ANNALES 3/'93 izvirno znanstveno delo UDK/UDC 805.0-087(497.13 Istra) ISTRIOTSKI JEZIKOVNI OTOKI V ISTRI Goran FILIPI dr., docent za italijanski jezik na Pedagoški fakulteti v Pulju, 52000 Pulj, C R O dott., prof. Falcota di Pedagogia, di Pola, C R O IZVLEČEK V članku je avtor orisal istriotske govore v južni Istri; istriotski idiomi so prikazani v kontekstu drugih istrskih narečij. Glavni cilj pričujoče razprave je, resda negotov, poskus določanja novega mesta istriotščine v okviru romanske jezikovne družine. Avtor domneva, da je bil romanski jezik v Istri, kise je oblikoval po tazpadu vulgarne latinščine enak romanskim govorom v Furlaniji na severu in Dalmaciji na jugu vse do naselitve Slovanov, ki so se zapičili v romansko tkivo in oblikovali kline, ki so bistveno oslabeli medsebojne stike romanske populacije. Na ta način, meni avtor, je do tedaj enotna furlanskoistrskodalmatska romanska govorica razpadla na tri dele, ki so bolj ali manj neodvisno nadaljevali lastni razvoj, ki so ga v Dalmaciji in na otoku Krku popolnoma in v Istri skoraj popolnoma ponovno prekinili, ko so s Serenissimo sprejeli benečanščino. Če bo zgornja predpostavka sprejeta, bo treba izposojenke furlanskega tipa v slovenskih istrskih narečjih imeti za relikte iz časov pred prihodom Slovanov, ne pa kot bolj ali manj recentne furlanizme. Istra je z zemljepisnega vidika relativno majhno ob­ močje. Je polotok, razdeljen med tri države: največji del polotoka pripada Hrvaški, manjši Sloveniji in naj­ manjši Italiji (Milje in okolica). Obsega več kot3000m , poseljen je z okoli 300000 prebivalci. Na tem majhnem prostoru živijo govorci kar šestih idiomov dveh jezikov­ nih družin: slovenski in hrvaški idiomi ter črnogorski govor v vasici Peroj na JZ delu polotoka spadajo v slo­ vansko, istrobeneški, istroromunski in istriotski govori pa v romansko. Če sem prištejemo še proti koncu XIX. stoletja izumrlo mugližanščino, il muglisano, (sorodni govor, tergestinščino, il tergestino, so do začetka XIX. stoletja govorili tudi v Trstu), približno skupaj z mu­ gližanščino izumrlo veljotščino na otoku Krku ter v glav­ nem po II. svetovni vojni v Istro "uvožene" govore, se jezikovna slika istrskega polotoka še bolj popestri. V tem prispevku bomo najprej dali krajši sinhronično- diahronični pregled jezikovne slike Istre, kar je nujno potrebno za pravilno razumevanje istriotske problema­ tike, s katero bomo zaključili članek. 1. istrski idiomi Danes imamo v Istri naslednje idome: a) istrobeneški idiomi: najbolj razširjeni romanski govori v Istri; včasih je istrobeneščina imela vlogo /co ivfj1 za vse prebivalce, zato je njen vpliv na vse istrske govore najmočnejš' b) istriotski idiomi: edini avtohtoni istrski govori, ki so se ohranili do danes. c) istroromunski idiomi: romunski dialekti, ki jih govorijo severno in južno od Učke v nekaterih vaseh. d) hrvaški dialekti : govorijo se v vaseh hrvaške Istre; po II. svetovni vojni so od istrobeneščine prevzeli vlogo KOLvfj za celoten istrski prostor v Hrvaški in Slo­ veniji2 1 V e č o tem v Goran Fillipi, Kom e istriana, v Atti del 1 ° Convegno Internazionale "Lingue e culture in contatto", Pulj 1989, str. 156-160. 2 Dom nevam o, da se bo stanje po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške že čez nekaj desetletij bistveno sprem enilo; vedno manj Slovencev in Italijanov v slovenskem delu Istre bo obvladalo hrvaščino in le ta ne bo več imela vloge K o iv t j tudi za slovenski istrski prostor. 275 ANNALES 3/'93 Goran FILIPI: ISTRIOTSKI JEZIKO VN I O T O K I V ISTRI, 275-284 Fažana / Fasana. Mandrač (Foto: G. F i l ip i1993). e) slovenski idiomi: govorijo se v slovenskem delu Istre in za slovenskoitalijansko državno mejo. f) črnogorski govor v Peroju: črnogorski otok v JZ Istri. g) standardni jeziki: slovenščina, italijanščina in hr­ vaščina; N. Milani piše, da njihov vpliv "cresce sempre di piu con la crescita sociale e civile, dell'istruzione, della tecnologia e della scienza, dei mass media, ecc." h) drugi idiomi: gre za slovanske in neslovanske govore (srbski, bosenski, albanski in drugi dialekti in jeziki), ki so v slovenski in hrvaški Istri od nedavnega, v glavnem po drugem velikem eksodusu Italijanov (a tudi drugih prebivalcev Istre) leta 1955, in nimajo mo­ žnosti pomembnejše vplivati na starejše istrske dialekte4. 