Zgodovinski Z | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 HISTORICAL REVIEW Javier Á. Domingo and Luigi Finocchietti, Saint Jerome in Rome. Historical and Archaeological Hypotheses • Ve s n a Badurina Stip evi , Le Vite e la Traslazione di san Girolamo nei testi croato-glagolitici • Andrej Nared, Der brief ist nicht ausganngen. Razmišljanja o(b) zlati buli, ki je Kranjci niso dobili • Izidor Janžekovi , Etni ni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša • Martin Bo ek, Cunard Line and its operations within the Habsburg Monarchy • Gary B. Cohen, Historical Scholarship on the Habsburg Monarchy (1526–1918) in North America • Irena Selišnik, Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS. Strategije izbire • Aleš Gabri , Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna no do poznega jutra asopis Z Č | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 HISTORICAL REVIEW Izdaja ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Mednarodni uredniški odbor: dr. Kornelija Ajlec (SI), dr. Tina Bahovec (SI), dr. Bojan Balkovec (SI) (tehni čni urednik), dr. Rajko Bratož (SI), dr. Ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (IT), dr. Ivo Goldstein (HR), dr. Žarko Lazarevi ć (SI), dr. Dušan Mlacovi ć (SI) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo Repe (SI), dr. Franc Rozman (SI), Janez Stergar (SI), dr. Imre Szilágyi (H), dr. Peter Štih (SI) (odgovorni urednik), dr. Marta Verginella (SI), dr. Peter V odopivec (SI), dr. Marija Wakounig (AT) Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji, prav tako morajo poskrbeti za avtorske pravice za objavljeno slikovno in drugo gradivo, v kolikor je to potrebno. Ponatis člankov in slik je mogo č samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaklju čena 2. novembra 2021. Prevodi: Saša Mlacovi ć (angleš čina, nemš čina) Oblikovanje in oprema: Vesna Vidmar Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel.: (01) 241-1200, e-pošta: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Letna naro čnina: za leto/letnik 2021: za ne člane in zavode 32 €, za društvene člane 24 €, za društvene člane – upokojence 18 €, za društvene člane – študente 12 €. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 16 € (z vklju čenim DDV). Naro čnina za tujino znaša za ustanove 45 €, za posameznike 35 € in za študente 25 €. Pla čuje se na transakcijski ra čun: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Sofi nancirajo: Publikacija izhaja s fi nan čno pomo čjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Prelom: ABO grafi ka d.o.o. – zanj Igor Kogelnik Tisk: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, december 2021 Naklada: 780 izvodov Zgodovinski časopis je evidentiran v naslednjih mednarodnih podatkovnih bazah: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si BULLETIN OF THE HISTORICAL ASSOCIATION OF SLOVENIA (HAS) International Editorial Board: Kornelija Ajlec, PhD, (SI), Tina Bahovec, PhD, (SI), Bojan Balkovec, PhD, (SI) (Tehnical Editor), Rajko Bratož, PhD, (SI), Ernst Bruckmüller, PhD, (AT), Liliana Ferrari, PhD, (IT), Ivo Goldstein, PhD, (HR), Žarko Lazarevi ć, PhD, (SI), Dušan Mlacovi ć, PhD, (SI) (Deputy Editor-in-Charge), Božo Repe, PhD, (SI), Franc Rozman, PhD, (SI), Janez Stergar (SI), Imre Szilágyi, PhD, (H), Peter Štih, PhD, (SI) (Editor-in-Chief), Marta Verginella, PhD, (SI), Peter V odopivec, PhD, (SI), Marija Wakounig, PhD, (AT) The authors are responsible for the contents of their articles, they must also secure copyrights for the published photographs and fi gures when necessary. Reprints of articles, photographs, and graphic material are only allowed with explicit permission of the editorial offi ce and must be cited as sources. The editing of this issue was completed on November 2, 2021. Translated by: Saša Mlacovi