j 2 h a i > vsak četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 »in., z a Ameriko in druge tu|e drlave 4 K 60 vin.) — Posamezne itevilke ae prodajajo po 10 vin. ===== Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spiai In dopisi se poliljilo : Urednlitvu Domoljuba", L|ubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pa : Upravnlitvu .Domoljuba", Ljubljana, == Kopitarjeve ulice it. 1. = Štev. 28. 0 UuMInnl. dne 9. ]ullln 1908. LetoIIL Zavarovanje zo starost in Ml delavci. Zavarovanje za starost se vedno bolj bliža svojemu uresničenju. Da morajo biti zavarovani tudi kmečki posli in delavci, o tem so vsi edini. Treba se ic pa /c naprej pripraviti in premisliti, kako nai se nove razmere uporabijo kmetu v prid. Ne smemo namreč prezreti, da bo zavarovanje za starost gospodarske razmere silno predrugačilo in v marsičem iz-prenienilo sedanje misli. Skrb za reveže takorekoč popolnoma odpade; samo po-liahljenci. ki so že izza mlada za delo nezmožni. iu pa lenuhi in postopači, ki sploh delati ne marajo, bodo navezani na javno podporo. Za delo nezmožni pohabljenci bodo potem ložje dobili preskrbnino v hiralnicah ali vsaj razne hir. ustanove, ker iih ho mnogo manj, ki se bodo potezah zp to. nego iih je dandanes. Ker bo država pri spevala vsako leto znaten znesek (sedaj Pravijo fin K) vsakemu, kdor bo prišel v tista leta. da bo vlekel zavarovalnino, zato h(> pa tudi morala z večjo silo nego doslej •ene postopače prijemati in jih postaviti {ia. kamor spadajo, namreč v prisilne delavnice. Ze iz tega vidimo, kakšnega pomena bo zavarovanje za starost. nekaj važnega! Med kmečkim ljudstvom se je dozdaj silno mnogokrat slišalo, da je za kmeta velika škoda, če se dovoljuje zakon ljudem, ki se ženijo samo "? roke. Na starost padejo taki ljudje in ""novi potomci občini na hrbet; tako smo večkrat slišali. Zato so se ponavljale po vseh deželah zahteve, naj se prepove ta-kl"i osebam zakonska zveza. Ze zdaj so razmere pokazale, da take zahteve ne nosijo nobenega dobička. Ce se prav ženiir l!lldie samo na roke, je vendar na kmetih vedno večje pomanjkanje delavnih rok. Odslej bo pa skrb, da bi se množili nema-niči, popolnoma brez podlage. Kdorkoli bo hotel delati, bo preskrbljen, in za starr leta, ko mu opešajo moči, mu bo zagotovljena preskrbnina. Zato smemo trditi, da s< bo število družin, ki bodo v kmečkem delu iskale življenja, neprimerno pomnožilo. Kako je zdaj, prav dobro vemo. Dekle in hlapci so seveda samo samski Kmečki dclavci so seveda tudi samo samci in samice, ki jih burja življenja slučajno ni zanesla iz domačega kraja v mesto ali črez morje v daljno tujino. Takih ljudi, ki bi se inožili in ženili s tem namenom, da bodo na kmetih delali, je silno malo; tako malo. da ni vredno govoriti o njih. Zavarovanje za starost bo v tem oziru napravilo velike izpremembe. Zagotovljen v družinskem obstoju za vsak slučaj bo marsikdo rajše ostal med domačimi ljudmi, v ljubem rodnem kraju, nego da bi si vrezal potno palico in iskal v tujini negotovega kruha. Da se bo pa to prav razvilo, je trek-pred vsem dveh stvari, ki se jih morajo seveda s sodelovanjem ljudstva temeljito lotiti državni in deželni poslanci. Ne sme biti zadnjikrat, da govorimo v »Domoljubu« o te.i stvari. Zato opozarjamo danes samo splošno na to, kar se nam zdi pred vsem potrebno: 1. Skrb, da se povzdignejo, razširijo in utrdijo domače obrti, kjer so, in da se vpeljejo primerne nove, kjer jih je še ni. Kmečko delo ni enakomerno razdeljeno. V nekaterih letnih časih mora vse na noge; po zimi na primer, ko počiva delo „a polju, pa za delavca tudi ni dela in zaslužka; zlasti za ženske ne, odkar je preja ponehala. Tukaj prinaša domača obrt primerno nadomestilo: čipkarstvo p ev arstvo, izdelovanje razne posode, sitarstvo lončarstvo, slamnikarstvo in druge vrste ki jih le imamo, ali ki jih lahko na novo uvedemo, more odpreti bogatih studencev pridnim rokam. Ne pozabimo, da so naše dežele blizu morja, in da se železniškf zveze vedno bolj izpopolnjujejo . Kraji, kjer pred 20 leti še nihče niti na poštno zvezo ni mislil, že danes snujejo načrte o žel. zvezah. Zmisel za dobre ceste vedno boj i napreduje. S tem se lajša promet; vse se lahko boljše in dražje proda. Zadružništvo je razvija; denar se lahko in po ceni dobi; zadruge krepko pomagajo tudi pri prodaji. Do konca julija let. leta, torej v šestih mesecih, je imela »Gospodarska Zveza« sedem milijonov kron prometa. To ni šala. Pripominjamo, da imajo obrtne zadruge (v Kropi, Št. Vidu, Mengšu, Stražišču, Črešnjici), ki same trgujejo s svojimi izdelki, tudi takorekoč od dne do dne večji promet. 2. Skrbeti se bo moralo tudi za primerna stanovanja. V dobi, ko kmet še ni bil prost, je imel v bajti družino, ki mu je delala. Ta oblika se ne dà več zdržati, ker moramo računati z vedno večjo željo po samostojnosti med ljudmi in bi se vsled tega ne dali splošno več tako vezati, kakor so se nekdanji bajtarji. Nekaj podobnega imamo samo še v takozvanih vini-čarjih po vinorodnih krajih. Drugi časi, druge misli! Po naši sodbi bi bila ta-le pot prava: V našem državljanskem zakonu bi se moralo določiti, da sme biti lastnik zemljišča drug, nego lastnik hiše, ki stoji na njem, s tem pridržkom, da hiša po neki daljši dobi, n. pr. za 100 let, pripade lastniku zemljišča, ki naj takratno dejansko vrednost povrne dotedajnemu lastniku hiše, ali pa obnovi iznova pogodbo ž njim za daljno dobo. To izpre-membo zahtevamo za to, ker noben kmet ne trga rad svojega zemljišča in ne oddaja rad sveta drugemu v last. Tudi na kmetih se bodo morale osnovati stavbne zadruge, ki bodo na omenjeni način dobivale pravico, postaviti hiše za rodbine kmečkih delavcev; tem pa proti letnemu odplačevanju omogočilo, da bodo vsaj za tri rodove samosvoji. Ravno ta teden so se o izpremembi državljanskega zakona v imenovanem smislu posvetovali pri pravosodnem ministrstvu; izmed Slovencev je bil navzoč dr. Krek, ki je toplo povdar-jal pomen take izpremembe, zlasti za kmeta. Giblje se; ne zaspimo prilike, ki se nam ponuja! Morino. Vlada je predložila zbornici poslancev načrt zakona o davku na žganje in načrt predodkazov dela državnih dohodkov deželam. Oba načrta sta važna in zanimiva. Postojmo najprej pri prvem! Kakšen je dosedanji zakon o davku na žganje? V čem se razločuje novi od starega? Sedai se sme v našem carinskem ozemlju (v Avstro-Ogrski in Bosni s Hercegovino) v eni obratni dobi. t. j. od 1. septembra do 31. avgusta vsakega leta. proizvoditi 1.878.000 hektolitrov alkohola proti proizvodni davščini 90 h od hektoli-trske stopnie alkohola, ali vsakega litra alkohola. Ta količina alkohola se imenuje kontingent, in to žganie kontineentirano. Na Avstrijo spada od vseea kontingenta 1.017.000. na Ogrsko 853.000, na okuni-rane dežele pa 8000 hektolitrov. Kontin-jrentiranie ima namen, da prepreči preveliko proizvodnjo ter skrbi za primerno razdelitev produkciie med posameznimi žgalnicami. Od alkohola, ki se ga nažge nad količino, določeno v kontinsrentu, mora se pri proizvodnii plačati višji davčni postavek. namreč K1-10 od litra alkohola. Tako žganje imenujemo eks- ali ne-kontingentno. Po novem zakonu se od 1. sentembra t. 1. naprej do 31. decembra 1917 proizvodni davek žganja zviša, in sicer nižia (kontineentna) postavka na K 1-40. višla (ekskontineentna) na na K 1-64. torei nrva za SO. druea za 54 h nri litru alkohola. Na ta način se zvišaio državni dohodki že letos. kakor računiio. za 12. prihodnie leto pa za približno 37 miliionov kron. dasi se zniža kontineent na 987.000 hektolitrov. Država obdrži za svoie potrebe eno četrtino. tri četrtine odstopi deželam. Razdelitev novega kontingenta bo nravičnejša za male producente: delež kmetiiske proizvodnje se zviša za 10 000 hI, delež obrtnih žgalnic pade od 155.000 na 115.000 hI. Pri oddaji alkohola iz proizvajališča za človeško uživanje (konsum) je dajala država kmetijskim žgalnicam bonifikacile (naerade) in sicer v razmerju dnevne proizvodnje pri kontingentiranem alkoholu od 6 do 10 kron za vsaki hI. pri nekontin-gentiranem pa po 2 do 6 kron. Te nagrade se izenačijo na štiri krone. Nagrade — bonifikacije — pri izvozu špirita iz carinskega ozemlja, ki sedaj znašalo od 6 do 10 h, vdobe stalno postavko 7 h od litra alkohola. Za denaturiranje špirita v obrtne svrhe ne bo odslej treba plačevati posebne pristojbine. Kisarji bodo smeli rabiti za napravo octa odsihmal neobdavčeno tudi nekontiugentirani špirit. Pri pogajanju davščin bo se bolj, nego doslej, oziralo na tehniško uredbo posameznih žgalnic; večjim žgalnicam se bo nalagalo priklade. da se tako izravna dobiček, na katerem so nedvomno nasproti manjšim žgalnicam. Davkov prostega izdelovanja žganja za domačo rabo se novi zakon ne dotiče. Podobne naredbe stopijo v veljavo tudi na Ogrskem. Kako se bo pa gori omenjene tri četrtine višjih dohodkov razdeljevalo med posamezne dežele? Ustanovljeno je kot merilo preodka-zom 35-72% vsakoletnih kosmatih dohodkov iz davkov na žgane pijače. Temeljem zakona z dne 8. julija 1901 drž. zak. št. 86 dobivajo dežele od davkov na žganje že sedaj po 20 h od litra alkohola, odslej dobijo še 30 h več, torej po 50 h od litra, ali 35-72% od vsega davka v znesku K 1-40. Ključ razdelitve teh državnih prispevkov k stroškom posameznih dežel je potrošnja. Kjer se več alkohola povžiie, tam sprejmejo večji delež. To je pravilo, ki ima pa izjeme. Skunno dobijo dežele leta 1909. od države 53-7 milijonov kron. Del tega predodkaza v znesku 19,200.000 kron, kakor je bil za podlago računom le+a 1901. ko se je uvedlo sedanji zakon, bo se namreč tudi odslej delil po starem ključu. Po tem ključu dobe Štajerska. Koroška in Kranjska kot prednosten nakaz skupaj 852.000 kron. in sicer kot odškodnino za deželne doklade na žganje, ki so v teh deželah obstojale pred letom 1901. Istodobno se na novo uredi preodkaz dohodkov iz neposrednih osebnih davkov. Dosedaj so dobivale dežele iz tega vira stalnih 6,000.000 kron in polovico vsakokratnega prebitka, ki je preostal po finančnem načrtu k neposrednim osebnim davkom. Namesto obeh teh postavk stopijo sedaj stalni, v naprej določeni prispevki. Ta preodkaz je. na podlagi dose-daniih povprečnih prisnevkov izza nrete-čenih desetih let. določen na 7.344.942 K. Razdeljevalo se bo to vsoto med posamezne dežele po sedanjem ključu, t. j. po razmerju zemljiških davkov. Vsako leto pa se bo prispevek povišal za 2-5%. Tako se ustreže želji dežel, ki zahtevajo stop-njevalne dohodke. Da se hoče urediti obenem tudi finančni načrt zakona o neposrednih davkih, pripisati je zahtevi vlade, ki je opetovano in odločno izjavila, da mora osebna dohodnina ostati še tudi po letu 1909. prosta vseh doklad, ker bi se sicer ta naipravič-nelša davčna vrsta ne mogla primerno razvijati. To pa se doseže na ta način, da bodo (po zeledu člena X11T. zakona o osebnih davkih) preodkazi državnih sredstev deželam odvisni od pogoja, če deželni zbori naidalie do 31. decembra 1909. sklenejo zakone, s katerimi zagotovilo, da bo osebna dohodnina naimani do 31. decembra 1917 prosta vseh doklad. Nerešeno še ostala vprašanje o končnem zakonitem znižanju zemljiških davkov. Od leta 1902 se je namreč že do- seglo najvišjo mero odpisov pri zemljiških davkih, kakor jc bilo določeno pri uvedbi neposred. osebnih davkov. Bilo bi pač (K]_ več in zelo zamudno delo, če bi se te odpise vsako leto pri več ko 9 milijonov po-setnikih posebej izračunavalo. Zato se sedaj splošno odpiše 15% zemljiških davkov in 12-5% hišne najemnine in hišnega razrednega davka. Seveda se s tem zmanjša podlaga dokladain; toda dežele, občine itd., ki imajo pravico nalagati doklade. si lahko pomaga io, če zvišajo imenno po-stotno mero doklad. Ako so n. pr. znašale dosedaj kje občinske doklade 859?, je moral obdačenec, ki je imel predpisanih 100 K zemljiškega davka, plačevati z ozirom na 15 °7< odpis (vsled neposred. osebnih davkov) 85 kron zemljiškega davka in 85 kron občinskih doklad. Sedaj se predpis zemljiškega davka zniža na 85 kron; če hoče občina dobiti zopet 85 kron na občinski dokladi. treba ji je le proračunati namesto dosedanjih 85% — 100% doklad. in isti uspeh je dosežen. Pri tem ne bo torej trpel niti obdačenec, niti občina. Iz vsega se vidi, da je novi zakon o davku na žganje v svojih posledicah za deželne finance in za posamezne posestnike velikanske važnosti. Državna zbornica se mu pač ne bo resno upirala; saj imajo druee države večinoma še mnogo večje davke na žganje; na drugi strani pa potrebuješ več ali mani vse Oežele korenite ureditve denarnega stanja. Pravično razdelitev državnih prispevkov najti in izvesti, je težko, da. skoro nemogoče. Zaupajmo poslancem S. LrS., da bodo. kakor vselej doslej, varovali z vso vnemo koristi naše dežele tudi v tem vprašanju! Političen nrcM AVSTRO-OGRSKA. Gosposka zbornica. Proračun, ki ga je sprejel državni zbor. je odobrila tudi gosposka zbornica z veliko večino. Ob tej priliki je v imenu desnice govoril grof Thun o znanem sramotilen katoliške cerkve, profesorju VVahrmundu. Desnica ni zadovoljna, ker so premestili Wahrmunda v Prago. Dr. Grabmayr. liberalec, tudi nič ne zagovarja Wahrmunda. Ministrski predsednik Beck se spominja v daljšem govoru volivne iznremembe kranjskega deželnega zbora: »V Ljubljani je mirna rešitev volivne pre-osnove rešila kranjski deželni zbor nb-strukcije.