1.1. Izumrli govori 1.1.1. Mugližanščina (il muglisano) in tergestinščina (il tergestino)5 Oba govora spadata v ladinsko narečno skupino. V Trstu so ladinsko govorili do začetka, v Miljah pa do konca prejšnjega stoletja. "La sezione orientale (sc. la­ dinskih dialektov) e formata dal Friulano e va dai confini del Comelico fino alle porte di Trieste. Trieste e Muggia erano una volta ladine, ma il Veneto si e sovrapposto alkantica parlata (tergestina e muglisana). Ancora nel 1828 si pubblico a Trieste un libro di dialoghi, nelhantico dialetto tergestino, di Giuseppe Mainati, sagrestano della cattedrale di San Giusto." Menimo, da so tudi drugi 3 N. M ilani, La comunitá italiana in Jugoslavia fra diglossia e bilingüismo, rokopis, doktorska teza, Zagreb 1985, str. 47 . 4 Po razpadu Jugoslavije je ta možnost še bolj oslabljena. 5 Č eprav mnogi geografi Trsta (praviloma) in Milj (nekateri) ne prištevajo k Istri, ju jezikoslovec mora, kar zadeva bodisi izumrle bodisi današnje idiome, nujno upoštevati pri vseh razpravah o istrskih govorih, ker le-ti (govori) skupaj z istrskimi, bodisi izumrlimi bodisi današnjimi, idiomi tvorijo enoten, nedeljiv diasistem. 6 C . Tagliavini, Le origini delle lingue neolatine, Bologna 1972, str. 381. ANNALES 3/'93 Goran FILIPI: ISTRIOTSKI JEZIKO VN I O TO K I V ISTRI, 275-284 tedanji istrski romanski govori spadali v isto jezikovno družino. Dokaz, da so v Istri govorili ladinske dialekte, najdemo tudi pri Danteju: veliki pesnik da Istranom v usta sintagmo ce fastu, ki je takorekoč "osebna izkaznica" furlaskih narečij. Dante očitno ne ceni istrskih govorov, ker pravi: "Aquielejenses, et Istrianos cibremus, qui ces fas tu (naša podebelitev) crudeliter accentuando eruc- tant (...)"7 1.1.2. Veljotščina Dialekt je ugasnil leta 1898 s smrtjo zadnjega govorca Antonija Udaine Burburja. On sam je svoj jezik imenoval veklesun (prid. od Vikla "Krk" lat. (civitas) vetu la "staro mesto")8. Veljotščina spada v izumrli romanski jezik vzhodnojadranskih obal, ki so mu znanstveniki nadeli ime dalmatščina: "(...) esso (sc. daimatski jezik) si es- tendeva, una volta, da Segna (...) a Settentrione, fino circa ad Antivari, o per lo meno a Cattaro, a Sud. Già gli storici delle Crociate e i viaggiatori accennano, dal XII sec. in po¡, al 'Latino' o 'Romanzo' o 'Franco' della Dalmazia, e specialmente delle città di Zara, Spalato, Ragusa e Antivari (...)"9. Z naselitvijo in širjenjem Hrvatov po Dalmaciji se je dalmatščina razbila na manjše otoke (v glavnem se je ohranila v obalnih mestih) in tako izolirana vztrajala še nekaj stoletij (na otoku Krku prak­ tično vse do XX. stoletja). Smrtnega udarca ni dobila od hrvaških govorov ampak od sorodne in bistveno prestižnejše benečanščine: "Quanto più forte fu l'in- flusso veneto, tanto più rapida fu la scomparsa del Dal- matico. È certo, per esempio, che a Zara il Dalmatico tramonto molto presto, mentre a Ragusa, che non fu se non per breve tempo (1205-1358) alie dipendenze dirette della repubblica veneta, ma godette di una po- sizione d'indipendenza tutta particolare, il Dalmatico si spense solo sullo scorcio del sec. XV."10 O dalmatščini imamo malo pričevanj v pisanih virih, do spoznanj o njej pridemo predvsem s pomočjo izposojenk v dal­ matinskih dialektih. Prvo zapisano, zelo skromno, ven­ dar edino iz tistih časov, pričevanje o dalmatščini naj­ demo v potopisu Filippa de Diversisa iz leta 1440. Gre leza štiri besede dubrovniške inačice: "(...) panem vocant pen, patrem dicunt teta, domus dicitur chesa, facere fachir (...)"11 1.2. Sodobni idiomi 1.2.1. Slovanski govori Slovanski istrski govori spadajo v dva različna diasis- tema: slovenski in hrvaški. 1.2.1.1. Slovenski idiomi Slovenski istrski govori spadajo v istrsko narečje, v primorsko narečno skupino. Delimo jih v tri podskupine: dekansko, pomjansko in rižansko. 