ć (English, German) Design: Vesna Vidmar Headquarters and Mailing Address: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 241-1200, e-mail: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Annual Subscription Fee (for 2021): non-members and institutions 32 €, HAS members 24 €, retired HAS members 18 €, student HAS members 12 €. Price: 16 € (V AT included). Subscription Fee: foreign institutions 45 €, individual subscription 35 €, student subscription 25 € Transaction Account Number: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Co-Financed by: Slovenian Research Agency Printed by: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, December 2021 Print Run: 780 copies Historical Review is included in the following international databases: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis KAZALO – CONTENTS Razprave – Studies Javier Á. Domingo and Luigi Finocchietti, Saint Jerome in Rome. Historical and Archaeological Hypotheses ....................................310–326 Sveti Hieronim v Rimu. Zgodovinske in arheološke hipoteze Vesna Badurina Stip čevi ć, Le Vite e la Traslazione di san Girolamo nei testi croato-glagolitici ...............................................................328–340 Vitae and Translatio Sancti Hieronymi in Croatian Glagolitic Texts Andrej Nared, Der brief ist nicht ausganngen. Razmišljanja o(b) zlati buli, ki je Kranjci niso dobili ....................342–389 Der brief ist nicht ausganngen. Contemplations about the Golden Bull Never Received by Carniolans. Izidor Janžekovi č, Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša ..........................................................390–421 Ethnic "Stereotypes” in Early Modern Europe: Russian and Turkish National Costumes Martin Boček, Cunard Line and its operations within the Habsburg Monarchy ......................................................422–437 Cunard Line in njeno delovanje v habsburški monarhiji Gary B. Cohen, Historical Scholarship on the Habsburg Monarchy (1526–1918) in North America .....................................438–474 Prou čevanje zgodovine habsburške monarhije (1526–1918) v Severni Ameriki Irena Selišnik, Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS. Strategije izbire ........................................................476–491 Citizenship during the Establishment of the Newly-Founded State of Slovenes, Croats and Serbs. Strategies of Choice. Aleš Gabri č, Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna no č do poznega jutra........................................................492–515 Ban on Branko Hofman’s Novel or a Six-Year-Long Night Till the Late Morning Zapisi – Notes Harald Krahwinkler, »Heidenfrage und Slawenfrage« als Forschungsthema der Missionsgeschichte. Zu Hans-Dietrich Kahls letztem Sammelband ..............................518–528 »Pogansko in slovansko vprašanje« kot raziskovalna tema v zgodovini misijona. O zadnjem zborniku Hansa-Dietricha Kahla Rok Stergar, Vasilij Melik – zgodovinar dolgega 19. stoletja (ob stoletnici rojstva) .....................................................................530–535 Vasilij Melik – A Historian of the Long Nineteenth Century (Marking the Centenary of His Birth) Danijela Trškan, Štefan Trojar in za četki raziskovanja pouka zgodovine v Sloveniji (ob devetdesetletnici rojstva) ....................536–538 Štefan Trojar and the Beginnings of Research of the History Teaching in Slovenia (Marking the 90th Anniversary of His Birth) Jubileji – Anniversaries Prof. dr. France Martin Dolinar – osemdesetletnik (Jure V ol čjak) ...........540–544 Prof. Dr. France Martin Dolinar – On the Occasion of His 80th Birthday Sedemdeset let Vaska Simonitija (Lilijana Žnidarši č Golec) ...................545–548 Vasko Simoniti’s 70th Birthday V spomin – In memoriam Akad. prof. dr. Tomislav Raukar (Stari Grad na Hvaru, 29. 