« Prošnji za podpore. Poslanec Pogačnik je stavil nujni predlog, naj vlada takoj preišče položaj, ki je nastal radi požara na Bledu ter naj dovoli nesrečnim Blejcem zdatno podporo. Poslanec dr. Benkovič je vložil ninni predlog za po toči oškodovane posestnike na Bizeljskem. Podpora vsled suše. Poljedelski minister dr. Ebenhoch ie v soboto, 4. julija odgovoril moravskemu ff poslancu Kukši zavoljo suše. Naglašal je, ja jc letos uničila suša skoro v vseh deželah prvo košnjo, in da ho zato povsod manjkalo sena. Vlada je naročila posameznim oblastem, naj ji natačno sporočajo o pomanjkanju sena. V torek, 7. julija, se snidejo zastopniki raznih poljedelskih društev in zvez. da se pogovore o sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče preskrbeti krine živinorejcem z državno podporo in jih na ta način obvarovati prevelike škode. Davki. Na žganje še ne bodo naložili davka v tem državnozborskem zasedanju. Finančni minister je rekel: »Davki se morajo povišati.« Vendar pa izkazuje državna blagajna velik dobiček. Mislilo se je, da se bo pobiralo davek od premoga, plina iu elektrike. To pa je neizvedljivo. Zakaj pa ni vlada vpoštevala davka na žveplenke. plakate in oglase, kot je to v navadi v Svici? Nekoliko čudno je tudi, da vladi nc pride na misel, da zahteva davek od tistih, ki si vse izmislijo, da le bolj potratno žive. Pobira naj davke od konj. ki jih rabijo pri dirkah, od vozov in drugih stvari. Kmetu naj pa davek zniža. Res je, da je davek na žganje tudi dobra reč, vendar v tej obliki, kakor ga je sestavil finančni minister bolj udari kmeta, ki ga proizvaja, kakor tistega, ki ga uživa. Dohodninske davke bi minister tudi z lahkoto povišal. Nujni predlogi. Nekateri poslanci ovirajo delo v drž. zboru z raznimi brezplodnimi predlogi. Tako je predlagal znani vsenentški kričač poslanec Malik o sedanjih dijaških nemjrih in razgrajanju v Gradcu in inomostu, češ, da so umestni in potrebni. Njegov predlog in predlog poslanca Breiterja glede postopanja vojaških oblastev proti rusin-skiin kmetom je zbornica odklonila. Združene nemške stranke so izročile predsedniku štiri nujne predloge, ki zahtevajo novo zgradbo za nemško višjo tehniško šolo v Pragi, uravnavo uradnega jezika l>ri poštnih uradih, imenovanje nem. sodnikov in druge zadeve. Poslanec dr. Try-lovski je govoril o rusinskih telovadnih društvih »Sič«, ki jih vlada preganja radi mlitiških agitacij. Rusini nameravajo vložiti še devet nujnih predlogov. Delavsko zavarovanje. Ze dolgo se vlečejo razprave o delavcem zavarovanju. Socialni demokratje so stavili nujni predlog, naj vlada kmalu predloži preosnovo delavskega zavarovanja zoper nesreče, poškodovanja in razne c'ruge nezgode. Poslanec Elderš je govoril o tem važnem vprašanju več kot dve uri. Tudi krščanski socialci podpirajo rešitev del. zavarovanja. Kršč. soc. Aksniatv se v stvari strinja s predlogom socialnih demokratov, nekoliko čudno se mu pa zdi, Ja so ravno socialni demokratje vedno tako dobro poučeni o načrtih naše vlade. Predlog bo zbornica gotovo sprejela, da Pokaže s tem, da noče zaostajati za drugimi državami, kjer imajo že po zakonih določeno delavsko zavarovanje. Da se stvar še bolj pojasni, bosta v ponedeljek govorila še dva glavna govornika. Draginja. Poslanec Renner je predlagal, da se mora cena živil zmanjšati, ker je sedaj pri nas v Avstriji neznosna draginja. Pretečem teden se je davčni odsek posvetoval o tem predlogu. Poslanec Globinski je celo zahteval, da se odpravi davek od mesa." Finančni minister je izjavil, da se ne more odreči temu davku. Povdarjal je tudi. da državni davek ne iznaša 15 vinarjev od kilograma, temveč nekaj več kot 3 vinarje, in samo na Dunaju in v Trstu pet vinarjev. Podati pa hoče, tako je obljubil, kmalu svoj nov načrt o izpremembi tega davka. Direktnih davkov vlada ne bo zvišala, kakor to zahtevajo socialni demokratje. Delovati pa hoče na to, da se bo znižal hišni davek. Pogajanja med Madžari in Hrvati. Hrvaški poslanec Zagorac objavlja podrobnosti o pogajanjih med obema narodoma. Sedanjo vlado naj nadomesti nova, ki pa bo le začasna. Novi hrvaški ban naj izjavi, da je odgovoren le saboru. Glede jezikovnega vprašanja mora bit' stvar tako, kot je določeno v nagodbeni postavi. Sedaj so prenehali s pogajanji. Nadaljujejo jih jeseni. — Spor med Hrvaško in Ogrsko radi službenega jezika na državnih železnicah hočejo poravnati na ta način, da kakor hitro mogoče ustanove železniško ministrstvo. VELEIZDAJALCI V CRNIGORI OBSOJENI. Dne 27. junija je sodišče v Cetinju obsodilo na smrt šest oseb. Veliko število drugih oseb je bilo obsojenih na 6 let ali celo za vse življenje, in sicer dve osebi na 15 let, 13 oseb pa od dveh do trinajst let ječe v prisilnih delavnicah. Obsojence so prepeljali v Podgorico. Bivši ministrski predsednik Andrija Radovič je dobil 15 let težke ječe. Oproščeni so bili trije, ker niso mogli z dokazi spričati, da so res krivi. NASTOP RUSKE VLADE PRI BOLGARSKI IN SRBSKI. Ruska vlada vpliva v Sofiji in Belem-gradtt na obe imenovani vladi, da se že enkrat zabranijo poboji in požigi od strani macedonskih tolp. Srbija je obljubila, da vse potrebno ukrene. Vendar se Bolgarija in Srbija ne moreta sporazumeti. Nekateri listi pišejo tako, da bi se bilo bati vojske med obema deželama. Bolgari smatrajo Makedonijo za svoje državno posestvo in niso nikakor pripravljeni, da bi to last delili s kako drugo oblastjo. Srbske čete v Makedoniji so v očeh Bolgarov kot neko izzivanje in napad. Ruski minister Izvolski svari obe vladi pred spori. — Razmerje med Bolgarijo in Srbijo postaja vedno bolj napeto. Bolgarska policija je zavohala srbske ogleduhe (vohune), ki so se skušali vtihotapiti celo med vojake. Ne- kaj oseb so že prijeli. Mnogo srbskih delavcev dela pri tlakanju cest in zidanju kanalov. Časopisi pišejo ostro in sovražno proti Srbom. Vzrok sovraštvu je — nesrečna Makeùunija. Srbske tolpe razsajajo krutejše kot kdaj popreje. Tudi bolgarske prav nič ne zaostajajo za srbskimi. Povelje voditelja bolgarskih čet, Sandan-skega, se glasi: »Vlada se ne sme vmešavati v notranje zadeve revolucionarnih združevanj!« Sandanski grozi ministru za notranje stvari s smrtjo, če ne postavi na postojankah ob mejah takih uradnikov, kot jih želi on. Radi teh groženj se vrše preiskave pri onih Makedoncih, ki so s Sandanskim v posredni ali neposredni zvezi. V BARCELONI MEČEJO BOMBE. V Barceloni na Španskem se je raz-počila bomba. Dve osebi ste ranjeni, ena — agent Pereda, je kmalu umrl, poškodovalo je tudi enega konja. V bližini, kjer se je pripetila nesreča, so našli peklenski stroj, to je taka naprava, ki je napolnjena s snovjo, ki razpoči, če se sune v stroj. Aretirali so že deset oseb. PORTUGALSKI KRALJ ODSTOPI? Nasprotniki sedanje vlade na Portugalskem zahtevajo, da odstopi sedanji kralj Manuel. Zato so priredili v Lizaboni, glavnem mestu Portugalskega, shod, kjer je voditelj republičanov (ki nočejo, da bi vladal kralj, temveč ljudstvo), Alfonzo Kosta. zahteval, da naj kralj sam prostovoljno odloži kraljevsko krono. NOVO GIBANJE NA IRSKEM. Nesrečni Irci si hočejo pomagati na razne načine, zlasti z močnimi političnimi strankami. Samosvoji ne morejo postati. Poleg velike narodne stranke se je sedaj pojavila nova stranka, ki povdarja važnost tesnejše združitve Irske z Angleško. Irci naj bi imeli svojo vlado. To gibanje podpirajo katoličani, protestantje, Keltic in drugj. NEMIRI V PERZIJI. Dne 27. junija je obsodilo vojno sodišče v Perziji na smrt 12 poslancev. Prebivalci Teherana v Perziji obupujejo, ker tako zelo ropajo vojaki. Princu so naredili že blizu pet milijonov kron škode. Druhal krade puške in patrone v zgradbi, kjer je spravljeno raznovrstno orožje. Šah je razpustil državni zbor in razpisal nove volitve. Drugi celo poročajo, da je proglasil vojno stanje po celi Perziji. Pod smrtno kaznijo so prepovedani vsakoršni shodi in raba orožja od strani nevojakov. V obrambo evrop. prebivalcev je prišlo v Teheran nekaj ruskih čet. Njihov polkovnik Ljakov je zelo strog. Izdal Je celo naredbe o čiščenju cest, o prodaji kruha in mesa, in kje naj stoje vozniki. Kazaško brigado mislijo povišati na 25.000 (petindvajset tisoč) mož. Vzdrževali jih bodo z davkom, ki ga pobirajo od sladkorja in moke. V mestu Teheranu je zdaj zopet mir. IzohuzM. Črtice iz zgodovine slovenskega slovstva Anton Martin Slomšek. Kaj bi bilo še o Slomšku povedati? Tako bi si mislil človek, ko se spomni na mnogoštevilne sestavke o njem, ki jih je čital ali pa tudi ne. Toda malokdo si je v svesti njegove vrednosti in važnosti za slovenski narod. In vendar je bil on v mnogem oziru vogelni kamen, na katerem je sezidano poslopje naše omike in pro-svete. Za leto 1800 so nam rojenice položile dva sinova v zibel, katerih imeni bosta vedno zapisani v naši zgodovini in še globlje v našem hvaležnem spominu. V podnožju gorenjskih gora, blizu blejskega jezera se je porodil prvak slovenskih pesnikov, Franc Prešeren, in na drugi strani snežnikov, v veseli štajerski zemlji, Anton Slomšek. A kako neenako so šla njuna pota! Prešeren nam je ustvaril svet lepote, njegove misli so hitele daleč in visoko kakor nebotične gore njegove rodne zemlje, ustvaril nam je našo poezijo. A Slomšek se mi zdi kakor marljiv kmet, ki je pri delu vedno vesel in zadovoljen, češ: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Tudi njegove misli so hitele daleč, a on se ni udal lepim sanjam, ampak kakor priden vinogradnik, ki z vso ljubeznijo neguje malo drevesce, da bo nekoč rodilo bogat sad, tako je Slomšek začel z izobraževanjem mladine. Z vsemi močmi je deloval za temeljno izobrazbo celotnega slovenskega naroda, ga napravil sposobnega za višje načrte in misli. Prešerna dolgo nismo spoznali, ker ga nismo znali ceniti, a ko se je jela uresničevati Slomškova misel, ko je bil narod dovolj izobražen, tedaj je tudi Prešeren prišel do veljave. Rojen kot sin precej premožnih sta-rišev na Slomu pri Ponikvi blizu Celja je kazal Slomšek že v zgodnji mladosti nenavadno razboritost. Zato so ga stariši odločili za gospoda. V ljudski in latinski šoli je dobro napredoval: iz te dobe se je tudi vedno hvaležno spominjal svojega učitelja Zupančiča, ki mu je vcepil veselje do slovenskega jezika. Morebiti se je že tedaj porodila v srcu mladeničevem misel. postati nekdaj učitelj slovenskega naroda in tudi tako sejati v mlada srca seme izobrazbe, ki bo rodilo enkrat stoteren sad. Po končanih latinskih šolah je vstopil v semenišče v Celovcu. Iz same ljubezni do materinega jezika je jel tudi svoje tovariše poučevati v slovenščini. Kajti tedaj ni bilo tako kot sedaj. Duhovniki so se izobraževali le v latinskem in nemškem jeziku. ker Slovenci nismo imeli potrebnih knjig in profesorjev. Slovenščina se Je pa popolnoma zanemarjala. Kriva pa je bila vsega država, ki je imela tedaj tudi pri cerkvenem pouku prvo besedo in se ni nič brigala za male narode. Zraven je tudi pridno prebiral pesmi menišiča Vodnika. Po njegovem vzgledu je kot mlad kaplan tudi sam zlagal prijet- ne pesmice. Slomšek-učitelj sc opazi takoj iz teh proizvodov, ki jih je izdal v svoji skromnosti pod imenom Matije Ahaclja: bil je to njegov prijatelj. Kakor sta Vodnik in Prešeren pesnikovala. da bi povedala kaj lepega, tako je Slomšek zlagal pesmi, da bi povedal kaj koristnega in pod-učljivega. Drugi so zbirali narodne pesmi, da bi spoznali iz njih narodovo mišljenje. Slomšek pa je nabiral pesmi po deželi in • jih polne lepih naukov poslal med svet. da bi zabavale in učile. Hotel je robato mišljenje svojega ljudstva oplemenititi in ga usposobiti za vzvišene misli in čustva. Ni bil samo duhoven po poklicu, tudi iz njegovih pesmic odseva plemenito stremljenje, podati in razložiti v prikup-ljivi obliki večne resnice in postave. Tudi v pesmih mu je srce polno hvaležnosti do Boga za njegove dobrote. Vsaka stvar mu nudi in kaže nov nauk.ki ga brzo poda v lični pesmici. Ko poživlja vaščane. trudne od dela. naj spijfi bokal sladkega vinca, pristavi še zraven: »Tud' svoiga očeta hvalimo, ki nam ie tok dobrega dal.« Ko poje od svojih tfaščanov. ki gredo k počitku, jih spominja na oni večer: »Ko bodo vsi enkrat zaspali. V miru počivali vsi. Delo na vselej končali. V hišo očetovo šli.« Vidi rožice in takni lepo pristavi, kai pomenijo. Pridejo različni prazniki in on takoi v pesmici poda lepih naukov za to priliko. Popolnoma iz njegove duše pa ie znana pesem: Veselja dom: »Preljuboveselje. oj k'e si doma?« Tukai ie tako leoo povedal svoio liubczcn do mladine. Povsod je iskal veselia. no logu. po politi, no zabavali, pa našel ga ni nikier. Šele ko pride na vaško ledinico, kier se igrajo otroci, tedaj se tudi niegovo srcc razveseli: četudi le za kratek čas. ker so njegovi mladi dnevi že izginili za vedno. A takoj se potolaži, saj: »Fno veselie še čaka na me. V presrečni deželi, kjer mlado jc vse —« To ie bil Slomšek pesnik. Toda čas se je približeval. ko ie moral tudi on vzeti slovo od mladosti. Slomšek ie stonil v moško dobo. oričel se ie čas resnega dela. Devetindvajset let star je prišel zopet za učitelia v celovško semenišče, da noučuie v slovenščini. Sam pripovedtiie. kako žalostno ie bilo znanie slovenščine. »Mnogo duhovnikov je bilo. ki še dobro slovenski brati niso znali. Cerkovnik iih je vsako soboto naučil Citati sveti evangeli}. katerega so v nedelio s težavo povedali Hudem s orižnice. Tako le žalovala uboga slovenščina, pa tudi omika Slovencev je bila toliko zaostala, da smo bili narodom v posmeh.