1.2.1.2. Hrvaški govori Hrvaški govori spadajo v glavnem v čakavsko narečje, ki je v preteklosti bilo mnogo bolj razširjeno: "Čakavsko narječje zauzimalo je (...) znatno veči prostor, nego što gazauzima danas. Tim se narječjem govorilo u Hrvatskoj od mora do porječja Kupe, u srednjoj Dalmaciji do Cetine i u zapadnoj Bosni. Za vrijeme velikih seoba od XV. do XVII. stolječa sve se više suzuje prostor kaj- kavskoga i čakavskoga narječja, a prostor štokavskoga proširuje se na njihovu štetu. (...) Čakavskim narječjem govori se danas gotovo u cijeloj Istri, osim zapadne obale i najsjevernijega dijela, zatim na kvarnerskim oto- cima, u Hrvatskom Primorju i dalje do Karlovca i niže do ispod Otočca, zatim gotovo na svim dalmatinskim otocima do Lastova i na uskom pojasu dalmatinske obale oko Zadra, u jednom dijelu Šibenika, u Trogiru i dalje do Splita. Njime govori ¡večina Hrvata u Austriji i Čehos- lovačkoj." 1.2.1.3. Črnogorski govor v Peroju V Peroju, vasici v JZ Istri, je še vedno v uporabi arhaičen črnogorski govor štokavskega tipa: "(...) 10 je porod ica došlo u Istru pod vočstvom Miše B raj kovica 4 (...) a 3 pod vočstvom Miše Ljubotine u julu 1657 iz kotara Crmnice (...) perojski dijalekat je posve odijeljen 7 Dante, D e vulgari eloquentia, I, 11. M oramo povedati, da Dante ni dosleden, v istem besedilu bomo našli tudi drugačno mnenje o istrskih govorih. 8 Zanim ivo je, da ima mesto Cavtat v južni Dalm aciji isto etimologijo, le da je v primeru Cavtata odpadel drugi del sintagme. 9 C . Tagliavini, op. cit., str. 374. 10 Tagliavini, op. cit., str. 374-375. 11 Philippus de Diversis, Situs aedificiorum, polititae et laudabilium consuetudinum inclytae civitatis Ragusii ad ipsius Senatum deseriptio, Dubrovnik 1440. 12 V e č o tem v J. Toporišič, Slovenska slovnica, M aribor 1984, str. 672 in dalje. 13 I. B rabec M . Hraste S. Živkovič, Gramatika hrvatskoga ili srpskog jezika, ŠK, Zagreb 1954, str. 5. 14 Zanim ivo je, da priimka Brajkovič v Peroju ni več; vendar je dokaj razširjen v Rovinju in okolici. 277 ANNALES 3/'93 Goran FILIPI: ISTRIOTSKI JEZIKO VN I O TO K I V ISTRI, 275-284 od Slovinaca, jer Peroj leži kao oaza u području istro- romanskoga jezika (...) struktura perojskoga jezika je potpuno črnogorska. (...) I vokalizam i konsonantizam, i morfologija i sintaksa, i rječnik i akcent sve je črno­ gorsko. Mnogo je toga u ovom narječju propalo (aorist i imperfekt), mnogo sintaktičkih obrta stoji pod utjecajem talijanskoga jezika, ali je ovo narječje ipak dragocjen ostatak crnogorskoga govora iz polovine XVII. vijeka."15 1.2.2. Romanski govori 1.2.2.1. Istrobeneščina Je najbolj razširjen romanski idiom v Istri; je sestavni del beneškega narečja. Ni avtohton, torej ni nadaljevanje lokalne latinščine oziroma romanščine, v Istro je dospel s Serenissimo (Istra je bila popolnoma v benečanski oblasti od leta 1420). Uvoženi dialekt je v nekaj stoletjih skoraj popolnoma zakril lokalne, avtohtone predbeneš- ke romanske govore v Istri.16 1.2.2.2. Istroromunščina Istroromunščina spada v dakoromunsko narečno sku­ pino. Danes so njeni pripadniki popolnoma v čakavskem okolju in so zelo ogroženi, ne toliko zaradi slabih vezi z matično domovino, ampak zaradi tega, ker se je njihov jezik bistveno oddaljil od knjižne romunščine, ki jo istrski Romuni zelo težko razumejo. Istrske Romune imajo za potomce balkanskih Vlahov, ki so potovali po Balkanu z živino, zaradi pašnikov. V večjem številu so se v Istro priselili na prehodu med XV. v XVI. stoletje. Danes so prisotni samo v nekaterih vaseh SV Istre, kjer se je ohranil njihov govor17: "Cea dea patra si cea mai mica ramura a romanilor, istroromanii, traiesc Tntrun singur sat din Cicearia, Tn Jeian (Žejane), si Tn cTteva asezari de la sudvest de Ucica (Učka), majoritatea situate in valea Boliuncitei (Boljunčica): Susnievita (Šušnjevica), Noselo, Bardo (Brdo) cu catunele: Dolinscina (Dolinščina), Brig (Brig), Perasi (Perasi), Zancovti (Zankovci); Costarcean (Kostrčan); Sucodru (Jesenovik) si Letai (Letaj). In nord traiesc circa 450500 de istroromani, iar la sud circa 800-1000; Tn total, 1250-150018".19 1.2.2.3. Istriotščina Istriotski govori so edini avtohtoni na polotoku; oblikovali so se iz istrske latinščine21. Danes so se, resda 15 J. Ribarič, Razmještaj južnoslovenskih dijalekata na poluotoku Istri, Srpski dijalektološki zbornik, knj. IX, str. 1209, Srpska kraljevska akadem ija, Beograd 1940, str. 946. 