12. 1933– Zagreb, 2. 7. 2020) (Dušan Mlacovi ć) ...........................................550–552 Acad. Prof. Dr. Tomislav Raukar (Stari Grad on Hvar, 29. 12. 1933– Zagreb, 2. 7. 2020) Profesor Nobuhiro Shiba (1946–2021) (Peter V odopivec) .......................553–558 Professor Nobuhiro Shiba (1946–2021) Ocene in poro čila – Reviews and Reports Jure V olčjak, Listine Nadškofi jskega arhiva Ljubljana 1140–1500 (Matjaž Bizjak)...............................................................................560–561 Steiner, Philip, Die Landstände in Steiermark, Kärnten und Krain und die josephinischen Reformen. Bedrohungskommunikation angesichts konkurrierender Ordnungsvorstellungen. (1789–1792) (Filip Draženovi ć) .........................................................................562–566 Anna Procyk, Giuseppe Mazzini’s Young Europe and the Birth of Modern Nationalism in the Slavic World (Marta Verginella) ........567–569 Roman Hans Gröger, Oktober 1918: Ein Beitrag zum 100. Jahrestag des Völkermanifests (Rok Stergar) ................................570–572 Anali Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku LIII/1 (2015), LIV/1 (2016), LIV/2 (2016) (Jože Ma ček) ...........................................................573–578 * * * Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski časopis ...........................580–583 Instructions for Authors Letno kazalo Zgodovinskega časopisa 75, 2021 ......................................584–588 Annual Content of Zgodovinski časopis – Historical Review 75, 2021 Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 553 Profesor Nobuhiro Shiba (1946–2021) Prijatelji profesorja Nobuhira Shibe smo konec maja globoko pretreseni obnemeli, ko smo iz Tokia prejeli vest o nenadni smrti dragega prijatelja in kolega. Minilo je le nekaj tednov, odkar nam je sporo čil, da bo potem, ko je moral spomladi na črtovano potovanje v Srbijo zaradi pandemije odložiti, zelo verjetno prišel v Beograd jeseni, in veselili smo se ponovnega sre čanja z njim. Vedeli smo tudi, da pripravlja novo, že devetnajsto izdajo leta 1996 prvič objavljene Sodobne zgodovine Jugoslavije, razširjeno s poglavji o zadnjih dveh desetletjih, o tem, da je zdrav in kot vedno vsestransko delaven pa so nam iz japonske prestolnice poro čali tudi drugi znanci in prijatelji. Toda med virtualnim on line sre čanjem skupine slovensko-japonskega prijateljstva in slovenskih diplomatov, ki so se 28. maja dogovarjali o praznovanju trideset letnice slovenske državne samostojnosti v Tokiu, je nenadoma omahnil, izgubil zavest in se tudi ob zdravniški pomo či ni ve č prebudil. Profesor Nobuhiro Shiba je doma in v tujini užival ugled enega najboljših poznavalcev balkanske, srednje in vzhodnoevropske zgodovine in vodilnega poznavalca zgodovine Jugoslavije med japonskimi zgodovinarji. Po opravljeni diplomi s podro čja mednarodnih odnosov na Univerzi Saitama in magisteriju s področja zgodovinskih ved na Univerzi Waseda v Tokiu je v letih 1975–1977 kot štipendist jugoslovanske vlade na Filozofski fakulteti v Beogradu osvojil znanje srbohrvaš čine in se posvetil raziskovanju in pripravam na doktorsko disertacijo s temo sodobne jugoslovanske zgodovine, ki jo je po povratku domov leta 1979 obranil na Univerzi Waseda. V osemdesetih letih preteklega stoletja je nato pou čeval na ve č univerzah v Tokiu in bližini Tokia, od leta 1992 pa je bil izredni in redni profesor zgodovine na tokijski univerzi (University of Tokyo), kjer je k študiju balkanske, srednjeevropske in jugoslovanske zgodovine pritegnil generacije mladih zgodovinarjev in utemeljil pravo šolo balkanske zgodovine. Njegovi diplomanti, magistranti in doktorandi so obiskovali te čaje jezikov dežel in narodov, ki so jih proučevali in s štipendijami odhajali