen die	Ihre Neeter? (Вашпе). Wo tragen Sie die Xplel.7 (Kerb). 14. Wohin tragen Sie die Ipfel? (Kuche). 15. Wo steckt der Schlussel? (Schliisselloch). 16. Wohin stecken Sie den SchlUssel? (SchiUseel-loch).
П. Spreminjaj v sedanji in prihodnji čas: Ich freue mich — ich werde mich freuen.
Ш. Odgovori na naslednja vprašanja: 1. Wie sind die Bienen? Wo leben die Ameisen? 3. Was machen die Bienn? 4. Wie ist der Stich der Wespe? 5. Was mechen die Spinnen? 6. Was machen die Motten? 7. Was macht die Seidenraupe? 8. Wie ist sie? 9. Wovon nahrt sie sich? 10. Was machen die FlShe? du usw. 2 ellea 6hkaPisx.. ^y. Sklanjaj: 1. Mein Freumd und ich, dein Freund und du usw. 2. Mein Haus ge-hort mir, dein Haus gehort dir usw. З.Ег spielt mit mir, er spielt mit dir usw.
W'6rtei
Abfahrt (w) — odhod Alpengegend (w) — gorrfca pokrajina Ameise (w) — mravlja arbeitsam — delaven, -a, -o argem — jeziti ee befinden (sich) — počutiti ee beiBen — gristi beklagen — pritožiti Bremse (w) — zajvora Drucksache (w — tiskovina EilzutellgebUhr (w) — brzojavna pristojbina
einmal — enkrat
einschlieBlich — vkjučno
entfernen — odstraniti
erholen (sich) — popraviti se
erinnem — spominjati
erkaiten (sich) — prehladiti se
Faden (m) — nit
Fahrplan (m) — vozni red
Ferndienst (m) — daljnovodna sluibr
Floh (m) — bolha
Flugzeug (s) — letalo
fUrchten — bati se
fUrchterlich — grozno
GebUhr (w) — pristojbina
Gefahr (w) — nevamoet
Gelse (w) — komai
&ОШП in polje
Za rejce malih živali
Odločilna ni le pasma
Marsikateri rejec koz je mnenja, da mu bo žival takoj dajala obilo in dobrega mleka, samo da je dobre pasme, čeprav jo manj dobro krmi. V tem je v zmoti. Pasma sama ne daje zadostnega jamstva za kakovost in količino mleka, odločilen je temveč način krmljenja. Dobra nega in redilna krma lahko čudovito stopnjujejo donos mleka. Sq-veda je potem uspeh še lepši pri živali dobre pasme.
Past za miši na čebelnjakih
Čebelar nikakor ne sme pozabiti, da nastavi na čebelnjakih pasti za miši. Kateri vadi naj da prednost, bo lahko sam ugotovil, V splošnem se rovke (hršice) prav rade ujamejo na jedra mandeljev, kumar, melon in buč, hišne in poljske miši pa dajo prednost odrezkom korenja.
Marsikaj koristnega
Ribe iz ribnika moramo krmiti. Napačno je naziranje, da rib v ribnikih ni treba krmiti, češ da tega tudi ni treba pri ribah v prosti naravi. Toda v naravi ni nakopičenih tako veliko število rib v mali vodi kakor na pr. v ribniku za krape. Kjer v naravni vodi stoji posebno veliko rib sku-Krmljenje je zlasti potrebno v ribnikih, v katerih ni dosti rastlin in se zaradi tega ne more v obilni meri razvijati živalstvo. O vrsti hrane velja v glavnem to, da bodi čista in nepokvarjena.
Kdaj se jemo vrtno korenje na planem? Pravi čas za setev vrtnega in navadnega ](orenja na planem so meseci marc do junij. Zakaj se jemo preko tako dolge dobe? Setev v marcu naj krije prvo potrebo, v aprilu pridejo v poštev srednje dolge sorte za uporabo v poletju in v jeseni; v juniju pa se-jemo poznejše sorte za rabo v pozni jeseni in pozimi. Po tem, kakršna je velikost sort, mora biti razdalja med vrstami 15 do 30 cm. Kadar je seme padalo pregosto, je treba rastline prepuliti, da stoje 8 do 10 cm narazen, kakršna je pač sorta. Zemlja mora biti globoko zrahljana In prav redilna, ne
eatne pa biti sveže pognojena.