16 Lauro Decarli meni, da je istrobeneščina v Istri avtohton dialekt. V svoji knjigi je posvetil kar dve poglavji tej problematiki (II veneto istriano autóctono in II contributo di Venezia), kjer z bogatimi citati poskuša dokazati svojo trditev. Navajamo sam o sklepni d el: “(...) appare chiaro che il ruolo esercitato da Venezia sul nostro dialetto non sia di tipo repressivo e sostitutivo com e nel caso di Trieste e Muggia, del dalmatico e in minor misura dell'istrioto, ma sem plicem ente, evolutivo; di fornire cioé il modello cui tendere m ediante la gradúale acquisizione delle novitá, senza bisogno di passare mai attraverso la forma transitoria del bilingüismo, necessaria invece per le paríate meno affini." (D ECA RLI, str. 92 in dalje) 17 M nogi istrski toponimi (npr. imena tipa katun) dokazujejo, da so bili Romuni prisotni na širšem območju. Na otoku Krku (delu otoka, ki mu dom ačini pravijo Šotovento)' smo leta 1984 zabeležili besedo puljTč "ptič", hibridizirano izposojenko iz romunščine (istrorom. pul(j)u "ptič'). 18 D anes se je število govorcev zmanjšalo najmanj na polovico. 19 A . Kovačec, Descrierea istrorománei actúale, Bukurešta 1971, str. 23. 20 Ime za naš idiom ni ljudsko. Sami prebivalci šestih krajev, kjer je v uporabi, imajo šele v današnjih časih občutek nekakšne jezikovne skupnosti, to pa po zaslugi znanstvenih raziskav in predvsem zaradi višje stopnje splošne izobrazbe prebivalstva, ki je omogočila takorekoč vsem vpogled v znanstvene raziskave. Vodnjanci za svoj jezik pravijo bumbaro (pridevnik velja tudi za prebivalca Vodnjana; danes je skoraj popolnom a izgubil žaljivi značaj), drugi pa ga imenujejo po kraju (valiese, rovignese itd.). Zaradi pomanjkanja občutka jezikovne skupnosti nimamo ljudskega imena jezika in so bili znanstveniki prisiljeni skovati termin zanj. V znanstvenem svetu ime idioma ni enotno. Predvsem italijanski znanstveniki uporabljajo termin istrioto, ki ga je v drugi polovici XIX. stol. prvi uporabil Ascoli. Nekateri italijanski lingvisti so v drugi polovici našega stoletja začeli uporabljati naziv istriano. P. Skok mu je najprej, leta 1936, nadel ime istriote prévénetien, pozneje pa je skoval naziv istroromanski. R ibarič mu je v prvi polovici našega stoletja pravil istrijanski. Ogromna večina hrvaških jezikoslovcev uporablja Skokov termin istroromanski (zanj M . D eanovič pravi, da je najpreciznejši). Sam dosledno uporabljam Ascolijev termin, ker menim, da ustvarja najmanjšo zm edo, nekoliko moti le, da pripona -oto v romanskih jezikih ni običajna za ime jezika. Vsi ostali ali ne ustrezajo kriterijem sodobne terminologije ali pa so netočni: istriano in istrijanski (pridevnik prevzet iz ljudske govorice za knjiž. hrv. istarski). Ribarič se je ravnal po italijanskem terminu istrioto, hotel je doseči isto analogijo: it. istriano "normalni pridevnik za ime jezika", vs. istrioto "neobičajni, zaradi pripone, pridevnik za ime jezika", vendar analogija ni popolna, ker je beseda istrijanski normalna v hrvaških govorih v Istri, beseda istrioto pa je istrskim romanofonom tuja; analogija bi veljala samo na ravni knjižne hrvaščine oziroma italijanščine). O m enjena pridevnika pomenita tudi vsak drugi (romanski in slovanski) govor v Istri, istriote prévénetien je pleonastičen (ne obstaja istriote postvénétien) in ne ustreza sodobnem u pojmovanju terminologije, istroromanski pa pomeni pravzaprav vse romanske govore v Istri (torej istrobeneščino, istroromunščino in istriotščino, pa tudi sodobni italijanski knjižni jezik, ki se uporablja na polotoku). 21 "L'esistenza di una latinitá istriana autóctona é fuori dubbio ed é molto probabile che le sue ultime propaggini siano i dialetti ¡stroromanzi." (T EK A V ČIČ A TLA N TE, str. 229) 278 ANNALES 3/'93 Goran FILIPI: ISTRIOTSKI JEZIKO VN I O TO K I V ISTRI, 275-284 ? ?močno venetizirani in kroatizirani , ohranili samo v Šestih krajih v južni Istri (Bale, Rovinj, Vodnjan, Šišan, Fažana in Galižana), iz pisnih virov pa lahko sklepamo, da so se še do začetka našega stoletja govorili tudi v Piranu, Pulju in Vrsarju.23 1.3. Pomembnejše smeri v preučevanju istriotski h govorov24 1.3.1. Starejša generacija znanstvenikov Graziadio Isaia Ascoli je prvi opazil posebnosti istrskih in dalmatinskih romanskih govorov, ki se razlikujejo od furlanščine in benečanščine. M. Deanovič piše: "Ascoli je ipak u vezi s istroromanskim dijalektima več u Saggi ladini bio oštroumno