na študij in raziskovanje v Srednjo in Ju- Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 554 govzhodno Evropo ter v države, naslednice Jugoslavije. Ve čje število med njimi je z raziskovanjem in študijem zgodovine držav in narodov, ki so se jim posvetili med študijem, nadaljevalo tudi po povratku na Japonsko, kjer so se uveljavili kot priznani poznavalci njihove zgodovine, nekateri pa so stike s Srednjo in Jugovzho- dno Evropo ohranili z zaposlitvijo v diplomaciji in državnih službah, ki so take stike omogo čale. Profesor Shiba je bil pri študentih zelo priljubljen, saj je bil v stiku z njimi, kot so ve čkrat omenili, za japonske akademske razmere neobi čajno sproš čen in neposreden, in najbolj vneti so tudi po kon čanem študiju sodelovali z njim pri njegovih raziskovalnih in mednarodnih projektih. V znanstveni bibliografi ji profesorja Nobuhira Shibe posebej izstopata mono- grafi ji Sodobna zgodovina Jugoslavije, ki je, kot že omenjeno, prvi č izšla leta 1996 in v dveh desetletjih (do leta 2016) doživela osemnajst izdaj, in Nacionalizem na Balkanu (1996), ki je bila v istem času enajstkrat ponatisnjena. Že leta 1998 je skupaj s sodelavci pripravil in objavil tudi knjigo primerjalnih študij »o razpadu federacij«: Sovjetske zveze, Jugoslavije in Čehoslovaške, istega leta pa za zbirko svetovna zgodovina uredil še Zgodovino Balkana, v kateri so avtorji balkansko zgodovino predstavili ne le z vidika narodov in držav, temve č predvsem kot regionalno zgo- dovino. Najširšemu krogu bralcev je bila namenjena njegova Ilustrirana zgodovina Balkana, ki jo je prvi č izdal leta 2001, in je v predelani obliki ponovno izšla leta 2006 in leta 2015, nemajhne javne pozornosti pa so bile deležne tudi knjige 65 po- glavij, v katerih boste spoznali Balkan (2005), 60 poglavij, v katerih boste spoznali Hrvaško (2013), 60 poglavij, v katerih boste spoznali Srbijo (2015) in 60 poglavij, v katerih boste spoznali Slovenijo (2017), ki jih je uredil, vanje sam prispeval ve č poglavij in k pisanju katerih je pritegnil tudi srbske, hrvaške in slovenske kolege (vse te knjige so seveda izšle pri japonskih založbah in v japonš čini). V razpravah in člankih, objavljenih v doma čih in tujih znanstvenih revijah, je obravnaval razli čne teme balkanske in zgodovine Jugoslavije ter pisal o študijah balkanske zgodovine na Japonskem, 1 v zadnjih dveh desetletjih pa so bila v središ ču njegove pozornosti vprašanja primerjalnega, nacionalno-politi čno uravnoteženega pisanja regionalne zgodovine in zgodovinskih u čbenikov v jugovzhodni Evropi in vzhodni Aziji, ki naj bi bolj kot k oživljanju spomina na pretekle spopade in nasprotja spodbujalo k njihovemu preseganju in celo k »spravi«. Že leta 2003 je skupaj s Centrom za nemške in evropske študije na tokijski univerzi organiziral mednarodni simpozij z naslovom Balkan kot vidik Evrope, na katerem so sodelovali nekateri najugle- dnejši japonski, ameriški in evropski (nemški in avstrijski) poznavalci evropske in balkanske zgodovine (Maria Todorova, Mark Mazower, Wolfgang Höpken in drugi). Dve leti pozneje je sledil simpozij V iskanju skupne regionalne zgodovine: Balkan in vzhodna Azija v zgodovinskih u čbenikih, ki so se ga poleg japonskih in nemških udeležili zgodovinarji iz Gr čije, Albanije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije, leta 2007 pa še simpozij Kako oblikovati regionalno zgodovino na Balkanu in v vzhodni Aziji: od zgodovinopisja k pouku zgodovine. 1 Njegov članek na to temo je bil leta 2007 objavljen tudi v Zgodovinskem časopisu. Gl.: Nobuhiro Šiba, Balkanske študije na Japonskem, Zgodovinski časopis 61/2007, št. 1–2, str. 229–233. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 555 Na mednarodnem kongresu zgodovinskih ved v Sydneyu je leta 2005 odmevno nastopil z referatom Države, naslednice Jugoslavije med de-jugoslavizacijo in jugoslovansko nostalgijo z vidika zgodovinskih u čbenikov. Profesor Shiba je bil redni profesor na tokijski univerzi do leta 2010, ko je bil v skladu z japonsko zakonodajo upokojen. Ob upokojitvi je prejel častni naziv profesor emeritus. Istega leta so ga s častnim doktoratom po častili na univerzi v Beogradu, kjer je postal gostujo či profesor v Evropskem centru za mir in razvoj. Od leta 2013 je nadaljeval s predavateljskim delom tudi v Tokiu kot redni profe- sor na Fakulteti za mednarodne humanisti čne vede na Univerzi Josai, kjer je bil eden pobudnikov ustanovitve in namestnik direktorja Inštituta za srednjeevropske študije. Novoustanovljeni inštitut je navezal tesne stike predvsem z univerzami držav višegrajske skupine, leta 2015 pa za čel objavljati tudi elektronski Journal of Central European Studies in Japan, 2 ki ga je profesor Shiba urejal skupaj s soprogo Riko in sodelavci. Shiba je v uvodu v prvo številko revije orisal razvoj predstav o Srednji Evropi kot posebni regiji Evrope od za četka 19. stoletja dalje in japonske predstave o Srednji Evropi, že novembra leta 2015 pa je organiziral še mednarodni simpozij o srednjeevropskih študijah in prizadevanjih za oblikovanje njihovega skupnega delovnega omrežja v vzhodni Aziji, pri katerem sem sodeloval tudi pisec tega nekrologa s prispevkom o slovenskih gledanjih na Srednjo Evropo od leta 1940 v reviji Dejanje objavljenega Kocbekovega eseja o Srednji Evropi dalje. V Journalu so poleg japonskih objavljali (in objavljajo) razprave raziskovalci razli čnih srednjeevropskih dežel, med njimi v Tokiu žive či profesor mednarodnih odnosov in evropskih zadev na Oddelku za sodobne politike Univerze Josai Boštjan Bertalani č, ki je pisal o avstroogrskih vojnih ujetnikih na Japonskem v času prve svetovne vojne, revija pa je bila in je odprta tudi za objave japonskih študentov in študentov iz Srednje Evrope. Leta 2015 je v Tokiu izšla nova izdaja Enciklopedije vzhodne Evrope, ki jo je prav tako uredil profesor Shiba s sodelavci. S soprogo Riko (profesorico poljskega jezika in književnosti) sta od leta 2015 zavzeto pri- pravljala tudi knjigo o v drugi polovici 19. stoletja v Beogradu rojenem Dušanu Todorovi ću in njegovi v Ukrajini rojeni ženi Katerini, ki sta prišla v Tokio pred prvo svetovno vojno in se v treh desetletjih bivanja na Japonskem (v času do druge svetovne vojne) uspešno uveljavila: Dušan Todorovi č kot profesor ruskega jezika in žena Katerina kot pianistka. 3 Profesor Shiba je v zadnjih letih skoraj redno, dvakrat letno, spomladi in pozno v jeseni prihajal v Beograd, kjer je imel tesne stike s srbskimi kolegi, ve čkrat je obiskal Zagreb in Sarajevo, kjer je prav tako ohranjal stike s kolegi-zgodovinarji in ob časno predaval, zelo rad in kadar je bilo le mogo če, pa je prihajal tudi v Slovenijo in Ljubljano. 2 https://www.josai.ac.jp/jices/ejces/index.html 3 Riko Shiba, Katerina Todorovi ć (1877–1974): a Central European Pianist and the Japanese Reception of Western Music in the Early 20th Century, v: The 20th Century through Historiographies and Textbooks, Chapters from Japan, East Asia, Slovenia and Southest Europe (ed. Žarko Lazarevi ć, Nobuhiro Shiba in Kenta Suzuki), Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2018, str. 203–220. Nobuhiro Shiba, A Professor of Russian Language in Tokyo Dušan Todovovi ć and his Early Life, prav tam, str. 221–236. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 556 Profesor Shiba se je po povratku s študija in raziskovanja v Jugoslaviji leta 1978 v Tokiu seznanil in prijateljsko zbližal z Andrejem Bekešem, ki je tedaj na univerzi v Osaki nadaljeval s študijem japonske lingvistike, še tesneje pa sta se zbližala v času kriti čnih razmer in razpadanja Jugoslavije v osemdesetih letih, ko v japonski javnosti za Jugoslavijo še ni bilo pravega zanimanja, saj so v njej videli le še eno problemati čno komunisti čno državo. Shiba, ki v osemdesetih letih še ni uspel dobiti trajnejšega predavateljskega mesta, je nadaljeval z obiskovanjem držav, naslednic Jugoslavije v devetdesetih letih, ko je postal profesor na tokijski univerzi, in med drugim prišel tudi v Ljubljano, kjer je bil sredi devetdesetih let na Filozofski fakulteti ustanovljen Oddelek za azijske študije z Andrejem Bekešem na čelu. 4 V drugi polovici devetdesetih let se je tako seznanil tudi z Bogomilom Ferfi lo, profesorjem na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki je s študenti ve čkrat obiskal Japonsko, in Ferfi la mu je, ko mu je povedal, da želi spoznati ka- kšnega slovenskega zgodovinarja, na kosilu v manjši dolenjski gostilni leta 2000 ali 2001 ljubeznivo predstavil mene. Že prihodnji dan sva se s Shibo ob kavi sre čala v Ljublja ni in za čela razmišljati o možnem sodelovanju. Shiba mi je ob tej priložnosti povedal, da je ob svojem prvem študijskem bivanju v Beogradu sredi sedemdesetih let naletel na Cankarjevo črtico Skodelica kave, ki mu je bila tako vše č, da jo je za vajo iz srbš čine prevedel v japonš čino. Pobuda za sodelovanje slovenskih in japonskih zgodovinarjev je bila sprva v njegovih rokah. S prvim njegovih študen- tov, ki je prišel v Slovenijo, da napiše magisterij iz slovenske zgodovine, sem se srečal že v devetdesetih letih, v za četku novega tiso čletja pa sva se, ko prišel na enoletni študij v Ljubljano, prijateljsko zbližala z njegovim študentom Ryoichi- jem Asado, ki je nato v Tokiu s temo slovenskega narodnega oblikovanja tudi res magistriral. V letih 2003 in 2005 sem dvakrat potoval na Japonsko, kjer sem se v Tokiu na povabilo profesorja Shibe udeležil že omenjenih simpozijev o Balkanu kot vidiku Evrope in Balkanu in vzhodni Aziji v zgodovinskih u čbenikih, hkrati pa študentom na tokijski univerzi in univerzi Waseda predstavil najpomembnejša obdobja slovenske zgodovine. Profesor Shiba pa je leta 2009 in 2011 na povabilo ameriške Society for Slovene Studies sodeloval v panelnih razpravah v okviru konvencije Ameriškega združenja za slovanske študije v Bostonu in Washingtonu o novih interpretacijah sodobne zgodovine v Srbiji, Sloveniji in na Japonskem in perspektivah regionalne zgodovine na Balkanu in v vzhodni Aziji. Ob obisku profesorja Shibe v Ljubljani leta 2008 in njegovem predavanju na Inštitutu za novejšo zgodovino, smo na Inštitutu sprejeli pobudo, da poskusimo s prijavo bilateralnega japonsko-slovenskega projekta z naslovom Primerjalna analiza slovenskih in japonskih u čbenikov zgodovine. Projekt je leto pozneje res dobil fi nančno podporo tako s strani slovenskega Ministrstva za znanost kot japonske Družbe za promocijo znanosti in v naslednjih dveh letih smo se udeleženci slovenske skupine (Aleš Gabri č, Žarko Lazarevi č in Peter V odopivec z Inštituta za novejšo zgodovino ter Andrej Bekeš in Luka Culiberg z Oddelka za Azijske študije na Filozofski fa- 4 Andrej Bekeš, Professor Shiba Nobuhiro (1946–2021), Scholar, Colleague and Friend, Electronic Journal of Centrak European Studies, Josai – Tokyo n. 6 (2021). Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 557 kulteti v Ljubljani) štirikrat sestali z japonskimi kolegi, pri čemer sta Andrej Bekeš in Luka Culiberg analizirala japonske u čbenike, nekateri japonski kolegi, nekdanji študentje profesorja Shibe pa u čbenike držav naslednic Jugoslavije (Sinichi Yama- zaki, tedaj predavatelj na tokijski univerzi, tudi slovenske). Rezultat projekta je bil zbornik razprav z naslovom School History and Textbooks: A Comparative Analysis of History Textbooks in Japan and Slovenia, ki so ga uredili Nobuhiro Shiba, Aleš Gabri č, Kenta Suzuki in Žarko Lazarevi ć. 5 Opogumljeni z uspešnim sodelovanjem pri prvem projektu smo se leta 2013 odlo čili še za drugi projekt, tokrat z naslovom 20. stoletje v zgodovinopisju in u čbenikih na Japonskem, v vzhodni Aziji, Sloveniji in v jugovzhodni Evropi (pri tem je na slovenski strani sodeloval tudi Boštjan Berta- lani č) in po dveh letih živahnih razprav v Sloveniji in na Japonskem ta projekt prav tako uspešno zaklju čili z zbornikom razprav. 