« On jih ie navaial prestavljati knjige v slovenski iezik in niiho-ve spise je popravljal noč in dan. Povrh tesa je ustanovil v Celovcu krog za nri-iatelie slovenščine v hiši vrlega domoljuba Ahaclja. Vse je delal iz same nesebične ljubezni, sai se je šlo le za izobrazbo njegovega naroda. Vrlih učiteljev Je treba in primernih šol. V desetih letih svojega bivanja in delovanja v Celovcu si Je vzgo- jil mnogo prijateljev slovenščine; zdaj je jel misliti tudi na to, kako bi mogli vsi sku-paj začeti delovanje za ljudsko izobrazbo. S svojimi mladimi duhovniki je spisal v tem času mnogo poučnih knjižic, ki bi jih bilo treba razširiti med ljudi. Mladine se je treba prijeti. Kar se mladeniču vsadi v srce, to mu bo ostalo tudi na stara leta. A koliko Jih je bilo, ki bi znali čitati? Na to pa ni bilo misliti, da bi odrasli mladeniči pohajali v vsakdanje šole. ki so bile Jako redke, vrhu tega pa tudi ni bilo v tem žalostnem času, ko se ni država nič brigala za ljudstvo, tudi slovenščine zmožnih učiteljev. Zato je prišel neutrudljivi Slomšek na misel nedeljskih šol. Nedeljski popoldan, ko se nimajo mladi ljudje kam dejati. naj prihajajo skupaj, kier jih bo učil duhovnik ali kak drug ki mu je izobrazba mladine mar. brati in pisati. Nikdo ne bo imel pri tem težave, ampak vsi bodo veseli, da so se brez težave nekaj lepega naučili. To so bili prvi početki, ki so se dobro odnesli. A zdai Je postal Slomšek dekan in ni mogel tako tudi sam uresničevati svoje misli. Kot nadzornik ljudskih šol Je še bolj spoznal žalostno njihovo stanie. Zdai se začne pa tudi prava doba njegovega učiteljevanja. Med mladimi ljudmi se je tudi sam pomladil. Videl je natanko v njihovo duSo in tako jim je tudi sam govoril. kakor bi bil eden izmed njih. Njegove besede niso bile suhoparne, ampak segale so iz srca v srce. Nikoli ga ni bilo med Slovenci učitelia. ki bi storil toliko za blagor mladine kot on. Le iz njegove velike ljubezni, s katero je pisal svola dela. si moremo razlagati njegovo velikanske uspehe za izobrazbo. Na vse se obrača, na stariše. na učitelje, kako naj skrbe za mladino. In težko da ie živel kedaj med Slovenci pisatelj. ki bi ga z enakim veseljem čitalo mlado in staro. Nobenega pisatelja kniige pa se ne varuiejo s tako hvaležnim spoštovanjem. kakor Slomškove. Omenimo izmed mnogih samo knjigo »Blaže in Ne-žica« in »Drobtinice«. »Blaže in Ne/ica« je ena nailepših mladinskih knjig. Z vso spretnostjo in samo njemu mogočo ljuhez-njivostjo podaia tukai prvi temeli izobrazbe. Mesto da bi suho učil. kako je treba kako stvar izračunati, pa nove raie dogodek iz življenia. kako ie nekdo prišel v položaj. da mu ie bilo treba nekai izračuniti. Tako se človek igraie navadi in vse leno zapomni. Po tej kniigi je Slomšek zaslovel daleč preko svoie domovine: ko je minister leta 1848 hotel urediti šole. jc poprej Slomška vprašal za svet. Ker mu Je šlo vse tako od rok. Je hotel preskrbeti vsemu slovenskemu narodu zadosti kniig. Nameraval Je ustanoviti društvo, podobno naši družbi sv. Mohorja. A ker se mu to ni posrečilo, je jel lodatati »Drobtinice«. To ie kniiga, ki li hraniio stari litidie še zdai z nekim svetim spoštovanjem. Nove kniige. ki jih prebero. vržejo v smeti, a »Drobtinice« so vedno shranjene skrbno na dnu skrinje. Učiteljem in nčencem. starišem in otrokom Jih Je namenil Slomšek. Tn res. vsak najde v "Jih, kar ga zanima. Leta 1846 Jih Je začel izdajati, a ravno isto leto je bil tudi poklican za škofa lavantinskega. Vsled premnogih opravkov jih je prepustil drugim, a sani je vedno še zvesto pisal vanje povesti, basne in prilike. Še vedno mu je bila mladina najljubša, Oinljivo je, kako se obrača na njo in ji razlaga dolžnosti do slovenskega jezika. »Materin jezik je najdražja dota, ki sino jo od svojih starišev dobili. O ljubi lep in pošten materni jezik, s katerim si prvič svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical, s katerim so te tvoja mati učili Boga spoznavati. Kako prijetne so pesmi slovenske, ki se gladko zlagajo in po nebeško naše srce razveselijo.« Tudi Slomšek sam je rad prepeval; za svojo ljubo mladino je zopet zložil lepih pesmic ter jih z ličnimi napevi poslal med Slovence. Mnoge so se tako udomačile, da so postale narodne in še danes oznanjajo slavo neznanega skladatelja. Omenimo še par njegovih zaslug, ki si jih je pridobil kot škof. Njegovi pastirski listi, s katerimi se obrača na njemu podrejeno ljudstvo, so polni dobrohotnih očetovskih nasvetov, kakor drugi njegovi spisi. Tudi v njih se kaže nedosegljivega [ učitelja. Slovencem je nameraval podati knjigo vseh knjig, sveto pismo. A vsled denarnih razmer ni mogel svoje namere izvršiti. Njegovi načrti pa so našli svoje uresničenje na Kranjskem, kjer je ljubljanski škof Wolf po njegovih mislih dal napraviti tretjo slovensko prestavo celega svetega pisma, ki nam služi še zdaj, ker Lampe-Krekove zgodbe v »Družbi sv. Mohorja« nam podajajo le poglavitne in najlepše dele sv. pisma. Ravno tako se je uresničila na Kranjskem njegova misel, izdajati cerkveni časopis. Škof Wolf v zvezi z Luka Jeranom sta jela izdajati »Danico«, ki je celih petdeset let stala v boju za cerkvene pravice. To je bilo njegovo delo za navdušenje slovenske duhovščine do narodnega dela v katoliškem duhu. Ravnotako se je razraslo njegovo prizadevanje za odgojo mladine. Na Koroškem je ustanovil buditelj koroških Slovencev A. Einspieler časopis »Šolski prijatelj«. Na Kranjskem pa je prevzel Slomškovo delo prvak slovenskih učiteljev A. Praprotnik, ki je ustanovil list »Učiteljski Tovariš«. Šele v novejšem času je zavladala v listu nasprotna smer od one, katera mu je bila namenjena od plemenitega ustanovitelja. Zato so si krščansko misleči učitelji osnovali svol list »Slovenski Učitelj«, ki si je zapisal v svojo nalogo izvrševanje misli velikega slovenskega odgo-iitelja Slomška. Pojavili so se tudi listi za mladino. Leta 1848, ko je bila proglašena svoboda tiska, je izdajal Navratil »Vedeža« za otroke, ki je prinašal kakor »Drobtinice« basni. pravljice in pesmice za mladino. Pozneje je pa ustanovil Ivan Tomšič časopis »Vrtec«, ki še dandanes razveseljuje mladino. Ravnotako se je na Kranjskem uresničila Slomškova misel o društvu za izdajanje poučnih slovenskih knjig, ko se je ustanovila »Slovenska Matica«. Za druž- bo sv. Mohorja je pa sam daroval 500 gld. Tako so »Drobtinice« prišle ob svojo nalogo, ker so dobile toliko naslednikov in zamrle so po dvajsetletnem obstaku, ko so mnoge dušne hrane podale Slovencem. Naše katoliško slovensko učiteljstvo ceni visoko svojega vzornika Slomška. Znano je, da se imenuje društvo slovenskih katoliških učiteljev »Slomškova zveza«. Slomšek spada med najlepše primere vzornega slovenskega duhovnika med ljudstvom, ki je kakor svojim ožjim rojakom tako tudi vsemu narodu učitelj in voditelj. Cast takemu možu! Listek. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J. I. DEL. Prva knjiga. DESETO POGLAVJE. V Kajfovi hiši. Hiša velikega duhovnika Kajfe je stala blizu dvorane zadnje večerje. Bila je tistikrat, ko je bil v njej Jezus obsojen na smrt še lepa, gradu podobna palača, zdaj pa je tekom 30 let že silno razpadla. Vrt ki je obsegal prej velik kos notranjega dvorišča, je bil čisto opustošen in vsa pota so bila porasla s plevelom. V notranjem dvoru, kjer so prej lepe mramornate plošče pokrivale tlak, je bilo zdaj vse razko-pano in razpokano, in po kotih je ležal omet. Leva stran poslopja je bila že skoraj podobna razvalini, posebno ona dvorana, kjer je bil Jezus obsojen na smrt, desna stran pa je bila boljše ohranjena. Ob vhodu je čepel vratar, star možiček, njemu nasproti pa je že dolgo stal mož v široki beduinski obleki in je čakal mirno na povrat gospodarjev. »Kmalu se bo izpolnila tvoja želja, brat popotnik,« dé vratar. »Ali slišiš glas pozavn raz tempelj božji? Kmalu se vrne Anan v svojo hišo, da večerja s svojci velikonočno jagnje, kakor je Gospod zapovedal ob izhodu iz Egipta svojemu hlapcu Mojzesu. Videl boš torej njegovo obličje, a kratek bodi v besedah; kajti povem ti, Ananova potrpežljivost ni bila nikoli velika in njegova duša bo hrepenela po velikonočnem lagnjetu.« »Hvala ti, dobri starec. Ze moj oče je večkrat dejal: ,Bog ti daj dolgo brado in kratek jezik!' No, pa ker si že pričel govoriti, mi dovoli nekoliko vprašanj, dokler se ne vrne gospod. Ali stanuje Anan, ki mu Bog pomnoži srečo in zmanjšaj zlo, sam v tej hiši?« »Tudi njegov oče Kajfa — no, pa na tega noben živ človek več ne misli; potem njegov sin Eleazar, poveljnik tempeljske straže, s svojo ženo Rahelo in umobolno setro Ruto. Pod to streho biva tudi drugi sin Ananov, Natanael po imenu, čegar vesela narava se čisto nič ne prilega žalosti, ki vlada v tel hiši. Se celo laz, ki sem star, komaj vztrpim na tem od Boga pro-kletem kraju. Od časa zemeljskega potresa, — to je bilo takrat, ko je bil Naza-renec križan — leži čarodejstvo ali kali nad to hišo. Tudi ti, prijatelj beduin, ne prinašaš sreče, to ti vidim na tvojih očeh. Mnogo sem jih že podnevi in ponoči spustil skozi ta vrata, pa le redkokdaj je bil gospod Anan po takem obisku veselega obraza.« »Beseda, ki jo prinašam tvojemu gospodu, ni moja, ampak tistega, ki me pošilja; jaz sem le puščica iz njegovega tuia. Glej, zdaj prihaja on, ki mu je namenjeno moje poročilo.« Po teh besedah se je beduin hitro dvignil pokonci in stopil proti prišlecu. Prišlec je bil mož petdesetih let, a je bil videti mnogo starejši; sklonjeno je hodil, in v njegovih očeh, osenčenih z gostimi obrvmi, se je bliščala poželjivost in lahkomišljenost. Oblečen je bil, kakor bogat Jud, vendar nekoliko zanikerno. Stresnil se je, ko je zagledal beduina. Nato je zapoveda! služabniku, ki ga je spremil: »Giezi, nesi jagnje Raheli, da ga pripravi natanko po postavi. Brezmadežno je in pravkar zaklano na spodnji tempeljski stopnjici. Noben človek naj ne reče, da Kajfov sin ne izpolni vsake črke v postavi, ki jo je Gospod dal svojemu hlapcu Mojzesu. Reci ji, naj bo urna; kajti precej, ko se vrne sin Eleazar iz tempelja, hočeva večerjati velikonočno jagnje.« Anan se je vedel, kakor bi šele zdaj zapazil beduina, ki mu je s prekrižanimi rokami stopil nasproti. »Kaj ie?« vpraša malomarno. »Poslanec šajka Mardoha ? Ali prinašaš dobro ali slabo poročilo?« »Tvoje oko je kakor oko oriovo in se ne moti,« odvrne beduin. »Tvoj hlapec je v resnici puščica iz tuia gospodarja puščave, kateremu je poslušnih 10.000 jezdecev, kakor veter urnih. Njegovo sporočilo pa je namenjeno samo tvojim ušesom, gospod.« Anan stopi z beduinom v napol porušeno dvorano glavnega poslopja. »Torej,« vpraša, in zapove: »kratko povej!« »Kratko — Simon ben Giora je v rokah Rimljanov! Rabi Sadoh leži težko ranjen v hiši v Betaniji, tam, kjer je nekdaj prerok iz Nazareta —« »Molči o tem preroku,« se razjezi sin Kajfov, »tesarjevega sinu ne maramo za odrešenika. Dalje pripoveduj, ti nesrečni vran!« »In rabijev deček je pod oblastjo mojega gospoda,« konča beduin. »Ha. pa zakaj ga nisi pripeljal s seboj? In ka je s hčerko in s premoženjem rabi Sadoka?« »Hči je pri očetu in mu streže, kakor se spodobi dobri hčeri. Pravijo, da je lepa kakor jutranja zarja nad gorami Havrana. Morebiti jo moj gospod pelje kot nevesto v svoj šotor — o gospod, pusti pri miru svoje bodalo, kajti ne boš našel drugega sela, ki bi nesel tvoj odgovor mojemu gospodu — mislil sem samo, da ti ni nič za nevesto tvojega sina, ker le najbrž že izgubljena njena dota.« »Izgubljena?« »I sevé, če je niso Rimljani o pravem času utaknili v žep, so jo pa naši jezdeci o pravem času poiskali v Betaniji — ne zate, ampak za našega šajka.« »In to imenujete vi bratovsko zvezo? Kajpak, kdaj še niso sinovi Ezava prevarili otrok Jakobovih?« »Po moji sodbi je bil Jakob tisti, ki je prvi prevaril našega očeta Ezava, če-gar potomci smo mi, beduini,« se zasmeje sin puščave. »Toda bodi pameten — jaz še niti ne vem, je li hčerka rabijeva med tem prišla v roke mojega gospoda, ali pa so Rimljani odvedli tudi njo. Dobro kupčijo bi napravili s to cvetlico iz rodu Levijevega.« »Pri nebesih! tudi za to bi bil üesij Flor dovolj zloben. Skoraj bi želel, da je on storil to. Kajti taka reč bi spravila kolesa v tek. Hčerko iz rodu izraelskega odpeljal in jo za sužnjo prodal — to bi podžgalo najhladnejše starejšine v našem zboru. In njen brat, rabijev dedič, tudi ni v vaši oblasti? Ti bi ga sicer pripeljal s seboj, ali ne?« »Odpusti, mali Benjamin je dobro shranjen v šotoru pri samotnem hrastu. In šajk ti sporoča, da ti hoče staviti pogoje, pod katerimi bi prišel rabijev deček v tvoje roke, kakor hitro bo ben Oiora osvobojen.« »Ben Oiora. Kaj je meni mar ben Oiora? Naj le prejme plačilo za svoja junaška in neumna dela!« »Simon ben Oiora, poglavar bratov-ske zveze? Najmočnejša roka, najkrep-kejši meč, ako pride do boja z Rimljani?« vpraša beduin. »O, se bo že našel kak drug poglavar! Za eno osebo več ali manj ne gre!« odvrne Anan. »Sporoči to svojemu šajku in mu povej, da mi nič ni za dečka, če ne dobim njegove sestre kot nevesto svojemu sinu. In brez rabijevega upliva nam ni mogoče pridobiti za zaveznike kraljev iz tto-inagenc, Ponta in Armenije in iz Perzije. Sporoči mu to z mojim prokletstvom vred, ako zaslepljen s svojo malenkostno lakomnostjo podira naše veliko delo maščevanja.