opazio, da 'la loro stratificazione dialettale, od etnográfica, è sicuramente complicata, e se lo scernere con sicurezza le vene che vi s'intrecciano, riesce in parte ben difficile per la stessa loro natura, la difficoltà a noi si aumenta per la scarsa coppia delle notizie.' (I. c. 435). I ma da na osnovu veoma oskudne grade, osnivač je talijanske glotologije ipak uočio, da taj starinski govor Istre, iako se odvaja od susjednih, od mletačkog i furlanskog, uza sve to ima i nekih spe­ cifičnih črta, koje ga djelomično povezuju s veljotskim, zamišljajuči istarskoladinsku zonu (t. j. u Trstu i Milju) kao prelaznu zonu izmedu 'Italia alpina' i rumunjske jezične oblasti: 'Nell'lstria il linguaggio ladino, nella sua varietà friulana, venne a toccarsi (u Trstu i Milju), e in parte a fondersi, con un linguaggio che si rannoda al veneto di terra ferma ed ha quindi in sé medesimo delle somiglianze ingenite coi parlari ladini. Ma qualche altra elaborazione del latino, che si avrà forse a riconos- cere propria ed indígena dell'lstria, qui ancora deve entrarci; e più a levante, nel Quarnero (t. j. Krk), si puo legittimamente sospettare di aver le reliquie di qual­ che dialetto (t. j. veljotski), che formasse come anello di transizionefra i parlari dell'ltalia alpinaequell'estrema latinità orientale che si stese dall'lllirico (t. j. veljotsko- dalmatski) al Ponto (t. j. rumunjski)' (I. c. 435). Uza sve te distinkcije Ascoli se nije usudio odgovoriti, kako je želio, na ta pitanja i morao se na koncu zadovoljiti konstatacijom: 'Confortiamoci almeno col pensiero, che son tutte esplorazioni non mai prima d'ora tentate' (I. c.) Ostao je na toj genijalnoj intuiciji, koje če ispravnost tek tri decenija kasnije potvrditi M. Bartoli." (DEANOVIČ, str. 53) Štafetno palico glede istriotskih govorov je od Ascolija prevzel Rovinjec Antonio Ive. V knjigi I dialetti ladino- veneti dell'lstria, Strasburg 1900, je Ive obdelal istriotske govore v krajih Pulj, Piran, Šišan, Vodnjan, Galižana, Fažana, Rovinj in Bale z glasoslovnega, skladenjskega in besedoslovnega vidika. Za vsak kraj je na koncu knjige objavil tudi nekaj izvirnih besedil. Iz uvoda je razvidno, da se Ive ne strinja z Ascolijem. Po njegovem mnenju so istriotski govori prehodna faza od veljotščine na jugu in furlanščine na severu, zato jih tudi imenuje i dialetti ladinoveneti. Menil je, da je vsa Istra nekoč pripadala ladinski jezikovni skupnosti in da je do razdora med severnim (Milje) in južnim delom prišlo šele potem, ko so se Benečani zapičili kot klin med oba dela. S tem mnenjem se ne strinja veliki italijanski jezikos­ lovec, Istran, Matteo Bartoli 5. Bartoli leta 1903 po­ lemizira z Ivetom: "Nel passato: Sopra un substrato che non si puo ancora precisare ... il verbo di Roma seminato nelle terre giuliane fe' germogliare due idiomi profondamente distinti: nel Nord un dialetto ladino (friulano) ... nel Sud, un dialetto italiano: I'istriano ... Nel presente: Sparito in parte il ladino ... e sostituito dal veneto. Sotto il quale resta quasi soffocato e cir- coscritto in piccola cerchia (Rovigno-Dignano) I'istriano ... L'istriano e un dialetto non solo non ladino, ma anzi I'opposto del ladino: e un italiano che si trova, col veneto, a disagio nell'Alta Italia (ladineggiante e ladina), tutti e due i dialetti di Rovigno e Dignano gra- vitano in vece verso I'ltalia subappenina..." (Lettere gi­ uliane, Capodistria 1903, 2326)." (DEANOVIČ, str. 5 5 r6 Bartolijevo mnenje delno sprejema Pier Goidanich, 22 Sami smo v Balah zabeležili mnogo hrvaških besed v lokalnem dialektu (npr. glCiko "gluh" < hrv. gluh; puro "puran" Zagreb 1976, str. 227-240, kjer se Tekavčič ukvarja s soodnosi istrskih govorov, posebej ga zanima istriotščina; članek bo v veliko pomoč vsem, ki se želijo poglobiti v istriotsko problematiko, ker so v njem zelo natančno nakazane smeri preučevanja ipd. M uljačičsez istriotščino ukvarja v okviru preučevanja dalmatskega jezika30. Leta 1991 jevljublajnski Linguistici št. XXXI, str. 155-170, objavil razpravo Sullo status lingüístico dell'istrioto medievale. V članku poskuša do­ ločiti status srednjeveške istriotščine (ki ji pravi puljščina) s pomočjo lastnega modela, ki ga imenuje relativistična lingvistika31. Navajamo