»
Tako dobimo svež zrak v kuraik. V kur-niku je pogosto zelo slab vzduh. To pa škoduje kokošim. Od časa do časa se mora opraviti temeljito prečiščenje zraka. Naj-prikladnejša prilika za to je ob odstranjevanju^kurjeka iz kumika. V pripravni posodi se na žarečem oglju brez plamena zažge toliko žveplenega cveta, da razvijajoča se para lahko pronica v vse kote in spahe. Potem se kurnik neprodušno zapre in se ga pusti zaprtega do poldneva. Nato se ga odpre in s prepihom temeljito prezrači. Kokoši pa ne smejo v kumik dotlej, dokler se ne čuti več duha po žveplu. Ta postopek koristi ne samo & tem, da pride svež zrak v kumik, ampak tudi s tem, da se uniči v njem tudi mrčes.
*
Odstavljanje mladih psov. Mlade pse ed-stavimo ali odvadimo, ko so stari šest tednov, ker takrat že lahko sami sprejemajo hrano in s svojimi ostrimi zobmi ranijo sesala matere. Mlade pse zapremo takrat v hlev, ki je obilno nastlan, in jih krmimo vsake štiri ure.
Bei uns wei# man
nidit Qlle Tag* gibt uns ba» Ceben einen Guglliupf зи hofteiu pboc alle Jahte miebet gebeii uns unfete^ther bos gute Aotn^ bas gute noggenhocn fQc unfec taglidies Bcot. Das ш1с fo tceff«' lidi 3u beieiten oerftehen. pus, Ulehl Dom Dollen Rom. Dag es^ noil Duft unb ftcaft.immet ш1е4 bee het3haftec Genup bet Шађк ЗеИеп ollet lage Ifl.
Шепп abet bie (lousftau einen^ Guglhupf auf ben Tifdi btingti bann EDiffen mit, es if) ein $elt;| ein feft audi fur pugen, Зођп* unb 3unge. Unb ba3u шоПеп toit ein Gekanh haben, bos 311 iljm unb 3U uns papL
Seshatb tcinktman
bei uns ben guten fhwtk, ben| Petltoggenhaffee.Det botf unsi nidit fthUn. pUtags nidit unfij feftr# n1inf."tJlf 1Ц 00m feibeS
ftachen Stamm mie unfet DtoL unb, gut gehodit, mit THildi un%) 3u*et gefdimeibig gemaditg gtan3t et in bet Sdiale. Fjetsi ђај) hetnige Begleitung 3unt Genup bes feftlidien GeboAs^
mit ihm (itfcn oiit immet tDiebec
getn 3u lifdl*

SONNi'AGS- u. NACHiDIENST
der Apotheken in Krainburg von 18. ble 25. Oktober
Apotheke eu Ш. Drelfaltiskett W. Schawnik
Geechiiftspapier (s) — trgovski papir Geechwindigikeit (w) — hitrost gewShmlich — navaidno GroQetadt (w) — velemeeto hlipfen — ekakati Inland (e) — tuzemstvo informieren — poučiti, obvestiti Kamm (m) — glavnik kftmmen — česati komisch — smešno, komično »Kraft durch Freude« — moč potom veselja kriechen — plaziti Lager (s) — tabor langweileen — dolgočasiti Laus (w) — uA meckem — bleketati Mischsendung (w) — mešana pošiljka Motte (w — molj Miioke (w) — muSica Name (m) — ime n&hem — bližati nšhren hraniti Netr (s) — mreža Nichte (w) — nečakinja Ortadienet (m) — кгаједоа služba
packchen (s) — majhen zavitek
Preis (m) — cena
Rasiermeeaer (s) — britev
Raufpe (w — gosenica
schauen — gledati
Seidenraupe (w) — sviloprejka
Sommerfrische (w — letovanje
Spinne (w) — pajek
spinnen — presti
spUren — čutiti
stecken — vtaJtniti
Stich (m) — ubod, pik
tauschen — premotiti
unterhalten — zabavati
vergehen — preiti
Vorstellung (w) -— predstava
Wachs (s) — vosek
Wanze (w) — stenica
Ware (w) — blago
Wareraprobe (w )— blagovni poizkus
Warteaiuamer (s) — čaJcalflica
Weepe (w) — osa
Wertbrief (*) — vrednostno pismo
wundem (sich — čuditi se
zerfreeeeo, m—, gazžroti
Karntnerisdie Landeshypothekenanstalt
Klagenfurt, Domgasse 3 Fernruf 2416, 2417
Das Cc'dmstilut dcs Goucs
I
Gewahrung von Darlehen gegen grundblichcrliche Sicherstellung fur Sicubautcn, Allhausbesiiz und Landwirtschaftcn.