« Beduin se prikloni in odide. Anan sede na deblo stebra, v dvorani na tla podrtega, in premišlja svoj položaj. Ponesrečen ben Oiorov napad lahko prečrta vse njegove namere in pahne lahko njegovo hišo in ves narod v nesrečo. Res je, kar je dejal vratar: odkar je bil Nazarenec umorjen, je izginil ves blagoslov iz hiše njegovega očeta. Pogrešena trgovska podjetja so mahoma uničila vse Kajfovo bogastvo; velikoduhovniško čast so vzeli ponosnemu možu; in mučil ga je zaradi obsodbe, ki jo je izrekel nad Jezusom, tako strašno glas vesti, da je obupal in zblaznel . Tako je zblaznel, da so ga morali ukleniti v verige in zapreti. Toda Anan, sin Kajfov, je stavil še vse upanje v svojega najstarejšega sina Eleazarja, ki je takrat dozorel v moža. Bil je ponosna in junaška postava, da so mu že pri dvajsetih letih poverili častno mesto poveljnika tempeljske straže. Bogata poroka Eléazarjeva bi morebiti rešila Ana-na iz rok upnikov. Eleazar je bil sicer ošaben in trmoglav, a ne slabega srca. Zato je rad vzel za ženo Rahelo, da bi rešil očeta iz zadrege in bi rešil hišo propada. Rahela sicer ni bila lepa. a bila je plemenitega srca — hči enega najbogatejših judovskih trgovcev. Toda zopet je zadela nesreča za nesrečo sina in umika Kajfovega. Rahela je bila brez otrok, in Eleazar si je tako želel potomstva! Pred pristaniščem Japo se je potopilo šest ladij, z žitom obloženih, in z njimi skoraj celo bogastvo. Tako so boljinbolj naraščali dolgovi, in le s težavo je Anan odganjal nadležne upnike. Ta obupni položaj je privedel Anana v maščevalno zvezo sikarijcev. Edinole če izbruhne upor v mestu, se morebiti reši svojih upnikov, — tako si je mislil. Sin Eleazar se je branil stopiti v zvezo sikarij- cev. Stal pa je na čelu zelotov, »goreč-nikov«, ki so ravnotako silili ljudstvo k uporu, kakor sikarijci, a so se hoteli bojevati le s poštenim orožjem. Po Eleazarju je bil hotel Anan združiti stranko sikarijcev s stranko »gorečnikov« k skupnemu uporu proti Rimljanom. Medtem pa je postajal njegov položaj vedno bolj obupen. Ali pred nekaj meseci mu je zasvetil žarek upanja. Zvedel je o velikem bogastvu rabi Sadoka, daljnega sorodnika iz Antijohije. Tudi je zvedel, da ima samo dva otroka, eno hčer in malega dečka. Eleazar je bil kajpak poročen; toda zakon, ki je bil brez otrok in nesrečen, se je pri judili kaj lahko razdrl. To je Anan razložil svojemu sinu, ki je prav rad privolil v to, ker je slišal,, da je rabijeva hčerka zelo lepa. Naj le joka njegova sedanja žena Rahela! On jo sovraži. Ecehija, prejšnji veliki duhovnik iu Eleazarjev stric, naj bi jo snubil za svojega stričnika. Rad je prevzel to prijateljsko službo, ker je upal s tem pridobiti Eleazarja zase in za stranko »zmernih«; kajti vsi Jeruzaleničani, ki so se bali za svoje imetje, niso hoteli slišati ničesar o vojski z Rimljani. Tudi je hotel Ecehija pregovoriti rabi Sadoka, da bi se preselil v Jeruzalem in bi tu prevzel službo velikega duhovnika, ker že zdavnaj niso imeli Judje toliko učenega in bogatega služabnika Najvišjega. Toda Anan je zase preračunil, da bi bilo najboljše, če učeni in ugledni rabi umrje. Vzroke je slišal Benjamin v šoto-rišču pri samotnem hrastu. Le to ni bilo prav povedano, da je tudi Eleazar sokriv te hudobije — v to bi Eleazar nikdar ne privolil. Anan pa se že zdavnaj ni zmenil za en umor več ali manj. Zdaj pa je slišal, da se je tako sramotno ponesrečila vsa njegova nakana! (Dalje prihodnjič.) Razgled po domovini. Strašna suša preti uničiti kranjskemu kmetu vse pridelke. S strahom in obupom zre ulx)gi slovenski oratar v bodočnost. Ljudstvo moli in prosi Boga. da pošlje blagodejnega dežja. Brez števila procesij se je priredilo zadnje čase. Tudi iz Ljubljane so šle pretekli teden procesije na Rožnik in na Rakovnik. Vse, kar je poštenega in krščanskega, inoli, le liberalci se smejejo. Zopet se norčujejo po »Narodu« iz ljudstva, ki hodi v procesijah in prosi za dež. »Narodu« se vidi, da privošči ubogemu kmetu lakoto in revščino, sai liberalci imajo denarja dosti, kaj jih drugo briga. Liberalne sratno-tilce naj si ljudstvo dobro zapomni in svoje-časno povrne to grdo zasramovanje. Liberalci se tolažijo po časopisju radi nove volivne reforme, po kateri dobi kranjski kmet večino v deženi zbornici. Pravijo, da si tipajo zmagati v belokranjskem, notranjskem in vipavskem okraju. Ravno tri mandate, kolikor bo znašala večina, bodo skušali pridobiti. No, naj le delajo račune brez krčmarja. Naše pošteno krščansko ljudstvo jim bo zopet zmešalo račune, kakor še vedno. Popolnoma za- upamo vrlini Notranjcem, Vipavcem in Belo-kranjcein, da bodo korakali v ogromnih večinah na volišče pod zastavo S. L. S. Naše ljudstvo je toliko zavedno, xla dobro vidi v liberalcih svoje sovražnike, zato jim ne bo pomagalo k življenju, temveč jim dalo zadnjo smrtno brco. Knicčka zveza ima velik shod v Mokronogu 12. t. in. Poročata poslanca gg. Lampe in Mandelj! Možje na shod! Posledica slabega berila. Brezdvomno je pripisovati umor nepozabnega vipavskega dekana Erjavca slabemu berilu. Morilec Pangerc je v Trsti, marljivo prebiral socialistične in liberalne časopise, v kojih je neprestano čital o grdih napadih na duhovnike. Tako berivo mu je vzelo vse spoštovanje do duhovskega stanu. Podivjal je polagoma, in posledica tega je bil umor duhovnika. Zato opetovano opozarjamo: Proč z brezverskimi knjigami in časopisi ! Svobodna šola. Za to se ogreva tudi liberalno učiteljstvo po Slovenskem. Otroci iz te šole nimajo nobene vere, kajpada tudi nika- kega spoštovanja do staršev, ker ne poznajo četrte božje zapovedi. Saj v taki šoli se ne podučuje veronauk. O nekem dečku iz »svobodne šole« se pripoveduje to-le: Blizu Moravske Ostrave sta se neki oče in sin z drugimi igrala na keglje. Sin je dobil igro, oče pa um ni hotel plačati, rekoč: »Ali se ne bojiš Boga,, ko od svojega starega očeta denar zahtevaš?« Sin pa je očetu prismolil zaušnico in dejal: »Saj si me ti učil, da Boga ni, in zdaj, ko bi moral plačati, se nanj sklicuješ!«... Naši starši se bodo lepo zahvalili liberalnemu uči-teljstvu, ki bi rado tudi pri nas uvedlo »svobodno šolo«! Zato pozor! Preprečena velika nesreča. Z Vrha pri Vinici se javlja: Orožno velika nesreča bi bila skoraj Vrh zadela v nedeljo, 28. junija. Ob H. uri zjutraj je na neznan način začel kup slame goreti v hlevu pod kaščo hiš. št. 30. Na vpitje v isti hiši so hitro pritekli ljudje in nosili gnoj na goreči kup in polivali z vodo in posrečilo se jim je, da so pogasili ogenj. Ko bi samo dve minuti bila pomoč prekasna, cela vas, ki šteje šestdeset številk, bi bila pogorela. Divji eie- t ineiit ne bi bil prizanesel niti cerkvi niti žup-nišču, kakor ni bil prizanesel na belo nedeljo popoldan leta 1865. Takrat je cela vas z zuppo cerkvijo in župniščein pogorela. Cerkev je ()tj poslopja, kjer je začelo goreti, le oscmin-šestdcsct korakov oddaliena. Vsa poslopja so Krita s slamo iu stoji drugo poleg drugega. Torej bi človeška pomoč v tej strašni vročini in siiji le malo izdala. Hvala Bogu za odvmitev strašno velike nesreče! Koroški mladeniči so imeli zopet svoje zborovanje. To pot v Škocijanu pri Sinčevasi. Bilo je izborno obiskano. Govorili so mladeniči Anton Ciril, Jožef Krof, Carf, g. kanonik bobrove ter načelnik štajerske mladeniške zveze, Žcbot. Koroška vstaja. Iz Amerike se vračata na obisk domovine veleč. g. župnik Režek, doma iz Radovice pri Metliki, in preč. g. Ivan Kranjec, župnik v čikagi. Za pogorelee v 1 iliabojn in Briniti je cesar daroval tisoč kron. Hudo uro so imeli v torek. 1. t. m., v Krškem in v Gotnici na Kočevskem. Toča je napravila mnogo škode. V krško okolico ie strela večkrat udarila. Katoliški shod v Pragi. Od 29. avgusta do 2. septembra se bo vršil v glavnem mestu Češke katoliški shod. Dobro bi bilo. da se tudi nekai Slo\ cncev udeleži tega shoda naših slovanskih bratov. Kdor bi želel iti na shod, naj to naznani na dopisnici uredništvu »Slovenca«. Udeleženci si bodo mogli ogledati tudi praško razstavo, ki bo odprta do konca septembra. Razstava ie velezanimiva. Uredništvo »Slovenca« bo poskrbelo za ceneno vožnjo in druge udobnosti. Katoliški Cehi bodo z največjim veseljem sprejeli brate Slovence. Deželni glavar ŠukKe si je pretekli teden ogledal z deželnim stavbenim svetnikom Klina rjem Suho Krajino iu njene slabe ceste, da se tudi za te. doslej tako zanemarjene kraje kaj stori. Mnšenjska občina je dobila novega župana v osebi g. kiparja Ivana Resinana. On in sedmeri svetovalci so vrli pristaši S. L. S. V Novem mer izvrševati, vabi odbor uliudno k obil-i,i udeležbi. K Ovšiše pri Podnartu. Tudi pri nas vlada velika suša. Košnja je bila slaba, drugi pridelki bodo tudi pomanjkljivi, ako se nas Bog ! ne usmili iu ne da potrebnega dežja. — Pretekli teden smo praznovali tridnevnico presv. Siva Jezusovega. — Dne 26. junija smo imeli dve sv. maši. Popoldan smo spremili k večnemu počitku 19-letno Marijo Fister. Bil ie lep pogreb. g Z Gorenjskega se nam piše: Res pomilovalni t vreden ie kmet v tej grozni suši! Mrve Iclos ne bo dobil niti polovico toliko kot lani. otave pa sploh nič ne bo! Kai bo z našo / vino? Cena ji je vsled grozne suše silno padla, i Juta kupujejo mesarji po 42 vinarjev stan tuiit, pečenko pa prodajajo še vedno po 1 krono 00 vinarjev. Kaj naj pričnemo? Mrva je m sedaj po 6 kron stari stot. pa bo gotovo poskočila do jeseni ua 10 kron. Mleko ima pa ši isto ceno! Mlekarne, sedaj je priložnost! Podražite mleko! Vsaj za štiri vinarje pri litru. Kar /menimo se, pa določimo dan, s katerim ve mleku cena dvigne. Kar določimo: s tem in tem dnem bodi cena litru mleka 20 vinarjev po v sej deželi, po mestih pa primerno dražje. l'o mojem skromnem mnenju bi bilo najpri-I lav iicjše, če se »Mlekarska zveza« nemudoma zavzame za to prodaženie. — Kmet. n Z Dobrove pri Ljubljani. V teku treh tednov so se zgodile tri velike nesreče: dne '>■ junija ie skočil v vodo zidarski pomočnik Andrej Snhadolc, ker se mu je vsled pijančevanja zmešalo v glavi. Star je bil 35 let. — I •ne junija si je še ne 21 let stari posestnikov sin Anton Oražen prerezal trebuh in je v selili urah umrl. Pravijo, da se je bal vojašnice, ker je bil spomladi potrjen, pa morda je "tiel tudi vrag alkohol svoje kremplje zraven. l'ile 1. julija pa je 45 let stari posestnik Janez l'ustavrh, doma od Sv. Katarine, tako nesrečno padel s črešnie, da ie bil pri priči mrtev. Zapušča devet otrok in vdovo. Ker je bil lovec, so mu lovci pri pogrebu ustrelili, kar it naredilo name zelo otožen vtis. Na misel mi ie prišlo: Tako mine vse posvetno. — K tem trem prištejem še četrto nesrečo, ki nas čaka. ako ne bo Bog kmalu poslal dežja. Zgoditi bi se znalo, da bi stradali ljudje in živina. K Iz Št. Jurija pri Kranju. Dne 12. julija Popoludne obhaja naša mladeniška Marijina družba desetletnico, od kar je bila ustanovljena. V ta namen se pripravljajo člani Marinile družbe in izobraževalnega društva že dalj easa. Za to slavnost smo si omislili nov gledališki oder, ki je prav lep in pripraven za naše razmere. Mizarsko delo ie napravil gosp. Jakob Prestor, mizar v Srednji vasi, zastor in kulise pa g. historični slikar Matija Bradaška ,z Kranja, ki je svojo nalogo prav umetno izvršil. Naslikal nam je na zastor jako naravno seučur, iu tudi druge slike so prav žive. Pri-IKiročatno ga društvom pri nabavi odra. Ob 'ei priliki proslavimo tudi 60-Ietnico vladanja našega presvitlega vladarja Frančiška Jožefa I. — Spored slavnosti: I. Ob 2. uri popoludne v cerkvi slovesni nagovor. OovorI nad- zornik Marijinih družb, velečastiti g. župnik J. Kalan iz Zapog, potem pete litanije Matere božje. II. Ob 4. uri bo v prostorih g. župnika igra in petje. 1. D. Jenko: »Sto čutiš Srbine tužni«. 2. A. Mihelčič: Mladeniška za Marijine družbe. 3. Haydn: Avstrijska cesarska himna. 4. D. Jenko: »Slovenac i Hrvat«. 5. »Oarcia Moreno«. Zaloigra v petih dejanjih. Po Tri-vard-Arensu priredil A. U. — Vstopnina k igri v prid društvene knjižnice in novega odra: Sedeži 80 vin., stojišča 40 vin. Ker je namen dober, vabi k tej slavnosti vse sosedne Marijine družbe pa tudi izobraževalna društva in slavno občinstvo najvljudneje odbor »S. k. izobraževal. društva v Št. Juriju pri* Kranju«. Dolenjske novice. Iz raznih krajev Dolenjske. d Od Sv. Križa pri Litiji. »Domoljub« je že poročal o požaru v Tihoboju, ki ie 11 posestnikom uničil vsa poslopja. Sedaj so že nekatera poslopja postavljena. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, sosedom, bližnjim fa-ranom, zlasti čč. gg. duhovnom za obilno podporo. d Krka. Zadnje poročilo v »Domoljubu« o naši posojilnici, o nje napredku in prometu v mesecu maju do 40 tisoč K. ni nič kai ugajalo nekaterim našim možakom. Rekli so: »Kaj tako bahajo, dva amerikanca sta prišla in založila«. Kaj pa poročete sedaj, dasi sami dobro veste, da ni nobenega amerikanca bilo ne v majniku, še mani junija, in ima posojilnica vendar nekaj nad 45 tisoč kron prometa, v juniju brez vsakega amerikanskega drobiža. Ali ni napredek vedno lepši? Le tako naprej, in še lažje bomo razpolagali s čistim dobičkom in podpirali domačo faro. — Možje, letos kaže slaba letina. Kaj, če bi se malo pomenili in se zglasili v posojilnici, ki bi nakupila več koruze in žita, sedaj že ali v jesen, dokler ie še ceneje, in ga spomladi razdelila posestnikom brez vsakega dobička, da ga Vam ne bo treba od prekupcev strašno drago plačevati. Posojilnica bi založila ves kapital, plačala takoj, pa več skupaj, in zato dobila ceneje. Odjemalci bi pa plačevali na drobno, počasi in kedar bi mogli. Tudi kvas, ki ga je postavila tukajšnja posojilnica za šolsko zastavo, se precej množi. — Pa še nekaj! V torek po prazniku sv. Petra in Pavla so šli naši otroci v spremstvu vsega učiteljstva in gospoda kaplana v Ljubljano. S kakim veseljem so šli zdoma, se ne da popisati. Peli so in ukali na potu, da ie bilo veselje. V Ljubljani smo šli naravnost v cerkev sv. Florijana kjer so naš gospod kaplan opravili sv. mašo, pri kateri so otroci tako lepo peli, da so rekle nekatere gospe, ki so bile tudi pri maši : »Nismo mislile, da znajo otroci na deželi tako lepo peti.