sklepni del razprave: "L'istrioto non fu parte né del dalmatico (non si è potuto provare che l'isoglossa fino a cui le sorde intervocaliche riman- gono consérvate passi molto ad occidente délia linea che congiunge TARSATICA (croato Trsat) e LONGA- TICUM (slov. Logatec) né del friulano né del veneziano veneto (in quest'ultimo caso la sua posizione cambia dopo la 'prima venetizzazione'; si è visto che anche prima di tale evento esso era diventato 'dialetto' del veneziano che era in procinto di 'creare' il veneto). La mia tesi non combacia pero con quella notissima di M. Deanovič: lui si sforzava di identificarvi delle dif- ferenze esclusive o quasiesclusive nella forma e nella sostanza mentre io insisto su funzioni che si addicono a lingue A (se. idioma alto) e a lingue M (se. idioma medio) (o 'dialetti')" (str. 163). 28 O d slovarjev imamo samo okoli 150 let star, zato toliko bolj vreden slovar Dalla Zoncin , ki ga je leta 1978 objavil M iho Debeljuh kot Vocabolario dignanese-italiano, Collana degli Atti del Centro di R icerche Storiche Rovigno N. 2, U nione degli Italiani dell'lstria e di Fiume, Università Popolare di Trieste, Edizioni LIN T Trieste; pri isti založbi in v isti seriji (št. 8) je leta 1986 Dom enico Cernecca objavil Dizionario del dialetto di Valle d'lstria; kot deveta knjiga iste edicije pa je leta 1988 izšel slovar Flavia Forlanija Par tere e vedurni. Saggio di terminologia botanica dignanese. Letos julija je ižšel zelo obsežen besednjak rovinjskega dialekta A . in G . Pellizzer, ki ga še nismo imeli v rokah. Drugih slovarjev nimamo. Ker istriotščina počasi, a zanesljivo izumira, menimo, da je skrajni čas za sestavo in objavo popolnega primerjalnega slovarja istriotskih govorov, ki bi, poleg besed, ki bi jih bilo treba popisati na terenu in ki bi odražale današnje stanje istriotskih idiomov, moral zajeti tudi besedje iz vseh doslej objavljenih slovarjev in vseh besedil, starih in sodobnih, v istriotščini. Slovar bi vsekakor moral biti etimološki (podoben predlog smo pred dvem a letoma poslali na Ministrstvo znanosti RH, kjer smo naleteli na razum evanje in so nam zaupali projekt z naslovom Istriotski govori v Istri, ki bi po opravljenem delu omogočil objavo primerjalne historične slovnice in etimološkega slovarja istriotskih govorov). 29 Vzrok za to je pom anjkanje starejših besedil v istriotščini: "I dialetti istroromanzi (IR) sono, corne si sa, idiomi senza tradizione letteraria. Essi non hanno mai sviluppato una lingua seritta quale espressione di una letteratura. I testi piti antichi nei singoli dialetti IR non risalgono oltre la prima metà dell'Ottocento sicché la loro apparizione stessa èdeterminata dal risvegliato interesse per la lingua, la letteratura e la vita popolari, dovuto al romantîcismo. Lo studio délia storia dei dialetti IR, per non parlare délia loro ricostruzione, è reso perciô particolarmente difficile; esso deve procedere in gran parte per ipotesi e basarsi su fonti indirette (materiale archivistico, toponimi, antroponimi ecc.)." (TEKA VČIČ71, str. 215). 30 V tisku je njegova obsežna razprava II dalmatico, v LRL, II. 31 Glej Ž . M uljačič, Pour un m odèle relativiste, Langage et Société, 41, 1987. 281 ANNALES 3/'93 Goran FILIPI: ISTRIOTSKI JEZIKO VN I O T O K I V ISTRI, 275-284 2. Položaj istriotščine v romanski jezikovni družini32 "Lingvisti koji se slažu s višemanje jedinstvenim vul­ garnim latinitetom, smještaju granicu (sc. razbijanja enot­ nosti vulgarne latinščine) obično negdje izmedju IV i IX stolječa, tj. u prelazni period od kasne Antike u rani Srednji vijek."33 Iz nekoč enotne vulgarne latinščine se je oblikovalo nekaj sorodnih jezikovnih skupin; iz njih so se začeli oblikovati romanski jeziki. Pri nekaterih skupinah pa se je razvoj v romanske jezike pretrgal, in so le-te ponovno razpadle na več sorodnih jezikovnih skupin, ki so, neodvisno druga od druge, nadaljevale z razvojem v določene romanske jezike. Menimo, da je tako usodo doživel postlatinski jezik v Furlaniji, Istri in Dalmaciji, ki je po razpadu vulgarne latinščine bil ostal enoten. Domnevamo, da je jezik v teh pokrajinah bil enoten do prihoda Slovanov (VI. ali VII. stoletje) na območja vzhodnojadranskih obal ali pav njihovo nepos­ redno bližino. Slovani