Glasnik SE D 16(19761 1
15
Dogaja se. na primer, da si ta in oni prisvaja tuje izsledke, ne da bi povedal, odkod je podatke vzel. Se več. S tujimi izsledki se postavlja, kakor da so njegovi. To početje ni zdravo, mladi naj se po njem ne vzgledujejo.
DAMJAN OVSEC
cRLFBflilcK'¿A
^¡dobivanje bučnega olja na Gornjem Seniku
Bučno otje je v Porabju še danes važna sestavina prehrane, Uporabljajo ga za razne solate in tudi kot zdravilo. Toda pot do temnozelene tekočine je dolga, polna dela, a tudi zabav,
Delo se začne s sajenjem. „Koškice graubajo" na Markovo (25. IV.) ali na prvi maj, ker da potem zraste veliko buč. Pravijo, da je treba saditi bučno seme opoldne, ko ^ave ležijo, ker potem zrastejo tako debele buče kotima-1° krave debelo rit. Buče poberejo avgusta in septembra, ';P0 velkoj meše" (15. VIII.J, ko kopljejo krompir, Pripe-'jejo jih domov in poberejo iz njih semena. Seme buče rabijo kot krma za krave in prašiče. Seme posušijo zunaj soncu ali v kuhinji na peči ali v njej. Potem v „drvenki ^ojzrundevajo parinje" ter vsipljejo bučno seme v „btn-da odstrani pokvarjeno seme in smeti.
Pred večerom, ko lupajo, zmočijo seme z vročo vodo, ker morajo lupati vlažnega. „Koškica" ima dva defa: „lopi-nie ' in „gedro". Lupine sipajo v hlev ali na pod, ,,koškice 'uPajo" moški in ženske, sorodniki in snsedje. Z delom ženejo po 20. novembru, po „novem svetku, molbi". Pri luPanju so vsi zelo veseii, pogovarjajo se, šalijo, včasih se oglasi tudi harmonika, izlupano ,,gedro" sušijo v peči dni. Medtem jih morajo večkrat pomešati. Iz peči Pfide seme v vreče. Iz njih pečejo rudi ,, ko Skico ve poga-Ce . tako, da jih stolčejo in jim dodajo sladkor.
k
0 Pride posamezna hiša na vrsto, se odpravijo na delo v ^"n. Ponavadi več hiš dela skupaj, a nekatere tudi same. - sabo vzamejo drva, posodo („kantlo za ole" ali ,,b?čko, ^krene putre"), „koškice" v vrečah in hrano (meso, ^rlJh, buhteljne ipd.) ter pijačo (mošt. vino, pivo, žganje).
radi močnega vonja v oljarni morajo vzeti s sabo tudi stare obleke.
mlinu „koškice" najprej zmeljejo. Eno pot zmeljejo 0 k9 bučnega semena
kulv°'	ze'ena [T|asa, ki jo prenesejo v „kLinjo". Ta
«bhk|'a ^ Vclika 6 * 4 m" desni Etran'so žtiri peČI v in na' h 'n ^otel' kjer ogrevajo vodo. Na levo v kotu ¡n . ,esno sta dve prest. Na levi strani pri steni so korita Nad	' St°' S P050^0 za umivanje, hrisačo in milom,
tem je obešena na strop polica. Sredi kuhinje ¡e veli-U2il '2x2 rn), nanjo polagajo korita in zmesijo maso.
Mesita dve ženski, ki morata imeti veliko prakso in občutek za to delo. Zeleni masi (8 kg) dodajo od 4 do 6 zajemalk tople vode. Mesiti morajo toliko časa, ,,da šu-mače" (šumi) in „gor na nojete se pikneva" (na nohte se nalepi). !z te v mesene mase dajo dve lopati v ponev, ki jo postavijo v peč. Med praženjem je treba stalno mešati s „kijaukami" (z velikimi kuhalnicami). Pražijo toliko časa, da postane masa ostra kot pesek. Potem to stresejo v luknjast lonec in sprožajo olje. Trije, štirje moški prešajo tako, da „štango" dajo vedno v naslednjo luknjo v preši. Bučno olje počasi ali hitreje teče v drugo ponev, z dvema ročajema in z nosom, preko katerega lahko lijejo olje v manjše posode. Pravijo, da tisto olje bolj teče, katerega seme je zraslo na hribih. Iz 1 kg hučnega semena dohijo 4 dl olja. Med delom in po delu jedo in pijejo, se veselo pogovarjajo, šalijo in tudi zapojejo.
Bučno olje rabijo za fižolovo, krompirjevo, zeljnato, zeleno ipd. solato. Z njo polijejo žolco in tlačenko. Ko zmesijo maso v koritu, se že nabira malo olja, to je surovo olje. Iz tega shranijo 1/2—1 dl za zdravljenje opeklin. Pravijo še, da če kdo pije alkohol in nato takoj spije malo bučnega olja, takrat olje pride v želodcu nad alkohol in ta mu ne gre v glavo,
. - _ _ . __	Marija Kozar-Mukič
KUH I I t
PRESA
PEC
PRIMER OBSTUDIJSKE DEJAVNOSTI ŠTUDENTOV ETNOLOGIJE
(informacija)
Študentska prireditev:
Študentsko naselje, klel bloka IV,, 19, februarja zvečer. Glasbeni večer skupine TENJA (prekmursko — senca). Vodja, naš kolega iz prvega letnika, Miloš Bašin. Glasbena inspiracija: prekmurska ljudska glasba po dostopni litera turi (Josip Dtavec, Glasbena folklora Prekmurja, Ljubljana 1957).
Glasbila: trstenke, drumlca, dva lončena basa, gosli, klarinet, tri tarbuke, tolkala in akustična kitara. Opreketj na žalost nedosegljiv. Uporabljena literatura: Zmaga Kumer, Slovenska ljudska glasbila in godci, Maribor 1972. Glasbena izvedba; samostojne priredbe in nato skupna uglasitev. Večer je prijetno, muzikalično izzvenel. Bil je sporočilo, začetek, ne pa tudi konec.
Žagar Zora, absolvent Jugovec Inja, 3. letnik