« So pač čvrsti čisti in krepki glasovi. Šli smo tudi na grad in v stolp ter imeli krasen razgled. Pop. smo si pa ogledali še druge zanimivosti mesta. Obed in večerjo smo imeli v ljudski kuhinji. Cena zelo nizka, postrežba pa fina. Bog povrni in poplačaj ves trud stotero vsemu osobju, ki je imelo z nami opraviti. Vidimo se kmalu zopet v Ljubljani, taka je želja otrok. d Iz Loškega potoka. Predavanje je priredilo prejšnjo nedeljo društvo »Tabor«. Oovoril je gosp. dr. V. Schweitzer o razmerju kmet-skega stanu do države: Dolžnosti nas že opomni država sama, a pravic se moramo najprvo sami zavedati, da si jih znamo poiskati. V to pa treba poleg strokovne še tudi politične izobrazbe; še sosebno v sedanjem času, ko se toliko pravic pri vladanju polaga v roke ljud- stva. Nato je podal g. govornik mal zgodovinski pregled o razvoiu kmetskega vprašanja. Končno je pa še pojasnil, kar nas ie posebno razveselilo, par točk iz programa naše S. L. S., s čemur je pokazal, da S. L. S. resno misli na korist našega stanu in ie že precej točk svojega gospodarskega programa rešila. Dopadla nain je posebno točka o stalnih domovih in kmetijskih zadrugah. Predavanje ie bilo jedrnato in temeljito. Gosp. govorniku iskrena zahvala za trud in požrtvovalnost, ni se ustrašil dolge prašne poti iz Ljubljane k nam. Hvala in na svidenje! Udeležba je bila nad vse povolj-na. Mož in fantov prav lepo število. Po govoru je pristopilo na novo 16 članov.. — Misel in načrt o »Društvenem domu« sta našla prijateljev in odmeva pri naših ljudeh. Kdor stvarno premisli, vsakomur ugaja ta misel. Upamo, da bo tudi dosti jih, ki bodo pomagali uresničiti misel o »Domu«! I kajpak, kot nikjer, tako tudi tu ne manjka nasprotnikov. Se dobi, ki v svojem gospodarskem srcu zamisli drugače. pa pobija to misel in nasprotuje. Pa nič za to. Nasprotniki »Doma« bodo nas šele vzpodbujali in priganjali k delu. Požrtvovalna srca so že oddala svoj prvi dar za »Društveni dom«. 700 jih je doneskov: društvo »Tabor« 120 K. Bartol Jakob (Hrib 20) 100 K. Knavs Anton (Hrib 2) 20 K. Roječ Franc, trg. pomočnik 20 K, Debeljak Franc, Malilog 20 K. veselo omizje pri g. Gregoriču v Retjah (28. jun.) 18 K- Bog plati! in daj veliko posnemovalcev. d Banjaloka na Dolenjskem. Dne 25. junija t. 1. umrl je naš postiljon Jože Zupančič. Rodil se ie pokojni v Malih Dulah pri Gombi-šču, župnije Št. Vid pri Zatičini dne 27. nov. leta 1868. Ko ie kot dragonec doslužil vojake, stopil je v službo kot hlapec pri g. Kajfežu, znanemu vinotržcu v Novem selu št. 2, in nekaj let vozil vino na razne kraje. Kasneje je postal postiljon in 13 let vozil pošto v Kočevje in na Brod ob Kulpi. Bil je vesten in postrež-Ijiv. Kar si mu naročil ali zaupal, ti je vselej dobro in vestno opravil. Pri težavni službi nakopal si je ietiko, ki ga je spravila v najboljših letih v prezgodnji grob. Zapušča mlado vdovo, edini sin njegov Jože je umrl tri tedne preje. Ker je bil miren in postrežen, ga bo tudi vse od Kočevja do Broda ohranilo v dobrem spominu. Svetila mu večna luč! — Kakor drugod, imamo tudi pri nas grozno sušo. Dež je namočil zadnjikrat o Binkoštih, 30. junija pa smo imeli le malo roso. Seno je uničeno, na nekaterih krajih, zlasti po njivah, kar kakor požgano. Kaj bo z živino. Krme ni, paše ni in cena živini pa še vedno pada. ker ni kupcev. Poljski pridelki tudi silno trpe radi suše. Vode primanjkuje in donašati in dovažati jo je treba pol ure in več daleč. Ce kedaj. je gotovo zdaj opravičena prošnja: Daj svojim vernim potrebnega dežja! d Iz Dobrepolj. O naših zadrugah se v časopisih malokdaj kaj poroča. Te zadruge so se dobro utrdile, pa ne potrebujejo nikake reklame več. Meseca maja je imela občni zbor posojilnica, ki obstoji trinajst let. Iz letnega poročila povzamemo, da ie štela zadruga leta 1907. 681 zadružnikov in 19259 K rezervnega zaklada. Hranilne vloge so znašale že 900.607 kron in bodo Ieto£ narasle bržkone čez en milijon. Gotovo lep vspeh ! Posojila so znašala 875.412 K- Razume se, da podpira posojilnica, bodisi z darovi ali pa z brezobrestnimi posojili vse naprave, ki so v korist faranom. — V prvem polletju I. 1908. je imela prometa že nad 950.000 K. — Kmetijsko društvo pa obstoji že dvanajst let. Na sv. Petra in Pavla dan leta 1896. so se vpisali prvi zadružniki. Kolikokrat so mu že prerokovali smrt. A preroki so šli, zadruga stoji. Za leto 1907. se je izdalo letno poročilo, in to pove, da ima zadruga 271 za- družnikov in 7311 K rezervnega zaklada. Minulo leto je prodala blaga za 65.099 K- Res je, da bi se zadruga veliko bolje lahko razvijala, ako bi ljudje le hoteli. A kakor povsod, tako tudi pri nas manjka zadružnega dulia, kar je glavna ovira vsega. Društvo ima lepe prostore, vodstvo naj pa skrbi, da se urede razmere v zadružni mlekarni. — Kolavdadja novega Šolskega poslopja se je vršila meseca maja, a našlo se je nekaj nedostatkov, in šola še ni prevzeta. — Poleg kolodvora gradi tvrdka Štimic & Hočevar veliko apnenico. Gotova bo meseca avg. — Suša je uničila mnogo poljskih pridelkov. Krme bo pol manj kakor drupa leta, mnogo živine bodo morali odpro-dati. d Od sv. Križa pri Litiji. V imenu vseh tihaboiških pogoreleev se zahvalim našemu prečast. gospodu župniku, ki so nam darovali vsakteremu pogorelcu po 20 K, in vsem. katerim je hrana pogorela, po eno vrečo pšenice. Bog jim tisočkrat povrni! d Iz Tržišča in okolice. Dne 20. julija t. I. bode bral v Oradcu novo mašo naš župljan, č. g. Alojzij Plantarič, rojen v Gabrijelah pri Tržišču iz družbe čč. oo. lazaristov. Le žal, da se *o redka slavnost ne more vsled pravil lazaristne družbe tukaj obhajati; in to tem bolj, kei v naši župniji že 12 let ni bilo nove maše. Pred 12 leti jo je zadnji bral č. g. Josip Plantarič, sedaj župnik dobrovški nad Ljubljano, ki je bratranec novomašnikov. Bog dodeli novomašniku rojaku obilo sreče in blagoslova ! -- Dne 24. junija se je pri podjetniku Pikolu v Karmelu ponesrečil nek 18 let stari delavec iz Bučke. Kopal je zastarel zgoren premogov gramoz, a pri tem je bil nepreviden. da je drobeč gramoz preveč izpodkopal, in vsled tega se je utrgala velika plast in ga IHjdsula. Bil je takoi mrtev. Pogreba se je udeležilo tudi nadzorovalno osobje gradeče ivrdke Knoch. — Postajni napis v Karmelu je še vedno nemško-slovenski, v žalitev tukajšnjih Slovencev in sploh celega okraja. — Poizkusu: vlak že vozi po nedodelani železnici. Pretekli teden je prvič odpeljal več voz premoga, v ta namen je bil stroj okrašen. — Strašna suša vlada po naši okolici, da najstarejši ljudje take ne pomnijo, ker od spomladi že ni bilo zadosti dežja. Krma, katere se je \ sled suše malo pridelalo, se tako draži, da se v travnikih prodaia do 10 K stari cent in tudi višje, a je še ni dobiti; kie so potem še stroški za spravljanje. Živina se tudi pod ceno ne more prodati; a meso je v mesnicah po 1 K 20 vin. kg. In vendar se bodo našli mesarji, ki bodo zgubo delali pri svojem obrtn. Čudno! Iz ribniške doline, d Iz Sodražice. V nedeljo, 28. junija, nam j«, priredilo naše izobraževalno in pevsko društvo »Glas« prav lepo zabavo. Spravilo je na oder krasno žaloigro »Garcia Moreno«. Na občinstvo je napravila globok vtis. Ganljivi so bili zlasti prizori, ko se Moreno poslavlja od svojega osemletnega sina Oabrielita in mu, sluteč smrt, v katero so ga framasoni obsodili, daje zadnje očetovske opomine. Nekatere ulo-ge so se igrale naravnost izborno, vse pa v popolno zadovoljnost. Dri^tveniki so lahko ponosni na svoj prvi nastop. Saj so jim gledalci izkazali najlepše priznanje s tem, da so kljub veliki vročini pazljivo sledili posameznim prizorom ter niso štedili s pohvalo koncem vsakega dejanja. Smemo reči, da ga ni bilo pri predstavi, ki bi se bil nezadovoljen vračal od nje. Poleg velike žaloigre se je uprizoril tudi komični prizor »Vrban Smuk pri doktorju«, katerega je neki dijak iz ribniške doline po znani Jurčičevi povesti prav dobro priredil za oder. Kakor so pri prvi igri gledalci nad Mo- renovo usodo žalovali, tako so se pri tej burki prav pošteno nasmejali. V začetku in med igrama so pevci našega »Glasu« pokazali svoje lepe glasove, ker so prav dovršeno zapeli nekaj pesmij, mej katerimi nam je posebno ugajal veliki moški zbor »Zrinjsko-Frankopanska«. V kratkeir nas društvo zopet razveseli s predstavo. v kateri bodo naša dekleta pokazala, kaj da znajo. Pripravljajo se za »Lurško pa-starico«. To naj zadostuje v dokaz, da ne deluje samo nam sosedni »Tabor«, ampak tudi naš »Glas«. d Od Sv. üregorlja. V hudi suši, ki tudi nas pritiska, nam ic v malo pomoč semtertje kak dežek, ki rastlinstvo po polji nekoliko osveži, da popolnoma ne usahne. Tak kratek naliv smo dobili v torek po sv. Petru popol-dne, toda prišla je voda z ognjem. Treščilo jc v kaščo posestnika Fr. Marolta na Pustem hribu, ki je do tal pogorela. Le nekaj malega se je dalo rešiti iz nje. Gasilci in ljudstvo je bilo na mah na kraju nesreče in so vkiub temu, da ni bilo dobiti skoraj nič vode, vendar ogenj omejili na samo kaščo. Seveda jim je bilo v korist gosto drevje okrog kašče, ki je pa v obilnem številu dalo svoje življenje v borbi z ognjeno močjo. Dasi je škode čez tisoč kron, vendar so gospodar in vsi domači iz srca hvaležni Bogu, da iih ie obvaroval hujše nesreče. Notranjske novice. Idrijske novice. n Zastrupil se je 28. junija opoldan v Idriji posestnik Ivan Demšar (po domače Spiček). Govoril je že prej, da bo to storil. Isti dan je žena slutila in mu branila piti strup, a on je bil hud. Zdravnik, k njemu poklican, je konštatiral smrt in da se je možu prej zbledlo. n Umrl je na jetiki vrli naš pristaš Ivan Jereb, posestnik in vpokojeni rudar, v najlepši moški dobi. Bil je več let odbornik »Kat. delavske družbe«, ki ga je zato v obilnem številu in z zastavo spremila k večnemu počitku. Društveni pevski zbor mu je lepo zapel dve žalostinki. n Ponesrečil se ie neki mož, ki je seno kosil na obronku hriba nad Idrijo. Padel je namreč s koso vred navzdol in med padcem izgubil zavest. Sedai mu je že bolje. n Poduk je zaključila dne 4. julija tukajšnja deška in dekliška šola s sv. mašo in zahvalno pesmijo. V šoli so bili imenoma pohvaljeni najboljši učenci in učenke. Zatem so se jim razdelila spričevala. Letošnji učni uspehi so povoljni. n Tukajšnja dekliška šola je priredila ua predvečer šolskega sklepa pevsko in gledališko veselico v proslavo 60-letnice cesarjeve. Pevske tečke, pod vodstvom gospodične Mar. Lapajne, so zelo ugajale. Dečki in deklice so igrali »Rdečo kapico«. Uloge so bile primerno razdeljene. Proizvajalo se ie v popolno zadovoljnost občinstva. Največ smeha je vzbudil seveda umazani Peter. — Dopadla nam je zelo tudi živa slika. Videlo se je, da so se gos;x)dične učiteljice precej potrudile za to prireditev. Cisti dohodek se bo obrnil v podporo revnim deklicam. n Ì7 Spodnje Idrije. Vsem Kanomeljcem, bodisi iz Gorenje Kanomlje, kakor tudi iz Srednje Kanomlje, naznanja izobraževalno društvo v Spodnji Idriji, da se plačuje vsaki mesec po 40 vin. v društvo. Vse, ki ste se tako navdušeni vpisali v naše društvo prosimo, da tudi vztrajate pri njem. One pa, ki se še niso vpisali in se mislijo, pa prosimo, da naj se hitro odločijo, da nas bo močna četa. Imamo še veliko lepih namenov, ki jih bomo kmalu iz. peljali, ako bodo vsi društveniki stali odločno v taboru našega društva. — Naše društvo ima krasno knjižnico najlepših in najboljših slo. venskih knjig, ki edina pri fari daje vsakemu" priložnost, da dobi v njej zabave in izobrazbe Naši društveniki se tudi opozarjajo, da jc društvu lepa čitalnica, ki ima deset naročenih časopisov. Pridno jih berite saj so sami p«, steni in branja vredni časopisi! Imamo delavske časopise: »Naša Moč« in »Delavskega to-variša« ki je vsega priporočila vreden vsem društvom. Ne pogrešamo tudi našega izvrstnega mladinskega lista »Mladost«. Dalje ima-ino »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«. »Primorski list«, »Zarjo«, Alir«, »Družinski prijatelj« in »Dom in Svet«. — Vsem pa priporočamo. da si sami naroče najboljši slovenski list »Domoljub«, ki prinaša vedno zanimive novice iz naše fare! — Se nekaj! Vsi društveniki naj si preskrbe krasne trakove l napisom našega društva, katere dobe pri blagajniku društva po nizki ceni 56 vin. Društva, ki jih še nimajo, opozarjamo, da jih preskrbi prav rada prodajalna »Katoi. tiskovnega društva«. So jako lepi in i>o ceni! Iz raznih krajev Notranjske. n Sv. Vid nad Cerknico. V naši fari so prostovoljne prodaje kmetij skoro na dnevnem redu. Prekupujejo jih »baratovci z grunti«. Ti jih potem parcelirajo in na drobno raz-prodajajo. Oglejmo si, kako se vrše take »Iettante«! Kupec je navadno špekulant. Ta gleda le na to. kako bi hitro vse prodal iu na kak način bi izprešal iz ljudstva kar največ denarja za posamezne kose parcelirane zemlje. On pa tudi dobro ve, da pameten in trezen čiovek prej prevdari in preračuna, kaj in koliko misli kupiti, in ve. da nihče ne plača rad predrago. Da bi pa sigurno vse in sicer dobro razpečal. si pomaga zvita glava kmalu i/ zadrege. Ljudi bom razveselil in napojil, pa mora iti od rok, si misli, in tako tudi v resnici stori. Na dan dražbe pripelje sabo vina. piva, žganja, cigar, cigaret in kruha. Za vsakega udeleženca gotovo nekaj. Komur ne ugaja vino pije pivo, ali kdor za oboje ne mara. si privošči požirek žganja. To je priletno, kaj?! I" dober človek mora biti ta prodajalec! loliko pijače in tobaka, a vse zastonj. Je pa to res vse zastonj? Kaj še. te stroške mu obilo povrnete s tem, da to, kar kupite, prav drago plačate. Bil sem nekoč navzoč pri taki razprodaji. Pijače je bilo na preestajanje. Kupovali, kričali in dražili so vse križem. Le redek jc bil, ki bi bil popolnoma trezen. Vsak ga je imel več ali manj pod »kapo«, nekateri so bili pa popolnoma v »rožcah«. Žalostno, toda resnično. In drugi dan? Kes in žalost! Ta ie plačal predrago, oni je nakupil preveč, nepriročno, ali to, česar niti kupiti ni mislil. Prodajalec si je pa lahko mei roke in se smejal, ker je spravil lepe dobičke v žep. Zakai ste tako neprevidni, da se daste speljati na take limanice. Kupčija zahteva vendar trezne m ciste glave in dobrega premisleka. Rna sama nepremišljena in prehitra beseda vas pripravi lahko v škodo. Cemu bi pomagali polniti v svo. jo škodo že itak polne žepe bogatinov. Kdor prime pri takih prilikah prevečkrat za kozarec, tä napravi lahko zgubo sebi in dobiceK prodajalcu. Najbolje bi seveda bilo, ko bi se takim možem špekulacija s tem onemogočim, da bi se jim strogo prepovedalo pripeljati sabo kakršnokoli pijačo in jo med prodajo