6 Profesor Shiba s sodelavci je bil ob obiskih slovenskih udeležencev na Japonskem izjemen gostitelj in je zlasti slovenskim zgodovinarjem, ki Japonske in vzhodne Azije dotlej niso bliže poznali, nepozabno ljubeznivo in širokogrudno odkrival njun svet in njuno zgodovino. Profesor Shiba je podobno kot pou čevanje jezikov drugih srednjeevropskih in balkanskih dežel, vse od za četka podpiral program slovenskega jezika in kulture na tokijski univerzi, ki ga je od leta 1997 vodila v Tokiu žive ča in delujo ča Jelisava Dobovšek Sethna. Aktivno je sodeloval pri projektih in prireditvah programa, leta 2000 kot programski vodja simpozija ob 200 letnici Prešernovega rojstva in leto pozneje z uvodno besedo v zborniku simpozija ter leta 2008 kot vodja programa simpozija ob Trubarjevem letu in pisec uvodne besede v leto pozneje izdani zbor- nik. Kot moderator in diskutant je leta 2009 nastopil tudi pri Dnevih slovenskega fi lma, v letih 2010–2016 pa pri projekcijah fi lmov iz republik bivše Jugoslavije pod naslovom Cinema (Post) Yugo. Profesor Shiba je bil od leta 2012 častni član Skupine slovensko japonskega prijateljstva in je z njo in slovenskim veleposla- ništvom v Tokiu tesno sodeloval tudi pri pripravah proslave tridesete obletnice slovenske državne samostojnosti na Japonskem. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ga je 11. septembra 2017 odlikoval z medaljo za zasluge za »prispe- vek pri seznanjanju japonske javnosti o družbenih in zgodovinskih okoliš činah slovenske poti v samostojnost«. Toda profesor Shiba v Slovenijo ni rad prihajal le zaradi prijateljev in uspešnega sodelovanja s kolegi zgodovinarji in japonologi, temve č tudi zato, ker mu je bila Slovenija vše č. Posebej rad je obiskoval Bohinj in s soprogo Riko nekaj dni prebil ob bohinjskem jezeru. Ob zadnjem obisku leta 2017 sta v vili na Ukancu, ki ju je posebej navdušila, pustila del svoje hribovske opreme in napovedala, da se bosta kmalu zopet vrnila. Svoj prihodnji obisk Bohinja sta še spomladi letos na črtovala za prihodnje leto…. 5 School history and Textbooks: A Comparative Analysis of History Textbooks in Japan and Slovenia, Ed. by Nobuhiro Shiba, Aleš Gabri č, Kenta Suzuki in Žarko Lazarevi ć, Inštitut za novejšo zgodovino – Zbirka Vpogledi 7, Ljubljana 2013, 281 str. V zbornik sta vklju čeni tudi razpravi beograjske zgodovinarke Dubravke Stojanovi ć o zgodovinski zavesti državljanov Srbije in hrvaške zgodovinarke Snježane Koren o pouku zgodovine na Hrvaškem po letu 1990. 6 Cit. v op. 2. V zbornik je vklju čen tudi prispevek novosadske zgodovinarke Dragice Koljanin o zgodovinskih u čbenikih v prvi Jugoslaviji. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 558 Profesor Shiba je 28. maja omahnil in izgubil zavest na svojem domu v prefekturi Chiba v bližini Tokia, toda prijatelji v Sloveniji smo čutili, kot da se je to zgodilo povsem blizu nas. Prepri čan, da morajo zgodovinarji pri oziranju v preteklost razkrivati ne le tisto, kar je lo čevalo, temve č predvsem tisto, kar jih je zbliževalo in povezovalo, se je zavzemal za primerjalno raziskovanje tako geo- grafsko oddaljenih regij kot njihovih ožjih regionalnih razmer in na vseh ravneh spodbujal k strokovnemu dialogu in kolegialnemu sodelovanju. Vsi, ki smo se z njim sre čevali in z njim sodelovali, ga bomo zelo pogrešali. Peter Vodopivec Z | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 ISSN 0350-5774 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2