Gewahrung von Gemeindcdarlehen und rcichs-verbiirgicn Darlehen.
Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokor-rentcinlagen, Vcrkauf von Pfandbriefen und Kommu-nalschuldscheinen.
Hallung des Reichs Oaues Karnten.
HatfAitUŠUtAfLulUA
Sonnlag, den 12. Oktober 1941, wurde der durch-gehende Betrieb ztfisdien Klagenfuri Hbf und Marburg (Drau) Hbf aufgenommen.
Relchsbahndirektton VlllRth
Baumwollspinnerei u.Veberei Neumarkil
Ed* Glanzmann & And. Gassner
Spinncrei, Webcrei, Garnfarberci u. Bleiche, Stiickbieiche und Appretur
'4
т.шЋи
Schmiedegenossenschaft m b. H.
Ban- a. SchunSgelt Handelsschrauben, Isola« torensiUtzen, Sklblndungen* Kunsischmiede
KROPP-SUDKKRNTEN
Universale
Siroh- Filz-hut und [ Stompen-
Erzeugung fur Damen . :	Шб. НеГГСП
Bodenwachsc und Karbenerzcupung, Auloolc, Benzin, Moscliinenolc und h Hie. Sllolnrkc, nuch hitzcbestandig. Die guten, wetlerleslen tlausci-larben Rostschntzlorben und wrHertcsien Ol-farbcn. Alle gulen deutsclien ^yntlictischrn Lacke, sowie Pmsel, Bii sfrn und Uchlcder. OroBes Lager in alien Sorlen von Iischlerleini.
руафмпиСС'
IF,, ®IB!IASSIEIR Klagenfurl Paradeisergasse Burg
Dom§chale
SperrhoI z Paneelplatten Holzfaserplatten F u r n i e r e Parkett en
HANSTRANNINGER
Klagenfurt, Volkcrmarkterstra&e - Ruf 1595
•rMllcjiwart''
heute besondrrs wertvoll verhindert Dbcrlaufcn ko-chender Milch ii. andcrer schaiiinr nder Flussigkeiten
Prels RM 1*50
Wiederverkouler Roboti
Alexander Orinschnig
Koch-f H#l*" und beUuchtungi-#pp#ra### Hm»* und KOehtngerMU
Klagamluh, Wlenergasse ft
Hatakarlco,
sposobno za samo-sfoino vodstvo gostilne sprejme lakoj
Oasthaus
SAVRL MATEUS
Jauerburg Nr. 16
S, H.
M4NIIF4KTIIR GALAKTDRIE LEBGNSMITTEL
тст
L A A K - SUĐKKRNTEN
fUCHlt HARDER
капН
I L T I S S E pblzwerkstATTB
UND ALLE J'»
ROHFELLE	str.2
Ifiserlrojtcs v na&em listu!
Frledrich Jungbauer
Lebensmitte{ - Grosshandel
Klagenfurt, 10.-Oktober - Sirassc 2б Fernruf 17-73
_ l-ager in: Klagenfurt, Kuhnsdorf
Villach, Friesach

A IPET^lAh D 1 s C HE
ZUCKERWARENfmiK
Gelautz
&
Koffler
Klagenfurt
I-


UubLUVANjc
HARMONIK
JOS. FLE 1 s s
ŠT. v 4l I m. i'^nt'no !е%|
FRANZ BERLITSCh
imechan. U^erk^iStie I
ZWISCHENWKSSERN I
Hfiizikalična
delavnica
Kloviric, piianmc, hormomic m harmo nikc ugliišiiic, popravlja m dobavlja
Ak>ie^ Тлшн($
Preska štev. 4t
p. /wisdicriwasscin (жгет iuili na dom
SPEDITIOKSHAUS
/LKCNSTlaSVHNE
HflSdeCttaniporie SpeđiHottoH aHet dxt
KLAGENFURT Rosenta^er Str. 6
FcucrldsdigerSic und LuitsdiutzausrOstungen
Nicderlage:
Klagenfurt
Bahnhofttrasse 26
Telefon 2409
Konrad Rosenbaner
XtcMspiele
Allgemelne film reuhand G.m.t>.H.-Zweigstelle Veldes шшшшшшштшшшшшштшшштшшшиш
Aselinjf: 18. 10. um 15,30 Uhr und Id.ao Uhr
19.	10. um 10, 16,30 und 18,30 Uhr
20.	10. um 18,30 Uhr
Unser Fraulein Doktor
FUr Jug^ndllche nicht zugelaasen!