poiiinat| ljudem. Ako pripelje v bodoče h kaki dražbi še kateri sabo pijačo, mu prijazno svetujte, naj vse. kar ima za vas »lepega in dobrega«, spravi in ko bo kupčija končana, naj vam da, da se okrepčate«, če že mora biti »likof«. Meu razprodajanjem ia ne pokusite nobene pijače in nihče ne bo kupil ne preveč in ne predrago. n Kmetska založba. V Postojni ustanove liberalci založbo s takim imenom. Založba ima namen, s tiskovinami in brošurami širiti liberalizem po Notranjskem. Glavni namen je pa to, da bo ta založba vzela v last »Notranj-ca«. ki ie faliten, in plačevala njegovo zgubo! Radovedni smo, kdo bodo tisti junčki, ki bodo vtaknili svoje denarje v podjetje, ki ima že v rojstvu kal smrti. Falitni »Notranjec« jim bo požrl tisočake, kolikor jih bodo skupaj zbrali, še najboljše bi pa sevedo bilo za notranjske liberalce, če bi si njihova »Kmetska založba« nabavila tako »iznajdbo«, da bi zalagala ali pravzaprav »napravljala iu rodila« ob času volitev take kmete-volivce. ki bi bili takoj taki iiinčki. da bi svoje glasove oddajali »Notranj-čevetnu« kandidatu. Ni hudirja, da ne bi potem razni Dekleve ali pa »vitezi žalostne postave« Premensteini zmagali. Ne moremo pa verjeti. da ie med kmetskiin ljudstvom na Notranjskem še dobiti tak junček, da bi se pečal s takimi »založbami«. Otvoritev železnice Kranj-Tržič. Letošnje leto je za nas bogato železnic. Izmed treh železnic, ki so v gradbi, in izmed približno še toliko, ki so v projektu, smo slovesno otvorili včeraj železnico Kranj-Tržič, ki važnemu in lepemu delu Gorenjske odpira široka vrata v svet. Vreme je bilo za tako slavnost kar najugodnejše. Dež, ki je nekoliko prej namočil zemljo, je ohladil ozračje, in vsa vožnja se je vršila ob tako lepem vremenu. da so slavnostni gostje mogli tudi vži-vati krasoto gorenjske zemlje. Nevihta se je zlila brez škode — med obedom. Bilo je vse v najprijetnejšem raznoloženju. Pa ne brez izjeme. Razžaljeno je bilo Kranjsko mesto, ker ni dobilo vabila k slovesni otvoritvi. Tudi poslanec Zabret ni dobil vabila, ker je bilo poslano na napačno adreso, dasi je bil prostor zanj re-serviran na vozu in pri mizi. Razžaljeni so seveda tudi žurnalisti, ker niso dobili vabil k eni tistih slavnosti, pri katerih se težave časnikarskega poklica prenašajo na nekoliko prijetnejši in slovesnejši način nego ob navadnih delavnikih. Ekscelenca baron Schwegel in baron Bom sta piscu teh vrstic zatrjevala, da se je to zgodilo brez vsakega slabega namena, edino le po neprevidnosti dotičnih organov, katerim se je izročila prireditev udeležitve. Z jutranjim gorenjskim vlakom so prišli v Kranj zastopniki deželne vlade in deželnega odbora: Baron Schwarz in deželni glavar Šuklje, grof Chorinsky, deželni odborniki dr. Šusteršič, dr. Tavčar, dr. Lampe, vladni svetnik vit. Laschan, dvorni svetnik Pattai, poštni ravnatelj v Trstu, železniški nadzornik Littrow itd. V Kranju se je zbralo na kolodvoru vse polno občinstva. Od občine ni sprejel nihče slavnostnih udeležencev, niti ene zastave ni bilo nikjer. Cez nekaj časa se je pripeljal posebni vlak železniškega ministrstva, iz katerega je stopil sekcijski načelnik v železničnem ministrstvu dvorni svetnik Šonka, obdan od več višjih uradnikov, ki je v svojem nagovoru, pozdravljen od deželnega predsednika in deželnega glavarja, omenjal, da je železniški minister, sam zadržan po nujnih opravilih na Dunaju, poveril njemu nalogo, da ga zastopa pri otvoritvi železnice Kranj-Tržič. Slavnostni gostje, med katerimi smo opazili tudi državna poslanca Pogačnika in Demšarja, so stopili v krasne salonske vozove, pred katerimi je že stala v zelenju ovita in z zastavami okrašena lokomotiva, da odpelje prvi vlak proti Tržiču. Megle so se bile tačas že vzdignile, in vedno lepše se je odpirala gorenjska stran. Prva postaja: Naklo. Vse v slovenskih trobojnicah! Postaja je polna ljudstva, šolski otroci stoje v vrsti, iz srede pa zadoni od navdušenih domačih pevcev v lepem zboru: >Lepa naša domovina!« Gospod Legat pozdravi goste v imenu občine, deklica izroči šopek zastopniku že-lezničnega ministra in med pesmijo: »V hribih se dela dan!« odžvižga vlak naprej. Druga postaja Duplje! Zopet vse v zastavah. Možakarji v narodnih nošah, krepke in močne postave, obrnejo nase poglede vseh. Ko stopijo gostje iz vozov, jih pozdravi g. Štular, ki v krasnem govoru opisuje kulturni pomen železnic in izraža veselje ljudstva, da se otvarja ta železnica v jubilejnem letu Nj. Veličanstva. Navdušeni živio-klici so spremlje-vali besede mladega vrlega govornika. Požarna hramba je stala v vrsti. Ko se je vlak pomikal dalje, smo opazili ob cesti — zadnji poštni voz, ki so ga ovenčali z zelenjem za njegovo zadnjo pot. Kolik razloček med preteklostjo in med bodočnostjo! Bilo je značilno srečanje. Tako je šlo dalje do Tržiča. Povsod so slovenske trobojnice pozdravljale vlak. V Tržiču so pozdravljali že od daleč gromoviti živio-klici, ki so vedno bolj naraščali, ko se je vlak pripeljal v postajo. Hrib nad kolodvorom je bil poln občinstva, ki ga je venčalo v pisanem kolobarju. Bil je res krasen pogled. Na kolodvoru je stala požarna bramba, došle goste pa je pozdravil župan Mally. Pred kolodvorom so čakali vozovi. Deželni predsednik in deželni glavar sta sedla v avtomobil, drugi so se razvrstili po vozovih, in so se peljali skozi Tržič k Sv. Katarini v razkošno grajščino barona Borna, kjer je bil prirejen obed, med katerim je svirala vojaška godba iz Gorice. Prvi je nazdravil ekscelenca baron Schwegel Njegovemu Veličanstvu. Baron Bom kot hišni gospodar nazdravi deželnemu glavarju Sukljetu, deželnemu predsedniku baronu Schwarzu in sekcijskemu načelniku Šonki kot zastopniku železnič-nega ministra. Sekcijski načelnik Šonka se zahvali in v svoji napitnici povdar-ja, da je iz srca rad sledil pozivu železniškega ministra, da se v njegovem imenu udeleži otvoritve te železnice, ker ima že od prej iz svoje mladosti najlepše spomine na Gorenjsko, ki jo pozna od svojega lastnega bivanja v teh krajih. Zeli, da bi nova železnica donesla obilo koristi obrti in poljedelstvu teh krajev. Deželni glavar Šuklje v slovenskem jeziku opisuje napredek naše dežele v prometnem oziru in nje splošno gospodarsko povzdigo, za katero moramo vsi delati. Omenja starodavni tržiški obrt, ki se je znal ohraniti doslej, ko še ni imel železniške zveze, in bo procvital še bolj odslej, ko je zvezan z zunanjim svetom. Pa tudi poljedelec si bo znal nakloniti dobrote od te prometne zveze. Deželni glavar nazdravi v to ime poštenemu, delavnemu našemu ljudstvu, ki prebiva od Tržiča do Kranja. Slednjič nazdravi dež. predsednik baron Schwarz baronu in baronici Bornovi ter ju zahvali za ljubeznjivo gostoljubnost. Po obedu so se gostje vrnili skozi Tržič na kolodvor. Baron Schwarz je svoj nemški govor začel slovensko, ekscelenca baron Schwegel je pa na koncu svoje napitnice cesarju zaklical krepek slovenski »Živio!« Tržič je bil ta dan ves v slovenskih narodnih trobojnicah. Niti ene frankfurta-rice ni bilo nikjer, pač pa na stotine slovenskih zastav. Nemci so izobesili samo cesarske zastave. Ko bi bili prišli na dan s frankfurtaricami, bi bili samo dokazali, v koliki manjšini da so: Zivio- in Na zdar- v klicev je odmeval ta dan ves Tržič, po-sameni heil-klici so se kar izgubili. Bil je vesel in lep dan za Tržič, ki se je pokazal v svoji pravi podobi. Nepravično pa je, da stoje na prvem mestu pri postajah nemška, potem šele slovenska imena. Želimo tudi mi, da bi bila ta železnica v korist celemu prebivalstvu in v prid naši lepi Gorenjski! Škoda po suši. Klic po pomoči. Strašna suša, ki je skozi toliko tednov skoro nepretrgoma žgala naša polja in naše travnike, pomeni za našega poljedelca težko nesrečo. Posebno živinoreja je hudo zadeta. Prva košnja je jako slaba, in žgoča vročina je tudi posušila korenine, tako, da se ni nadejati, da bi tudi obilo deževje moglo poživiti izsušeno travo. Zato nam grozi veliko pomanjkanje sena, kar pomeni hud udarec za našo razvijajočo se živinorejo. Čujemo, da so naši državni poslanci na Dunaju že opozorili državno vlado na to stisko našega poljedelca, in upati je, da bo država priskočila na pomoč našemu kmetovalcu. Seveda bi mogla pomagati samo izdatna podpora. A poleg višine podpore je treba, da se doseže namen, tudi pravega načina podpore, sicer se lahko velike vsote izdado in vendar ni od njih pravega uspeha. Doslej so se podpore delile ponavadi v denarju, ker je bilo težko najti drugačen način, da bi se razdelile med ljudstvo. Politične oblasti in županstva so imela pri tem obilo sitnega in nehvaležnega dela. Zadovoljnost se ne doseže, poizvedbe žan-darjev, ki imajo prvo besedo, pač niso najsigurnejše, in po razdelitvi podpor vse upije, da je bilo krivično razdeljeno, da so dobili oni, ki ne potrebujejo, reveži da so bili prikrajšani itd. Kdor je imel opra- viti s takimi razdelitvami, bo pritrdil, da ni bolj nehvaležnega posla. In revež, ki dobi podporo? S par kro-nicami mu ni pomagano. Mnogokrat tega, česar potrebuje, niti za denar ne dobi, in marsikdo obupan nese svojo podporo v gostilno, kjer jo požene po grlu. To pa gotovo ni namen državne podpore. Treba je najti torej pravi način, po katerem pride državna podpora res v roke tistim, ki so je potrebni, in katerim tudi v resnici donese nameravano korist. Zato pa se je že večkrat izrekla želja, da bi se pri delitvi podpore izbral primernejši način. To prej ni bilo mogoče, a sedaj so nam ravite gospodarske organizacije našega ljudstva lahko že ne Ie za oporo, ampak tudi za posredovalca pri razdelitvi podpore. Ker naš kmet stoji in pade z živinorejo. mora biti namen te podporne akcije v prvi vrsti, ohraniti živinorejo. V kratkem bo zmanjkalo sena, in kmet bo moral za vsako ceno prodati živino, ker je ne bo mogel krmiti. To bo hud udarec tudi za lepo se razvijajoče mlekarne, in novo snovanje potrebnih živinorejskih zadrug se bo moralo čisto ustaviti. Tu je treba pomoči, in ta pomoč je mogoča le tedaj, ako se sedaj takoj, dokler je še dobiti sena in dokler cena še ni previsoka, po drugih deželah pokupijo velike množine sena, ki se potem za nizko ceno oddajo potrebnim živinorejcem. Kranjska dežela trpi vsa pod sušo, in ni misliti na to, da bi Gorenjska mogla pomagati popolnoma izsušeni Dolenjski in Notranjski. Ako bi tudi dobili živinorejci denarne podpore, ne bi niti za drag denar mogli dobiti krme za živino. Zato bo treba seči daleč naokoli in takoj pokupiti na stotine vagonov sena. Način bi bil sledeči. Gospodarska zveza takoj pokupi velike množine sena. To blago odda Gospodarska zveza kmetijskim društvom po nizki ceni, in državna podpora se porabi v to, da se pokrije diferenca v ceni. Ta društva potem po določeni znižani ceni oddajo seno poljedelcem. Koder ni kmetijskih zadrug, posredujejo lahko rajfajznovke. Če kod tudi še rajfajznovke ni — takih zaostalih krajev je pa jako malo — se osnuje takoj odbor, ki prevzame to nalogo. Gospodarska zveza je že enkrat posredovala pri podobni državni akciji v vsestransko zadovoljnost. Ako se stvar takoj zistematično uredi v velikem slogu, bo uspeh gotovo še boljši. Kaj se doseže na ta način? 1. Državna podpora v resnici poda poljedelcu to, kar mu je treba. 2. Dobil bo samo tisti, ki potrebuje. 3. Podpora izgubi ponižujoči značaj miloščine. 4. Vlada ima popolnoma zanesljiv aparat, ki bo komercielno-tehnično izvršil zanjo ta nelahki posel. 5. V očigled bližajoči se veliki draginji se bodo regulirale cene. 6. Ako se n§ ta način ohrani živinoreja, ne bo imel koristi le poljedelec, ampak tudi drugi stanovi, ki bi sicer trpeli vsled draginje. Naj bi se upoštevale te vrstice! Težko prizadeti naš poljedelec jim bo gotovo pritrdil. A treba hiteti, kajti sila bo vedno hujša. Dr. Lampe. SSSSšžL Narodno gospodarstvo Ravnanje s posli. Kmetu je vsak dan težje dobiti dobrih poslov; fantje in dekleta malih posestnikov, ki so preje hodili služit k bogatejšim kmetom, odhajajo sedaj drug za drugim v tovarne, rudnike iu mestne službe. Ondi je lažje delo, krajši delavni čas, višja plača in pa prostost. Seveda ti ljudje ne pomislijo na to, da če je dcio tu in tam res nekoliko lažje in delavni čas krajši kakor na kmetih, je pa zato delo nezdravo in nevarno; taki delavci in delavke mnogo preje omagajo, kakor kmečki hlapci in dekle, ako jih sploh ne zadene nagla nesrečna smrt. Tudi višja plača jim malo hasne ob silni draginji in morajo pač večkrat lačni biti nego siti. Ravno tako malo jim pomaga večja prostost, ker je v prostem času nimajo kam djati. razven da ždč v svojih zaduhiih, nezdravih stanovanjih ali pa pohajkujejo ženske po mestnih ulicah, moški pa sede v žga-njariiah in drugih beznicah ter tako oboji zapravljajo svojo čast, svoje imetje in svoje zdravje. Vendar pa ne smemo vsega pisati na rovai nečimurnosti in lahkomiselnosti mladih ljudi, ki silijo v mesto iu obračajo kmetu hrbet. Res je marveč, da je kmet sam mnogo kriv pri tem, ker ne zna ali noče s posli dobro in pravično ravnati. Zadnji čas je že, da kmet spozna, da posel ni suženj in da ne sme preveč zahtevati od njega, ako noče, da ga o prvi priliki .ne pusti na cedilu. Kakor posel potrebuje kmetovega denarja. tako potrebuje kmet poslove delavne moči. Ne gre torej, da bi kmet zaničeval posla, češ: kaj bi bore hlapec ali dekla proti meni! Le nič se ne postavljaj čeznja, saj ne moreš shajati brez njih, in bodi vesel, ako ti hočeta dati za tiste krone vse svoie telesne moči v službo. Na drugi strani nas pa tudi vera uči, da smo vsi otroci božji, da je najrevnejši pred l3ogom ravno toliko vreden, kakor največji bogatin. Posel vse to dobro vé in zato ga globoko žali, ako se ga zaničuje. Šel bo od take hiše. kakor hitro bo mogel. Vedite se torej nasproti poslom spoštljivo; ne dajte jim občutiti, da so kaj