so prihajali v valovih in niso pov­ sod dospeli do obale; tam, kjer so, so se zapičili kot klin in ločili romansko prebivalstvo med seboj. Dom­ nevamo, da je prvi klin treba iskati južno od Milj in Trsta, drugi pa okoli Senja (Vinodol?). Ti slovanski klini so vzrok, da so iz enotne romanščine naših treh pokrajin začele svoj neodvisni razvoj tri nove skupine romanskih jezikov: furlanski govori na severu, dalmatski na jugu in istriotski v Istri. Od X. stoletja postaja vpliv Benetk (torej beneščine) v Istri in Dalmaciji bistveno večji. Do­ končni udarec vsem govorom, ki so nastali iz enotne romanščine Furlanije, Istre in Dalmacije v Istri in Dal­ maciji, je zadala benešČina, kije popolnoma nadomestila večino dalmatskih govorov že med XI. in XV. stoletjem, le na otoku Krku šele proti koncu prejšnjega stoletja, furlanske govore v Miljah in Trstu tudi v XIX. stoletju, istriotske govore (ki so se le delno ohranili do danes) pa najbrž že zelo zgodaj (najbrž zaradi tega nimamo pisanih dokumentov), morda že v X. ali XI. stoletju. 2.1. V slovenskih govorih Istre imamo vrsto romanskih izposojenk, ki vsebujejo predbenečanske oziroma pred- neolatinske jezikovne prvine (npr. flonda "frača", Dekani; Flum "reka Dragonja", Krkavče itd.)34, ki jih bo treba, če sprejmemo zgornjo predpostavko, imeti za relikte iz predneolatinskih jezikovnih plasti, ki so skupni fur- lanščini, dalmatščini in istriotščini, in ne za bolj ali manj recentne furlanizme.35 3. Istriotščina danes Istriotščina je danes v hudi krizi. Živi predvsem v ustih starejših prebivalcev šestih krajev. Mladi jo v glav­ nem poznajo, a je ne uporabljajo pri medsebojnih ko­ munikacijah, in niti, ko se pogovarjajo s starejšimi, ki so vsi po vrsti najmanj dvojezični. Uporabljajo ali istro- beneščino (z italofoni) ali hrvaščino (s kroatofoni).36 Hrvatje iz teh vasi poznajo istriotščino izjemno slabo. Jezik je najbolj ogrožen v Fažani, nekako najbolj trdno pa se drži v Balah. Tudi v Rovinju je težko najti istri- otofona, vendar tam imamo nekaj dokaj plodnih pisatel­ jev (npr. Ligio Zanini, Giusto Curto), ki so pisali v do­ mačem narečju in je s tem položaj tega govora v Rovinju bistveno ojačan. V vodnjanščini piše pesnica Loredana Bogliun Debeljuh. Jezikovno so istriotski govori močno ogroženi. Vplivi sosednjih govorov (istrobeneških in hrvaških) so vidni na vseh jezikovnih ravneh (fonetski, morfološki, lek- sikološki in celo prozodični). V bodočnosti bodo najbrž postopoma popolnoma zamenjani z istrobeneščino, ker se ne bodo imeli moči obdržati, predvsem zato, ker se imajo istriotofoni za Italijane in ne benečanščine ne italijanščine nimajo za tuja govora, imajo ju za svoja, zato ne čutijo potrebe, da bi lastno identiteto branili z domačim govorom. Mnogi istriotofoni se niti ne za- 32 Ko smo se pred skoraj desetimi leti začeli ubadati z istriotskimi govori, smo kmalu postavili tudi lastno hipotezo o njihovem položaju v romanskem svetu. Z leti smo prebirali vedno več literature o predmetu in postavljena hipoteza je v naših očeh postopoma izgubljala prvotno zanesljivost, ki je tako značilna za mladega znanstvenika - več znanja, več negotovosti, bi lahko rekli. V endar z leti in vedno bolj poglobljenim prebiranjem gradiva drugih, ki se ukvarjajo z istim problemom, človek spozna, da smo vsi, tako mladi kot stari in ugledni lingvisti glede istriotščine na dokaj majavih tleh, zato si danes upamo v grobih obrisih prvič javno predstaviti lastno tezo. 33 T EK A V Č IČ 7 0 , str. 16. 34 34 Podobne besede, ki jih znanstveniki pripisujejo dalmatski jezikovni plasti, najdemo tudi v hrvaških dalmatinskih govorih (npr. kanata 'Veselica, pojedina, ki jo priredi lastnik ladje v ladjedelnici po končanem delu", Betina na otoku M urterju; kim enat "razmik m ed dvem a platicama na čolnu", Korčula itd.). 35 35. Razpolagam o z dokaj obsežnim besednim gradivom romanizmov v hrvaškem in slovenskem delu Istre ter v Dalm aciji, ki čaka na temeljito obdelavo. Manjši del tega gradiva smo že objavili: glej G . Filipi, D i alcune parole prevenete del dialetto sloveno di D ečani presso Capodistria, v Atti del 2 4 _ Convegno delPA.I.M .A .V . "Isole linguistiche e culturali a llln tem o di culture minoritarie: problem i psicolinguistici, sociolinguistici, educativi" (a cura di N ereo Perini), U d ine 13 16 maggio 1987, pp. 203208, Videm 1988. 