21.	10. und 22. 10. um 18,30 Uhr Bel ami
FUr Jugendllche nlčlit zugelassen! 23. 10. und 24. 10. um 18,30 Uhr
Der SUndenbock
FUr Jugendllche zugelaesen!
22.	10. und 23. 10. um 15,30 Uhr Miir-chenflUnvorfUhruiig
Die HeinzelmSiuichen
Domschale: 18. 10. um 18,30 Uhr und 1У. 10. um 13,30 Uhr, 16 Uhr und 18,30 Uhr
Trenck, dcr Pandur FUr Jugendllche sugelassen!
22. 10. und 23. 10. um 18,30 Uhr
Menechen, Tiere, Sensationen FUr Jugendllche zugelassen!
Kralnburg: 17. 10. und 18. 10. um 18,30 Uhr,
19.	10. um 15,30 Uhr und 18,30 Uhr,
20.	10. um 18,30 Uhr
Die schwedische Nachtigall FUr Jugendllche nlcht zugclassen!
21.	10., 22. 10. und 23. 10. um 18,30 Uhr
Herz modem ipobliert
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
Laak: 18.10. um 19 Uhr, 19.10. um 13,30 Uhr, 16 Uhr und 19 Uhr
U-Boote westwUrts
FUr Jugendllche zugclansen!
22.	10. und 23. 10. um 19 Uhr Die 3 Codonas
FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 19. 10. um 10 Uhr Wochenscliausondervorstellung 22. 10. um 16 Uhr Ju^endvorstellung Frieder und d as Katcrlicbchen
liittal: 18. 10. um 19 Uhr, 19. 10. um 16 Uhr und 19 Uhr; 20. 10. um 19 Uhr
Ein Leben lang
FUr Jugendllche nlcht cugelansen!
22. 10. und 23. 10. um 19 Uhr
Ein ganzer Kerl
FUr Jugendllche zugclaasen!
22. 10. um 16 Uhr: MarchenfUmvor-
etellung
Mlessdorf: 20. 10. um 20 Uhr Das siindige Dorf FUr Jug^cndllche nicht zugelansen!
Ncumarktl: 18. 10. um 15,30 Uhr und 18,30 Uhr, 19. 10. um 10 Uhr, 15,30 Uhr und 18,30 : 20, 10. und 21. 10. um 18,30 Uhr Kampfgeschwader LUtzow FUr Jugendllche zugelassen! 22. 10., 23. 10. u. 24. 10. um 18,30 Uhr FrSulein
FUr Jugcndllche nlcht zugelassen!
Soirach: 18. 10. um 18,30 Uhr; 19.10. um 15,o, Uhr und 18,30 Uhr Operette
Fur Jugendllche nlcht zugfelaeeen!
Schwarzenbach: 18. 10 um 20 Uhr, 19. 10. um 15 Uhr, 17,30 Uhr und 20 Uhr Das sii idlge Dorf I<41r JugciidliHhe nlcht zugelausen! 22. 10 und 23. 10 um 20 Uhr Dcr Gtern von Rio FUr JurtndUchc nirlit zugelassen!
8tem: 18 10. um 18,ćX) Uhr, Id.lO. urti 18,30 Uhr, 16 Uhr und 18,30 Uhr, 20. 10. um 18,30 Uhr
Achtung! Feind hort mit! FUr Jugendllche nlcht r.ugelaseen! 22. 10. und 23. 10. um 18,30 Uhr Khestreik
FUr Jugendllche nlcht zugplassen!
bt. VeK: 18. 10. um 18,30 bii/, iJ. 10 u... 13,30 Uhr, 16 Uhr und 18,30 Uhr, 20.10 und 21. 10. um 18,30 Uhr TJochzeitsnacht
*FUr Jngemrichp nlrbt wipelasscn! 22. 10., 23.10. und 24, 10. um 18, 30 Uhr ПпЧп, Јаг-'re!