manj nego vi in vaši otroci. Pogovorite in posvetujte se z njimi zaradi dela, in ako vidite, da so se ob kaki priložnosti posebno potrudili za vašo korist, tedaj jih pohvalite in če le mogoče z malenkostjo obdarite. Ne bo vam žal, ker iih boste s tem še bolj spodbudili k pridnosti in zvestobi. Zabranite pa tudi svojim otrokom, da bi posle zaničevali, jim nagajali ali jih kakorkoli nadlegovali. Le mimogrede naj tukaj še to omenim, da se naj kmetu ne zdi za malo, da bi hčer dal poštenemu in pridnemu hlapcu za ženo, ali pa da bi sin vzel deklo za gospodinjo. Pošteno srce. pridne roke in bister razum — to je najboljša dota in največja čast. — Marsikaj se mora spremeniti tudi, kar se tiče hrane. Posel ima pravico zahtevati dobre in tečne hrane, da si more pri trdem delu ohraniti zdravje in moč. Marsikje pa je vdomačena misel, da je za posla vse dobro, samo da je kaj v skledi; za posle porabijo najslabše stvari in nič ne gledajo na snago. To je naravnost grešno in bi ne smeli zameriti poslu, ako je zdelan in lačen prišel k mizi, a najdel ondi kako neokusno in nesnažno plažo, pograbil skledo in jo treščil skozi okno. potem pa šel ležat namesto delat. Zares, taka hiša ni vredna pridnih in zvestih poslov, kakor tudi ne tista pri kateri puste posle stradati. Preje mora gospodar in vsa družina kaj potrpeti, nego pa posel; kajti oni potrpe v lastno korist, posel pa le v svojo škodo, ker za vse svoje delo nima druzegu nego hrano in nekaj denarja, domači pa delajo in trpe za svoj lastni dom iu premoženje. (ìledati se mora tudi na to, da posel vedno o pravem času dobi svojo jed, da se ne jezi iu ne preklinja. Kajti, kdor težko dela, ne pozna potrpljenja in se to tudi od njega zahtevati ne more. Daljo ima posel pravico do potrebnega počitka. Marsikak gospodar in gospodinja ne mislita na to; posla gonita k delu po noči in ikj dne .kakor da bi posel ne bil iz mesa in krvi, marveč iz železa. Pa še tisto se obrabi in utrudi. Prav je sicer, da posel črez dan pridno dela, saj mora tudi gospodar skrbeti za njegovo plačilo: toda pozno v noč naj bi se posla nikoli ne sililo k delu, ako ni ravno huda sila. Tedaj pa naj tudi domači krepko poprimejo za delo. da ne bo posel kuhal srda v svojem spni. Sploh naj bodo domači poslom vedno zgled v pridnosti, da bodo potem tudi posli radi in z veseljem delali. Kajti, čudno bi bilo, da bi se posel vnemal za delo, ako ni domačim zanjga. Ob nedeljah in praznikih naj se poslom dovoli, da ves čas. ki jim ostane od opravljanja živine, oziroma pospravljanja v kuhinji, porabii" zase po svoji lastni volji. Zahtevati pa se mora seveda od njih, da nič nepoštenega ne počno in da opravljajo svoje verske dolžnosti. Najbolje je, ako se jih sprejme v družinski krog, da se morejo z domačimi razgovar-jali in razvedriti; potem bodo tudi v prostem času ostajali doma in se ne bo bati, da zaidejo na slaba pota. K tej točki spada še nekaj važnega: v vsaki hiši namreč, kjer imajo posle, naj bi se določilo za nje poseben prostor, kjer so v svojem prostem času lahko sami zase ter jim zlasti ob nedeljah iu praznikih ni treba potikati se pt> skednjih in hlevih in postajati za vogli. — Da mora biti poselska postelja snažna in pozimi preskrbljena z dovolj gorko odejo, se razume samo po sebi. Kadar posel zboli, naj ga gospodar in domači ne gledajo grdo, marveč mu prijazno strežejo; saj se je zanje potil in trudil in — naš bližnji je tudi. Vse to, kar smo doslej navedli, ima priden in pošter. posel pravico zahtevati od gospodarja, in mislimo, da bo tudi gospodar imel pri tem le korist; kajti posel, s katerim se tako ravna, bo držal nase in na svojega gospodarja ter bo vse svoje moči zastavil v njegov prid. Vendar je pa še nekaj druzega potrebno, da so posli dobri in zvesti in da spoštujejo gospodarja in domače — namreč lep zgled. Ako domači ne hodijo v cerkev, uganjajo nespodobnosti, zapravljajo ali drugače delajo škodo lastnemu domu ali sosedom, ako preklinjajo in drug drugega blatijo, potem posel ne more biti vesel svoje službe in ne svojih gospodarjev, in čuditi se ne smemo, ako postane šn slabši od njih — njim na škodo. Tako smo torej pomedli pred gospodarjevim pragom, prihodnjič pa se ozremo pred poselska vrata. Našim državnim poslancem pa bodi toplo priporočeno, da se z vsemi močmi potegnejo za starostno zavarovanje kmečkih poslov. Najnovejši dogodki. lj Važna iznajdba Ljubljančana. Sarajevski »Hrv. Dnevnik« poroča, da je iz bo-senske vstaje slavnoznani Miroslav Hub-majer, sedaj v Sarajevu, izumil pripravo za samotvorno spajanje železniških vozov. Iznajdbo so preizkusili nemški strokovnjaki ter je iznajditelj prijavil patent za isto v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Iznajdba omogoča lažje in hitrejše skopče-vanje vozov, veza je trdna, tako da vozovi sami od sebe ne morejo narazen; loči se jih zopet zelo lahko — z omenjeno napravo. Kar je pri tem glavno, pa je okolnost, da bo poslej izključena vsaka nevarnost za uslužbence, ki so bili pri vezanju vozov doslej mnogokrat poškodovani ali pa tudi našli smrt. Rojaku čestitamo! Grozen požar v Boryslawi. Ob nevihti je udarila strela v šest petrolejnih vrelcev, med njimi tudi v »Oil City«-rov, ki ima jako veliko petroleja. Taka katastrofa galiških petrolejskih vrelcev še ni doletela. Nesreča je še zato tem večja, ker se rešilna dela omejujejo, da preprečujejo odtok gorečega petroleja v studence. Pionirji delajo nasipe, da omeje požar. Požar se je grozno hitro širil. Gost dim se je valil nad gorečim petrolejem. Med gorečimi vrelci je tudi »Oil City«-vrelec, ki je povzročil letos, da so padle cene petroleju. Škodo cenijo že zdaj na več milijonov kron. Prva strela je vžgala vrelec »Litava«, druga »Oil City«, tretja rezervoar. Plamen je švigal več sto metrov visoko. Požar se je razširil tudi na vrelec »Kismet«, »Celebes« in »Fadanja«. Ponoči sta došli dve stotniji vojakov, ki sta omejili požar. Strokovnjaki trde, da bo trajal požar 3 do 4 dni. Požar baje ne bo vplival na petrolejne cene. Ponesrečilo 400 delavcev. Peterburg, 6. julija. Pri nesreči v jusovskem rudniku je izgubilo življenje 4(10 delavcev. Rešili so 63 oseb. Pokopali so 228 mrličev, v bolnišnici je 19 ponesrečencev. Škoda znaša dva milijona mark. Car je daroval za ponesrečence 10.000 rubljev. Umori. V Butovicah je usmrtila branjevka Stocek svojega moža in ga vrgla pod konje. Stockovo so zaprli. — Na Srbskem sta umorila lóletna dečka Velič in Jovi-čič kmeta Kojadinoviča in ga oropala .— V Rolanu na Srbskem je pa ubil s sekiro svojega hlapca kmet Radulovič. Povodnji na Kitajskem. Reka Jang-tse-kiang in nje pritoki so silno narasli in so na več krajih izstopili. Voda je odnesla tudi nekoliko mostov železnice Pekan - Mankon. V Ičangu je po-vodenj prodrla nasipe in vsa mesta od Hankona do Nankinga so pod vodo. SSSŠŽL Iz raznih krajev. Ljudožerci na Salomonskih otokih. O kanibalizmu na Salomonskih otokih (pri Avstraliji) podaje obširen popis R. Parkinson, izborni poznavalec Južnega morja, ki je 30 let med domorodci živel in preiskoval ter deloval. Parkinson pravi: Splošno se trdi, da so prebivalci Salomonskih otokov brez izjeme ljudožerci. Na večjih otokih je kanibalizem še mnogo razširjen, na malih otokih pa ne, ker prebivalci živijo med seboj v bolj prijateljskih razmerah. V nekih delih pa so ljudožerci sploh popolnoma izginili, zlasti v južnem delu Rongainvilla. Prebivalci te pokrajine gledajo z zaničevanjem na svoje severne sosede, ki so še udani kanibalizmu. Prebivalci pobrežnih krajev so povsodi drugje besni ljudožerci, družijo se v čete k lovu na ljudi, posebno na notranje prebivalce, katere napadajo v njili naselbinah. Na svojih potovanjih po Salomonskih otokih je Parkinson večkrat srečal take ekspe-dicije, katerih udeležniki so trdili, da gredo na slavnost ali pa se vračajo z nje. Slavnosti so bile seveda ljudžerske pojedine. O pojedinih vaseh na vztoku otoka Ron-gainville vé Parkinson popolnoma natančno, da so prirejale redne love na ljudi v notranjem delu in prodajali plen, živi in mrtvi, v oddaljene kraje. Parkinson popisuje pa poedine običaje ljudožerstva, o čigar obsegu pričajo lobanje razstavljene kakor trofeji v piramidah in ostanki kosti na mestu pojedin. Začetkoma so sovražnika pojedli v njega sramoto in iz radosti nad zmago. Stvar pa ie potem postala grda navada. Ljudsko meso je za mnoge vrojence najboljši užitek. Evropejski vpliv ni dosedaj popolnoma nič pomagal proti kanibalizmu. Mladeniči, ki so služili tri leta v francoski vojski in bili dobri in zanesljivi delavci, so se takoj, čim so prišli domov, zmenili na lov ljudi, da si preskrbijo dolgo pogrešani užitek. Parkinson je nekdaj presenetil domačine pri kanibalski pojedini. Domačini so zbežali, toda njegov spremljevalec, iz plemena Buka, se je slastno vrgel na meso in je bil jako razjarjen, ko mu Parkinson ni dovolil jesti ostankov ljudskega mesa in je zapovedal, naj pokopljejo ostanke. Kanibalizem je glavni vzrok medsebojnih bojev. Najboljše sredstvo proti ljudožerstvu bi bila kolonizacija belcev, katerih se domačini strašno bojijo. Soclalno-demokraška predrznost. V Kladnn na Češkem je umrla soproga »so-druga« Rezniceka, katera je pred smrtjo nevede podpisala polo papirja, na kateri je bil naznanjen njen izstop iz cerkve. Ko pa je zvedela, kaj je podpisala, ni hotela ostati več doma, ampak je zahtevala, da naj se jo prepelje v bolnišnico. »Svobodoljubni sodrugi« pa tega niso dovolili, in tako je tnorala reva napol mrtva sama lezti v bolnišnico, kjer so jo na njeno željo dali v sv. poslednje olje. Črez dva dni je umrla. Pri pogrebu, na binkoštni ponedeljek, je imel na katoliškem pokopališču »obersoci« govorov katerem je najpredrz-neje sramotil nauke sv. cerkve ter trdil, da je bila ranjka brez vsake vere. In kaj tacega se je zgodilo na — katoliškem pokopališču. Judje, protestanti ali pa Turki bi na svojih pokopališčih kaj takega ne trpeli. Slika Julija Cezarja. Pri Anibeh-u v Egiptu so izkopali v grobišču iz dobe Pto-letnejcev v grobu nekega visokega uradnika krasno dve tretjini metra visoko vazo, na kateri je naslikan Julij Cezar kot grški bog. Iz napisa izhaja, da je bila posoda last kraljice Kleopatre, ki jo ji je bil Cezar daroval. »Kopniški stotnik«, črevljar Viljem Voigt, zahteva od lista »Königshütter Tagblatt« 25.700 mark odškodnine, ker je list ponatisnil iz »Neue Freie Presse« življenjepis, ki ga je bil Voigt spisal v preiskovalnem zaporu. 100.000 otrok v paradi. V četrtek je pred newyorškim guvernerjem korakajo 100.000 otrok brooklynskih nedeljskih šol v proslavo 791etnega obstanka Brooklyn Sunday School Union. Vsa parada je bila razdeljena v divizije po posameznih šolskih okrajih. Parade se je udeležilo tudi več mož s sivimi lasmi, in žensk z belimi kitami, ki pohajajo na stara leta v imenovano nedeljsko šolo. Nekdaj milijonar, sedaj prosjak. Iz Milwaukee, Wis., v Ameriki poročajo: C. J. L. Meyer, prvi predsednik Chicago & Northwestern železnice, bivši mayor mesta Fond du Lac, Wis., drug bivših senatorjev Sawyer in Oshkosh, ki je bil preje večkraten milijonar in splošno znani trgovec z lesom, prišel je semkaj k Oustavu Frellsonu, ki je predsednik neke dobrodelne družbe, in ga je naprosil, naj mu iz-posluje stanovanje in hrano v sirotišnici. Nekdanji milijonar, ki je star 7.0 let, Je Frellsonu pripovedoval, da je počasi zgubil vse svoje velikansko premoženje in da sedaj nima niti centa več. Pripovedoval je tudi, da je v Milwaukee in v Chicagu zaman iskal dela in zaslužka. Povedal je tudi, da sta njegovi hčeri bogato omoženi, da mu pa nečeta dati niti enega centa. Sedaj je nesrečnik postal pravi prosjak in radi tega je prosil za stan in za hrano. Ker pa ni stalno stanoval v Milwaukee, ga niso zamogli sprejeti v ubožno hišo, vendar je pa imenovani Frellson pisal energična pisma njegovim zetom, da jih na ta način opomni na njihovo dolžnost. Alati vlovlla otroka. V Tuttlingenu v gorenji dolini Donave, se je vračala žena izdelovalca glasbil, Faude, domov ter z grozo videla, kako se ji je dveletni otrok ?rekucnii z okna tretjega nadstropja, ena razprostre roke, vlovi otroka ter se ž njim vred zgrudi. Opraskala si je nekoliko kožo, otroku, ki se je v zraku dvakrat preobrnil, ni bilo nič. Brez rok je hotel biti. Pariški medicinski akademiji je predložil profesor Diu-lafay zanimivo poročilo. Poročal je o nekem 30Ietnem možu, ki si je na roki nalašč prizadejal tolike rane, da so mu morali roko odrezati. Na ta način je hotel postati interesanten. Ko je isto poizkušal z drugo roko, so zdravniki zapazili, kako pri tem čudaku nastanejo rane ter so čudaku pokvarili »veselje«, da bi hodil okolu brez rok. Strogi sodnik. Iz Londona se poroča: Sir John Charles Day, slaven star londonski sodnik, je umrl in angleški zločinci so začeli prihajati na dan. Kajti le malo londonskih sodnikov je tako neizprosno izvrševalo svojo službo do svojega 82. leta kot Charles Day. V svoji službi je osivel, vendar je ostal dosleden svojim principom. On ni videl svoje službe le v tem, da je zločinca kaznoval, ampak mu je temeljito zapravil veselje do nadaljnih zločinov. Kadar je on sedel ua sodnijskenl stolu, takrat je izgledal kot živa podoba strašne neizprosnosti. Po svoji strogosti je postal kmalu znamenit po celi Angleški. V 14 letih. kjer je zadnjič služboval, je prisodil 137 zločincem nič manj kot 3766 udarcev s palico. Poleg svoje strogosti je bil vedno vesel in tudi v razsodbah poln humorja. Po celem Angleškem krožijo anekdote iz njegovega življenja. Nekoč je rekel članu liverpolske bande: »Dolgo vas ne boni zapiral. Toda pri svojem vstopu v kaznilnico jih dobite dvajset z mačkom, črez devet mesecev nadahtih dvajset, in ko odidete. jih dobite v slovo še dvajset, da svojim tovarišem lahko pokažete. kaj ste med tem časom zaslužili.