36 36 . O d tega m odela delno odstopa vas Bale, kjer smo še pred enim letom bili priča, da se otroci med seboj pogovarjajo par vallese, kot sami pravijo. Ali je to le izjema, ki potrjuje pravilo? 282 ANNALES 3/'93 Goran FILIPI: ISTRIOTSKI JEZIKO VN I O TO K I V ISTRI, 275-284 vedajo, da istriotščina ne sodi v italijanski diasistem, mnogi mislijo, da je to le ena od variant istrobeneščine. 4. Zaključek Položaj istriotščine v okviru romanskih jezikov bo še vedno ostal odprt problem, ki ga bo mogoče razvozlati šele tedaj, ko bomo imeli popolno sliko istriotskih go­ vorov in bo moč natančneje rekonstruirati starejša stanja. Nič manj pomembne v ta namen so predvsem lek- sikološke raziskave slovanskih istrskih govorov, saj bi v njih zagotovo bilo moč najti okamenele predbenečanske jezikovne plasti. Za rešitev problema je treba tudi zelo dobro poznati dalmatšČino in furlanske govore. Vodnjan / Dignano. Ulica / Via Pino Budicin. (Foto: G. F i l ip i1993) Goran FILIPI: ISTRIOTSKI JEZIKO VN I O TO K I V ISTRI, 275-284 ANNALES 3/'93 RIASSUNTO II presente saggio tratta le paríate istriote dell'lstria méridionale. Lo scopo principale di questo lavoro di stabilire una nuova posizione dell'unico autóctono idioma romanzo in Istria nella famiglia lingüistica romanza. L'autore presuppone che le paríate istriote avessero un comune sviluppo con quelle dalmatiche e friulane fino all'arrivo degli slavi i cui insediamenti a forma di cuneo divisero in tre fino a quel punto un'unica parlata romanza friulanoistriotodalmatica. I residui romanzi di tipo friulano che si trovano nelle paríate slovene in Istria, accettando quest'ipotesi, dovranno essere considerad residui degli strati pi antichi (ció dal periodo quando le tre paríate avevano ancora uno sviluppo comune) e non come prestid pi o meno recenti dal friulano. I. Brabec M. Hraste S. Živkovič, Gramatika hrvatskoga ili srpskog jezika, ŠK, Zagreb 1954 Cernecca, Dizionario del dialetto di Valle d'lstria, Centro di Ricerche Storiche Rovigno, Rovinj, 1986 G. A. Dalla Zonca, Vocabolario dignaneseitaliano, U .I.I.F .U .P .T ., Padova, 1978 Dante, De vulgari eloquentia, I, 11 Philippus de Diversis, Situs aedificiorum, polititae et laudabilium consuetudinum inclytae civitatis Ragusii ad ipsius Senatum descriptio, Dubrovnik 1440 DEANOVIČ: M. Deanovič, Istroromanške študije, v Rad Jazu 303, Zagreb 1955 DECARLI L. Decarli, Origine del dialetto veneto istriano, Edizioni II Canto del Cigno, Padova 1976 G. Fillipi, Koine istriana, v Atti del 1° Convegno In- ternazionale "Lingue e culture in contatto", str. 156160, Pulj 1989 G. Filipi, Di alcune parole prevenete del dialetto sloveno di Dečani presso Capodistria, v Atti del 24° Convegno delPA.I.M.A.V. "Isole linguistiche e culturali all'interno di culture minoritarie: problemi psicolinguistici, socio- linguistici, educativi" (a cura di Nereo P-erini), Udine 13-16 maggio 1987, str. 203-208, Videm 1988 F. Forlani, Par tere e vedurni, U.I.I.F. U .P.T., Trst 1988 IVE A. Ive, I dialetti ladinoveneti dell'lstria, Arnaldo Forni Editore, Bologna, 1975 (ponatis iz I. 1900) A. Kovačec, Descrierea istroromânei actúale, Bukurešta 1971 N. Milani Kruljac, La comunità italiana in Jugoslavia fra diglossia e bilingüismo, rokopis, doktorska teza, Za­ greb 1985 Ž. Muljačič, II dalmatico, v LRL II, v tisku Ž. Muljačič, Pour un modèle relativiste, v Langage et Société, 41, 1987 Ž. Muljačič, Sullo status lingüístico dell'istrioto me- dievale, v Lingüistica XXXI, str. 155-169, Ljubljana 1991 j. Ribarič, Razmještaj južnoslovenskih dijalekata na poluotoku Istri, v Srpski dijalektološki zbornik, knj. IX, str. 1209, Srpska kraljevska akademija, Beograd 1940 C. Tagliavini, Le origini delle lingue neolatine, Bologna 1972 TEKAVČIČ ATLANTE: P. Tekavčič, Per un atlante lin­ güístico istriano (con spéciale riguardo ai dialetti istroromanzi), v SRAZ 41 -42, str. 227-240, Zagreb 1976 TEKAVČIČ71 : P. Tekavčič, Il dignanese di Ive ed il dignanese di oggi, v Revue Roumaine de Linguistique, Editions de l'Académie de la Republique Socialiste de Roumanie, str. 215-240, Bukurešta 1971 J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 1984 284