Fiir Jugendllche nlcht zugelassen! 19. 10. um 10 Uhr vormlttags Wrchnnsr'r .1 rv .'rsi-llung 22. 10. um 15,30 Uhr: Miirchenvorstt" lung
Pchne^wGipchoTi urd Rosenrot
VeWos: 18.t 10. und ID. 10. um 15,30 Uhr und 18,30 Uhr
Sicben Јаћгр Pech
FUr Jugendllche zugelassen!
22. 10. und 23. 10. ШП 18,30 Uhr
Das Recht auf Liebc
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Wart: 17. 10. und 18. 10. um 19 Uhr Die barmhsrzige Liige FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 19. 10. um 14 Uhr, 16,30 Uhr und 19 Uhr, 22. 10. um 19 Uhr Die letzte Runde FUr Juijend'lr.he nlcht zugelassen!
KARNTNER EISEN-	
UND EISENWAREN-	
GROSSHANDEL 1	FILLI & CO.
	Klagenfurt, BahnlioffstraDe 6
Ncumarktl: 18. 10. um 15,30 Uhr und 18,30 Uhr, 19. 10. um 10 Uhr, 15,30 Uhr und 18,30 : 20, 10. und 21. 10. um 18,30 Uhr Kampfgeschwader LUtzow FUr Jugendllche zugelassen! 22. 10., 23. 10. u. 24. 10. um 18,30 Uhr FrSulein
FUr Jugcndllche nlcht zugelassen!
Soirach: 18. 10. um 18,30 Uhr; 19.10. um 15,o, Uhr und 18,30 Uhr Operette
Fur Jugendllche nlcht zugfelaeeen!
Navodila glede življenjskih zavarovanj za zasedena ozemlja Karnten in Krain
Po uredbi šefa civilne uprave v zasedenih ozemljih Karnten in Krain so Se obstoječa življenjska zavarovanja spodaj navedenih zavarovalnic prenesena na »Ostmark« Versicherurtgs-A. G. in sicer
Jugoslavija, opšte osiguravajuče društvo (Jugoslavija, Allgemeine Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani (Genossenschaftliche Ver-sicherungsanstalt in Laibach), Laibach,
einschliesslich des Bestandes der Sterbeversorgeabteilung Karitas, Slavija, Jugoslovanska zavarovalna Banka (Slavija, Jugoslavische Versicherungsbank), Laibach,
Ljudska Samopomoč, zavarovalna družba z o. j. (Volksselbsthilfe, Versicherungsgenossenschaft m. b. H.), Marburg,
Drava, gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. j. (Drau, Wirt-schaftliche Versicherungsgenossenschaft, r. G. m. b. H.),Marburg, Trgovska samopomoč (Kaufmanische Selbsthilfe), Marburg, Croatia, osiguravajuča zadruga (Croatia, Versicherungsgesellschaft), Agram,
Ujedinjeno osiguravajuče a. d. (Vereinigte Versicherungs-Aktien-gesellschaft), Belgrad,
Srbija, prvo srbsko društvo za osiguranje (Srbija, Erste serbische Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
gumadija, a. d. za osiguranje i: reosiguran^e (šumadija, Ver-sicherungs- und Riickversicherungs-Aktiengesellschaft), Belgrad, Beogradska Zadruga A. D. (Belgrader Genossenschaft Aktien-
gesellschaft), Belgrad,
kakor tudi vsa v zasedenih ozemljih Karnten in Krain obstoječa zavarovanja jugoslovanskih, francoskih in angleških zavarovalnic, ki tukaj niso posebej imenovana.
Stranke, ki so zavarovane pri zgoraj imenovanih podjetjih morajo na naslov: K&rntner Landesamtsetelle der »Ostmark« Versicherungs - A. G. Klagenfurt, Wienergaase 11, sporočiti sledeče:
1.	ime zavarovanca,	4. znesek zavarovalnine,
2.	naslov (tudi pošto),	5. pričetek zavarovanja,
3.	pri katerem podjetju je zavarovan, 6. dobo zavarovanja,
7. kedaj in komu je bila plačana zadnja premija.