« On jc bil menda edini sodnik, ki je tudi moral prestati kazen. Koje nekoč hotel poizkusiti, če je kolo. na katerega so navezovali kaznjence, dovolj močno, ga je to tako prijelo, da se ni mogel rešiti. Ko je poklical prisotnega kaznjenca. se je ta obrnil in odšel, kot da ne bi nič slišal. In ubogi Sir John Charles Day je moral čakati, da so prišli rešitelji, ki so mu pomagali iz nepriietnega položaja. Smola. Nek pruski uradnik je bil zadel v loteriji več sto kron. Vkljub temu pa je. kakor ponavadi vsako leto, prosil pri-sto'no oblast za podporo o priliki počitnic, da bi mogel obiskati kakšno kopališče. Istodobno je hotel tudi dobiti dobitek na loteriji, v kar je trebalo vposlati srečko. Pripravil je prošnjo na vlado in pismo na loterijski urad ter dotične naslove. Nesreča pa je hotela, da je zamenjal zavitke. Črez nekaj dni mu pristojni urad vrne — žreb z opazko, da se je njegovo srečo v loteriji, h kateri se mu čestita, vzelo na znanje. Loterijska uprava pa mu javlja, da je pomotoma tja došlo prošnjo za podporo odstopila — pristojnemu uradu. Kratkoèasnice. Prevelika skrb. Čakaj, nepridiprav, kaj pa počenjaš na moji jablani?« — Nič hudega, oče. Ravnokar je padlo jabolko na tla in hitel sem na drevo, da ga obesim nazaj!« Pravi vzrok. Oli. mama.« prijoče mali Mihec iz šole domov, gospod vodja, ki je bil bolan . . . .« Mati prestrašeno: »Je umrl?« — »Ne. zopet ie zdrav in ie bil danes že v šoli!« Slovenec In Nemec. Slovenec, ki mu je poginil konj, gre potrt proti mestu. Sreča ga trd Nemec, ter ga vpraša: »bo hin, bo hin?« Žalostno odgovori Slovenec: »Ne bo ne — je že hin.« Nemcc: »Bos?« Slovenec: »Kaj bos — pustil sem mu vse podkove.« Nemec: »Du ezel du.« Slovenec: »Kaj boni jezen žalosten sem. žalosten.« — Slavna županstva prosimo, da nam blagovol'jo takoj naznaniti eventuelne pre-membe sejmov, ker le na ta način moremo izdati natančen seznam sejmov v Novi družinski pratiki. Upravništvo »Slovenca«. Zakaj tppé otroci na driski ? Mej tem, ko je v hladni letni dobi driska razmeroma redka in precej brez nevarnosti, nastopa začetkom poletne toplote pogosteje, da, v najbolj vročih mesecih celo jako pogosto in je nje razvitek tako nagel, tako nevaren, da v takih časih umrljivost otrok strahotno narašča. To žalostno dejstvo, ki se pojavlja sicer v velikem mestu najhujše, a se opaža v večji meri tudi mej ctroci na deželi, je v jako tesni zvezi z dvema važnima okoliščinama, namreč v prvo po vsled vročine zmanjšanem odporu malih otrok in potem pojav silno nagle razmnožitve bakterij in kemične razkrojitve kravjega mleka. Proti zadnje imenovani škodljivosti lahko mati dobro zavaruje svojega otroka, ako vporablja kot izključno otroško hrano že skoro pol stoletja dobro se obneslo čisto alpsko mleko vsebujoče Nestléjevo otroško moko, katera je vedno vporabna, vedno nasitljiva, nikdar kiselkasta ali razkrojna in vzdržuje red v de-Idvanju prebavnih organov. 1612 Eden ali dva vajenca -r za pekovski obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna g izobrazba in preskrba z obleko in hrano za čas 2 učne dobe. — Pojasnila daje Avg. Janko, pek. mojster, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 7. Lastniki graaofonor ! naenkrat ali tudi pos a- meznih z gotovo znamko dobite eno plošCo zastonj I Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40-600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrst. 5 Valerija Kirchner, Dunij I Kotowralrlng 7— n HÌXm * Novem iniitu n|\Q«5s5sob,n, ■1I*M hlevom, kletjo In delavnico za kolarslti obrt in večjozalogo lesa, dalje gozd in njiva za 4 mernike posetve,se prodi pod ugodnimi pogoji,— Več pove lastnik Frin Murgel islotam 1588 2-2 Ulcarske vernine krtini vzorci, vedno naino-vejle ! Zelo priporočljivo zu bale. Lepo vezeni batlst-r. bei in moderne bluze po povietiu na vse strani Avstro Oerske poillja alovlt.tovarna veznin KarolJosip Gras« i Ilorabtrnu, Altnejc -j n 1563 PredarUko 6 1 Vzorci Iranico na izbero. Priporočam (g. čevljar|em In p. t. občlmtvn SÄ trgovino ae usnjem in vaami čevljarskimi potrebščinami v Ljubljani a v. Patra oaata 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izknlal bom, da z dobrim bltfom In nizkimi cenami zadovoljim vte c. odjemalce in prosim cbilnega obiski. 2844 52-10 K. A. Kragar. LOTERIJSKE ŠTEVILKE Trst, 4. julija: 31, 48, 56, 64, Linz, 4. julija: 68, 24, 88, 6«, 63. 31. ŽITNE CENE. Ljubjana, 7. julija. Pšenica, domača ......25. Rž . . -,........2ti. Oves...........18. Ajda, črna.........19. Ajda. siva........18.5(1. Proso, rumeno.......17. Ječmen..........16.— Fižol, rdeč .......20- 22 Fižol, koks .......20-22 Fižol, mandalon.......20. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni tr$ it 19 registrovana zadruga i omejenim poroštvom KOI^KSnl tl$ ìt li sprejemahranilna vloge vsak OI to je, daje za 200 kron delavnik od 8 do 12. ure H« * |4 |0 9 kron 50 ^^ na leto Druf« hranilne knjižice ae sprejemajo ka« goto« donar, m da M m njih obrestovanje prakinda. ■aatal davek plača hranilnic, lama. ——« N.jsi*urnejša prilika z, «edenje. A. Kalan I. r., pr.d.ed«*. ^^ K-onft J. Suftnlk I. r., podpredsednik. Vinotoč na drobno in na debelo najizvrstnejših domačih vin. kakor rebule, ber-žanke. muškata, cvička, terana in drugih po najnižjih cenah. Najtočnejlo postrežbo zagotavljajoč bilježi velespošt. 1520 Franc Lukeš 3 3 Mestni trg štev. 118, Kranj. DtČRH. kateri bi imel veselje do trgovine, sprejme Frano Mikolió, trgovec mešanim blagom v Sodražici. Oglasiti se je istotam. 15»3 3-2 I. kraaj.ka f*4)«l|« » .«.k lan«** la «llkaaja ■■ ■taki* - Aug. Agitola, Oanajika esita I3a, pol«t,Fifovia- •• prlp.r.t. prilastiti dak. vietai la ». a slava. «bčiastva sa naprav« carkvaalh «ka«v a aaialalai steklarstva» ali aUkaaaaa alakl«, slavbealb dal, naprava .kvlrav, lld. 114. -I"» ladl « salogl razlito« parevi----- •laklaa« peioda aa naalaj« («alila la —-sebaike, avaHIka, akvlra Itd. p« na|nli|fk «.-■ab. - Nari.I, canlkl Ia proratani aa aa-ktava aail.nl, m nag a aprlievala aa davriaaa «ala i« staitela. «dfaaialcaai v «glad aa r«rp*lag«. 'MT St—«0 Haioližha Tigfcarn» vizitnio« « Ustanovljena 1.1881. C. kr« priv. občna zavarovalnica Ustanovljena I-1881. Assicurazioni Generali v Trstu. Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron. Do sedaj izplačane škode nad 850 milijonov kron. Družba zavaruje: Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se Je pri tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron. Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken Sprejema tudi zavarovanja : Zoper telesne nezgode in točo. Pri tej družbi je zavarovan na živil en je Njega svetost papež Pi) X. in prevzvišeni knezoškof ljub ljanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega. Glavni zastop v Ljubljani: Marijin «rg, Sv. Petra cesta 2, t lastni hiši Lyra kolesa '>r'znano naiboij§i izdelek. _Nedo8ežna kakovost in oprema. Carine"prostoodzn-r^08 Najnižje cene. Jamstvo tri lata. C. kr poitar M. Junger v St. plie: Vaš Izdelek obte dopada. Čadltl ■« moramo res, da more tovarna spraviti na trg tako solidno Izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoče kolo po lako nizki ceni. Richard Ladewig, Lyra tovarna koles, Prenzlau. po^ch Nr.253. ——--Zahtevali« zasloni cenik. --— Odlikovano. UstanovIJtao 1910. Vse vrste lovskih pnik, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52-6 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj In franko. ** I ****** ******** Hranilnica ln posojilnica za Kandijo in okolico 1502 freaiatrovana zadruga z neomejena zavezo) 5-2 sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje ■» » y v Obresti se pripisujejo k glavnici koncem leta brez posebnega naročila. Rentni davek plača posojilnica iz svojega, ne da bi istega vla-— gateljem odtegovala. — —' Ena dopisnica zadostuje, da dobite brezplačno in poštnine prosto krasni novi cenik, kateri je ravnokar izšel, ur, zlatnine in srebrnine od prve največje eksportne !V'd7ke in 7 H- SUTTNER, Ljubljana 1227 10—7 Olavnl trg, nasproti rotovia. Velika zaloga krasnih primernih birmanskih daril. Radi reduciranja pro« dukcije se proda 1076 500 tucDtou platnenih rluh brez Sina, 150/200 cm dolgih, za-.robljenih, najfinejših po K 14-30 6 kosov. Zlasti so priporočljive za hotele in kopališča. Tkalnica platnenih in volnenih izdelkov br.KreJcor, DoMio ft. 75, Čeiko, Izborna novoati i cefir, batist in tkalne tkanine, oksford, damast, posteljno perilo, namizni prti itd. najboljše kvalitete. Vzorci zastonj. Kot špecialiteta oprave za neveste. Posor, kmetje Ia laatjal V moji IckarnlUri praksi, katero la-vriujem t« 25 let, se ml |e pomato, slasome Iznajti iredatvo sa raat brli la laa, proli lipa-danjo laa In aa oaatranltav S" I a (luskin) aa glavi, to |« llor f«. I. Cena (Iranko na • pollo) : 1 lončlč 3 K «0 *-1 lončka 5 K. Prosim, da s< aa: rod i amo od men«. Naslov |« : P. JurlHČ, lekarnar v Pakraea It. 45. Slavoalfe. Denar s« poil|« naprej «11 s poitnim povzetfem 107« to—1 U Ameriko In Kanado _ . najzložnejša, najcenejša In najvarnejša vožnj.. Ounard Line Bližnji odhod iz domate luke Trsta i Panonija 21. julija, Karpatija, 4. avg. 1908 Iz Liverpolai Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 25/7., 15/8.. 5/9., 3/10., 24/10. - Mavretanija 1/8., 22/8. 12/9., 10/10. Pojasnila in voine karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. naročite cenik ur zlatnina in srebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 5 Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura ie natančno preizkušena In se j jamči. — Ne naročajte ur od I tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urar in edini lastopaik tvicarske tovarne ar. — LJubUana, «Uri trg M W\ l 71 f- k«* M- tif/ |LV/ n\ \ A -i. u \ oV Zahtevaj to zastonj Id poitnlne proito moj veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih nlklastih, »rebrnih In zlatih nr In vich vrat solidnih zlatnln In srebrnln, glasbil, nsnjatega blaga, kadilnlb priprav po laviraih tovaralAkih oaaah. Niklasta remontoarka ... K 3'— Sistem Roskopf patentna nra , 4.— Švicarska, originalni sistem Roskopl patent .... 5'— Registrirana .Adler Roskopl' nikljasta remont na sidro , ?•-Srebrna remontoarka ,01o- ria* kolesje, prosto .... 8 40 __Srebrna ramontoarka, dvojni 10 UR vfll pokrov............12*50 Ta ^CT Budilka..........................2-90 g\\\mm Kuhinjska nra..........3*- J\/M/M Schwarzwaldaka ura ... . , 2-50 Ura s kukavico................8 50 Za vsako nro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. Prva tvornlca za nre v Mostu 1294 15—6 ——■ Jan Konrad ===== in kr. dvorni dobavitelj v laabi iL M« (Čeiko). Zastonj 1500 zahtevajte moj liustrovanl cenik o urah, zlatnini, srebrninl Itd. Dr. Heger, urar, Juvallr In gravar. Oalek I. Kapucloaka ul.4 fSlavon.) Trgovini s klobuld hi tarifi Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trglO pHparala ivja »alika zalego —)raam n itwajUti klobukov, d-Wim la topi«. kakor tudi aa|-bjoInoJIHi »«r Mjtlnejlih i«vl|rv. POZORI POZORI ČITJUI Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja. Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cona ja za 12 steklenic (I dranajotorica) 5 K franko ne vsako pošto po »ovzatju ali {e se poilje denar naprrj. Manj kot 12 steklenic se ne polilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65 (Slavonija.) IrClqjMvtjfimi hli GOS in 06 zgrajenimr««fiHf nagimi pamilg ytofyzx** Fr Ce uni g, luoljana £0iodW%-uiii«àT28 I ^OftÒdajjuMjaas mkl powtehMpetlièCTtrttK. tednu. j Steckenpferd- Najnsilajéa mila aa baia. Poatralba toóaal Nizka o« 5000 ur zastonj Cenik pošljem vsakomur brezplačno in polt prosto. Kron Rosk. pat. )'-»rebr. roak. S1 — Jelcz . 7-arebr. dvoj. piali. . 8- Kroa budilka . 240 aveteia . J — zbltj n. zv. 5 -kuhinjska . S — ]. budilka z bitjem . z godbo . a 6 valji Kron Izvirna Omega, ura z nihal. 7'— Scherfhausen, zblt|.n zv. 9- Glashütte, He-z budilko 10 - lloa, Amalia, z godbo . t]'— c. kr. preizk od "" 13, kakor tudi zlatnina In arabrnloa po Izv. tov cenah. 3 letno Jamatvo Zamena ali lienar naza|. Max Böhnel, Dunaj IV., Margarotonatr. 27|76, v lastni blii Zapriseženi cenilec In veitak - Na|večja ln najatarejia tvrdka. — Uatanovlleno 1M0 9000 slik v katalogu zaatonj In franko. Posestvo aa prodaj, obstoječe iz 2 njiv, dveh kosov košenine, gozda in dveh vinogradov, v katerih se obeta bogata trgatev, dalje hišno in gospodarsko poslopje, ki je še skoro novo. Proda sc tudi s pohištvom iu kmet. orodjem. Cena posestvu 4000 K. Več pove lastnik Franc Krištof, Selška Oo-ra. P. Mirna, Dolenjsko. Pošten In zdrav deček se vzame za podkov-tki in kovaški obrt brezplačno v pouk Več se izve v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 57. 1624 1-1 Učenca ^ za vrtnaraki obrt sprejme takoj |>a. «Vider ¥ Ljubljani. 1W7 Zahtevajte VS1^jPz?0pop0otez0nes^anle ^tUlCijO VCČUt Slika nav. velikosti. §,. ^ s,ebrna ^^ remontoar ? rn ^ gid. . . 3 30 Št. 322. Srebr.moška remont, gid, m Št. 337. Srebrna s sidro 15 kamnov gl, -m ggNpuuft Št. 341. Srebrna s sidro, dvojni plašč 15 kamnov! ^^^ posebno močna e rs. 7-wo Anton Klffmann, največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srtbrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 6., štajersko. Knorr-ova riževa moka kot dodatek k mleku zel i izdatna, ìahko prebavna hrana za otroke in obénem preizkušen dodatek za pudinge in fino pecivo Mesarski vajenec -e* poštenih staršev se aprejme pri Aatonu Hafnerju, mesarju, Š k o fjal o k a. 1016 1-1 fAUnÙU i. i^bmTiA»' Jraten ich; t? *Vr • po ceni in **vn*vsl/iwpotcriHi/i ruyse t>l>mrfc rSimonSTàGn eteix* » l^uAQun* WoivòvorsM» u/icX9 rlmpJuAw ■stotam se sprejmejo dobri in zanesljivi zastopniki. Tiskala: .Katoliška Tiskarna*.