Listek.                                                          445
Bogu. — Žiga Bohinec: Usmiljenje božje se razodeva v presv. Krvi Jezusovi pa v apostolskem delovanji ss. Cirila in Metoda. — Grergor Jakelj: Razširjanje kraljestva božjega po ss. Cirilu in Metodu — pa po nas: 1. kako sta onadva razširjala med Slovani božje kraljestvo, 2. kako moramo tudi mi delati za božje kraljestvo. — Dr. Fran Lampe: Cena sv. vere. — Ivan Ažman: Svetišča ss. Cirila in Metoda. Nju posnemanje. — Anton Cerv: Apostolsko delovanje ss. Cirila in Metoda — pa naša dejanska hvaležnost. — Jožef Borovnjak : Pareneza na cest svetij apostolov Cirila i Metoda. — Dr. Ivan Svetina: Začetek modrosti je strah božji. — Dr. Josip Marinko : Sv. Ciril in Metod — uzornika slov. dijakom. — Dr. Josip Lesar: Praznovanje štirih ss. blagovestnikov slovenskih, Mohor-Fortunata in Ciril-Metoda. — Ivan Lavrenčič: Stanovitnost sv. Metoda: 1. kako stanoviten je bil on pri svojem sv. delu, 2. da je potrebna stanovitnost duši naši. — Mih. Vuga: Sv. Ciril dvakrat, sv. Metod štirikrat med Slovenci. — Ivan Vrhovnik: Pogled v mladostno in moško dobo Cirilovo. — Ivan Pavlic: Ceščenje ss. Cirila in Metoda v Slovanih in Slovencih. — Tešimir: Življenje ss. Cirila in Metoda v primeri z našim. — Anton Žlogar: Vzvišenost duhovstva Jezusovega odsvita se nam v ss. Cirilu in Metodu: 1. vzvišenost duhovstva Jezusovega, 2. kako sta je ss Ciril in Metod posnemala. — Andr. Karlin. Homilija za praznik ss. Cirila in Metoda. — Andr. Fekonja: O ljubezni do domovine. Homiletiška razprava. —
V odgovor. Prav hvaležen sem g. K., da se je potrudil v 6. zv. rZvona" izpregovoriti nekoliko kritičnih besedij o moji pred kratkim izdani knjižici »človek." Vendar si usojam nanje omeniti to-le: Res je opis I. dela prav tesen, a, če bi se knjižica kdaj rabila v šoli, „morala bode navdušena učiteljeva beseda oživljati tesno nakopičeno gradivo, posebno glede L dela." Tako sem pisal v predgovoru. — Kar se tiče „nedostatkov% „čeprav le malih," moram opomneti, da sem pišoč o levu imel na misli afrikanskega leva, ki živi po vsi Afriki, dočim se azijski lev nahaja le v sosednih zahodnih deželah vroče Azije. — „Vsak pojedini ud človeškega telesa je iz" kostij." To je is ti na; a tu se razumijo udje = Gliedmassen, ne pa členi (Glieder). — Več mišic skupaj je muskulatura; to pa imenujem jaz »mišičje", ker se opiram na § 257. Janežičeve slovnice (od leta 1869.), kjer se bere med drugim, da Je* pomenja skupnost ali množino enacih rečij in se zrasta s samostalniki (n. pr. cvetje ali ž njih svojivniki n. p. borovje.)" Za Muske 1 sy stem ima Cigale »mišice, mišični sistem." —Da se rimana, prej pojasnjena in dobro razumljena pravila lože v pameti obdrže, to je znano vsakemu pedagogu. Tega sem se tudi sam prepričal s svojimi otroki v šoli, in to baš z naukom, kako ravnati z zamrtniki. Sicer pa izrekam g. K. lepo hvalo, da je blagovolil knjigo mojo omenjati in priporočati ; uverjen naj bode, da resnične nedo-statke rad popravim, ako knjižica doživi 2   natis.                        Janko Leban.
,,Kresa" došel nam je 2. letošnji zvezek obsezajoč na strani 97 - 190 naslednje spise: Borba za obstanek. H. S c h r e i n e r. — Iz zapuščine pesnika Simona Jenka. Po pesnikovem dnevniku priobčil 1. Jenko. (Dalje). —Imenopis konjiške nadfare. dr. M. Napotnik. —Črtice o srbskih in hrvatskih narodnih pesnih A. Fekonja. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valj a v ec. — Prinešček, kako in odkod se narodne pripovesti razširjajo. M. Valj a ve c. — Črtice iz ethno-in topografije nekdanjega Norika in Panonije. Spisal Davorin T r stenja k. — O razširjanju rastlinskih plodov in semen. M. Cilenšek. — Legenda Martina Kohemskega v slovenskem prevodu. Objavil dr. J. Sket. — Do zdaj še neznan rokopis Jožefa Hasla. Dr. J. Pajek, — Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo. Spisal