Premije se morajo odslej plačevati izključno: »Ostmark« Versichenmgs ■ A. G. in je prepovedano plačevati jih prejšnjim jugoslovanskim, francoskim in angleškim zavarovalnicam neposredno ali v roke njihovih nekdanjih organov.
OSTMARK Ver8lcherungs-K. 0. landesamtsstelle Karnten Klagenfnrt, Wlenergasse 11
Kupujemo ppedivo od lanu in konoplje vsako količino
Wir kaufen gespinnien Hanf u. Flachs) jede Mengc
A. ŠINKOVEC - Seilerei
мшим, AM BAUMGUIEN 13
Wlr lellen unseren Versidierungsnehmern In Sadkfirnlen mil. - daft wIr vom Chef der Zlvll-verwallung It, Veroidnungs-Amlsblatl SlOdc 14 vom 23. lunl 1941 zum GesAStisbelrleb erneul
zugelassen wurden.
Unsere Geschaftsstelle In Kralnburg, Veideser Straue 3, ist bcrelt,
Versicherunoen in der
Fewer., Einb:uchdiebstah!-, Unffall-, HaftpflichI-, Auto-, Maschinenbruc^- und Glasbranche zu Ubernehmen.
Nebenberufliche Milar belter werden auffgenommen.
Zusđiriften an: Allgemeine Elementar VersiAerungs-Aktien-Gesellsdiaft Gesdiaflsslelle fur Rarnten, Klagenfurt, Pernhartgasse 3.
Nažim zavarovancem v SOdkernten spoioiamo, da nam Je šef civilne uprave glasom uradnega naredbenika kos 14 z dne 23. Junija 1941 znova dopustil poslovanje.
Nama poslova-nica v Kralnburgu« Veideser Strasse 3, Je pripravljena sprejemati zavarovanja v stroki zoper
požar, vlome tatvine, nezgode, glede Jamstvene odgovornosti glede automobllov, loma strojev In glede stekla. Sprejemajo se izvenpoklicnl sotrudnikl.
Dopise naslovili na: Allgemeine Elementar VersiAerungs-Aktien-Gesellsđiaft Gesdiaftsstelle fOr Karnten, Klagenfurt, Pernhartgasse 3.
Navodila glede zavarovalnic v zasedehiii ozemljili KSrnten in Krain
Vsi zunanji uradniki, zastopniki in drugačni sotrudniki nastopno imenovanih zavarovalnic:
Jugoslavija, opšte osiguravajuče društvo (Jugoslavija, Allgemeine Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani (Genossenschaftliche Ver-sicherungsanstalt in Laibach), Laibach,
einschliesslich des Bestandes der Sterbeversorgeabteilung Karitas,
Slavija, Jugoslovenska zavarovalna Banka (Slavija, Jugoslavische Versicherungsbank), Laibach,
Ljudska Samopomoč, zavarovalna družba z o. j. (Volksselbsthilfe, Versicherungsgenossenschaft m. b. H.), Marburg,
Drava, gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. j. (Drau, Wirt-schaftUche Versicherungsgenossenschaft, r. G. m. b. H.), Marburg, Trgovska samopomoč (Kaufmaniscžie Selbsthilfe), Maiburg, Croatia, osiguravajuča zadruga (Croatia, Versicherungsgesellschaft), Agram,
Ujedinjeno osiguravajuče »• d. (Vereinigte Versicherungs-Aktien-gesellschaft), Belgrad,
Srbija, prvo srbsko društvo za osiguranje (Srbija, Erste serbische
Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
Šumadija, a. d. za osiguranje i reosiguranje (Šumadija, Ver-sicherungs- und RUckversicherungs-Aktiengesellschaft), Belgrad,
Beogradska Zadruga A. D. (Belgrader Genossenschaft Aktien-gesellschaft), Belgrad,
kakor tudi oni v zasedenih ozemljih Karnten in Krain od poštoječih zavarovanj pri drugih, tukaj ne posebej navedenih jugoslovanskih, francoskih in angleških zavarovalnicah, naj se s sporočilom njihovega imena, njihovega naslova in imena zavarovali^ce, za katero so delovali, nemudoma pismeno javijo pri
OSTMARK Versicheronos-A. 0. landesamtsstelle fiSrnten
liagenfurt, Wienergasse 11
...... ' " ................